Mi rnejse ozracje v lialiji Po trditvah švicarskega lista »Neue Ziiricher Zeitung«, katere so objavili tudi slovenski časopisi, je bilo sredi minulega tedna opaziti, da se pripravlja Italija na vstop v vojiio na strani Nemčije. V Angliji so način, kako je italijanski lisk poročal o vojni na Norveškem, kjer je govoril o porazu angleškega brodovja, razlagali kot napoved italijanskega vstopa v vojno. Prav tako so v Londonu vzeli zelo resno poročila, ki so jih dobili o mobilizacijskih ukrepih italijanske vlade ter o gibanjih italijanske vojske in mornarice. Angleški mornariški minister Churchill je že 11. aprila v svojem govoru jasno povedal, da naj nikdo ne misli, da je angleško vojno brodovje toliko zavzeto na Skandinavskem, da- ne bi imelo časa brigati se za položaj v Sredozemlju in da ni prav, ako kdo misli, da se bo Anglija, ki je sedaj na morju precej zavzeta na severu Evrope, manj zanimala : a Sredozemlje. Angleži in Francozi so imeli pravico, da so v zadržanju Italije v zadnjih dneh videli poskus, da se ustvari razpoloženje, ki naj Anglijo in Francijo ovira, da bi šli hitro na pomoč Norveški. Toda Anglija in Francija svojih načrtov na severu kljub temu nista spremenili in sta objavili, da sta tudi pripravljeni na Sredozemlju, kjer želita sicer prijateljstvo Italije, a bi radi vedeli, pri čem prav za prav sta. Potem so prišle pomiritve v italijanskem tisku in sedaj, ko gledamo nazaj, lahko šmatramo sredino preteklega tedna kot usodni odločilni trenutek. Razume se, da je odložitev samo začasna, ker si je Italija izrecno pridržala pravico svobodnega nastopa. Anglija in Francija pa bosta storili vse, da Italijo obdržita v nevtralnosti in poglavitno sredstvo, s katerim mislita, da bosta ohranili Italijo nevtralno, je izjava, da se bosta vsaki spremembi obstoječega položaja v Sredozemlju, kot je določeno v angleško-italijanski pogodbi iz leta 1938., z orožjem v roki zoperstavili, to se pravi, prevzeli vso odgovornost. V usodnih trenutkih preteklega tedna se ja v Parizu in v Londonu opazilo razpoloženje, da bi Anglija in Francija raztegnili obljubo oboroženega jamstva tudi na tiste balkanske države, ki do sedaj takšnega jamstva nimajo (jamstvo imata do sedaj samo Grčija in Romunija). O tej možnosti so v Parizu in v Londonu resno govorili v zvezi ? Yzn.err.jr*?njem, ki je po jugovzhodu Evrope zadnje (hi zavladalo v pričakovanju nekih dejanj od strani Italije. Zavezniki so namreč vzeli v račun možnost, da bi se Italija polastila nekaterih postojank, ki bi ji pozneje v sredozemski borbi proti njim prišle prav, ne glede na to, da bi takšen nastop Italije prinesel dokončni dokaz za to, da Nemčija in Italija sodelujeta složno in skladno.