Št. 100.
V Gorici, dne 31. avgusta 1901.
Izhaja trikrat aa teden ˇ Seatlh tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, Teierno lzdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z nredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-jemana  ali v Oorioi   na dom poSUjana:
Vse leto.......13 K 20 n, ali gld. 6-60
pol leta........6 „ 60 ,   ,    ,   3-30
Četrt leta.......  3 , 40 »   ,    ,   1-70
rosamifine 8tevilke,.Klanejp,.^0 jin. ^ Naročnino sprejema upravniStVo r^^oskl^oJioi štv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabiSBekvsa* dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
* »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in s' ne vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«Booa».in «Prihtofe|*-8e" prodajata v Gorioi v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavrenSifi na trga deila Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra.
Tečaj XXXI.
Uredništvo
se nahaja v GospoaM ulici St, 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoCe govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki nlici iU 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulStvu.
(Večerno lzdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavČiS1 v Gorici.
J3og In narod!
Za kaj gre?
Zopet je napisal »Primorski List" članek, v katerem v neveznih stavkih grmi proti liberalcem vseh narodov, ki so zaceli po njegovem mnenju boj proti katoliški cerkvi in proti duhovščini, katero blatijo, in katerih končni namen je: Proč od vere, proč od cerkve! Njihov boj, to je naših klerikalcev, pa je boj proti zapeljivcem naroda od vere. Zato da se borijo.,
Nič novega ni povedal »Prim. List*, ker to smo culi že velikokrat, in ker vodi svoje čitatelje za nos-, se- tudi ne smemo čuditi, da se je podal zopet na polje širnega obzorja, s katerega potem sodi naše skromne razmere v mali slovenski domovini, seveda sodi tako zavito, kakor mu kaže, in tako lažnjivo, kakor je njegova stara navada.
Ako se je dvignil narod v Španiji in na Portugalskem proti redovom ter zažigal samostane, in ako so na Francoskem modri državniki sklenili zakon, po katerem se omeji moč jezuitizma, kateri se je bil zajedel celo v vojsko, so imeli pač za to vzrok. Narod na Španskem je prebil šele s sedanjimi revolucionarnimi znaki srednji vek, v katerem je gospodaril nad njim absolutno le mehih, na Francoskem pa menda tudi niso bili slepi, kaj se godi doli za Pirenejami, marveč so videli, in še pravočasno, kam je prijadrala Španija pod patronanco jezuitskega klobuka, in kam- utegne prijadrati Francija, ako bo Upliv redov korumpiral sloj za slojem.
Treba pa upoštevati tu, da so pustili na Francoskem v miru vse one redove, kateri imajo res dobrotvoren namen, ali opravičeno pa je zadel zakon lenuhe po samostanih ter tiste življe med njimi, ki so se ujedali v vse javno življenje v Franciji, pogubonosno kakor ujedav črv, ter so odvračali celo vojaštvo od interesov države k interesom jezuitizma. Ali konzuli so culi še pravočasno, in ,res publica" ni trpela škode!
Toda kaj ir»* to opraviti z našimi razmerami v mali slovenski domovini? Ali imajo pa morda izvestni gospodje slabo vest, da čutijo potrebo, da bi bil čas vzeti bič v roke tudi pri nas ter pognati take francoskim in španskim jednake ujedalce?! Kaj P
Kar govori o gibanju »Los von Rom* med avstrijskimi Nemci, je sicer tako, da bi
"¦'¦"                                                          .......                 i                       ju . J .mi.. ~.....- "
<Gor. Tiskarna* A. Gabrščck (odgov. Iv. MeljfctecJ^iska in zal.
nas ne imelo nič brigati, ali glej! »Prim. List* pravi:.... .kar počenjajo Vse-nemci med avstrijskimi Nemci, uganjajo med Slovenci tako imenovani naprednjaki". Na, tu imaš! Ali kako to utemeljuje? Pravi, da stikajo po življenju duhovnikov, kakor gotove vrste hrošč, ter da kar povedo, vse pretiravajo, vse je laž 1 Ej, ej, gospod dr. Drejc! Le pritrdite nam, da je gola istina, kar se je recimo pri nas pisalo v takem pogledu. In da se je pisalo, kdo je kriv? Prizadeti in nemalo »Prim. List* poleg! Kar ste iskali, to ste našli!
Ali zakaj vse to, vpraša »Prim. Lisjt*. Zato, »ker so kot liberalci v službi frama-sonov, ter se kot oddelek vseobče vojne proti katoliški cerkvi vojskujejo".... To je pa predebelo! Preneumno! In ker je pre* neumno, spravlja člankarja do nazora, da obstoji med nami gibanje: PročodRima!, namreč v tem smislu, da naprednjaki delajo z vso silo na to, da bi čim prej odtrgali ljudstvo od katoliške cerkve. Haha!
Ako kedaj župljani kakega svojega nunca v »Soči" nekoliko operejo, ker jim dela zdražbe, opravlja zanikerno svojo službo, je pijanec ter v pijanosti moli litanije in ima krščanski nauk, v pijanosti podeljuje sveto popotnico umirajočemu ali mu zakrament sv, olja pade na tla, ker je prešestnik in širi pohujšanje, zapeljuje žene in dekleta itd. ali kljubu temu hoče neomejeno gospodariti nad vsemi drugimi, glejte! pa je »Soča* zaničevala sveto mater cerkev in delala je za: »Proč od Rima!* Ako bičamo tisto sleparstvo, kater j vrše po naših cerkvah politikujoči nunci, metaje vero in politiko v en koš, glejte! pa je »Soča* delala za: »Proč od Rima*! »Naprednjaki hočejo vero zatreti*!-------
Kdo pa je v isti ni tisti, ki podi nas iz cerkve? Ali ni to politiku j oč duhovnik, kateremu je dovoljeno zlorabiti vero v politiške svrhe, kateri pod krinko vere laže in vara neuko ljudstvo, hoteč ga spraviti popolnoma pod se, da mu bo sledilo, kamor hoče, kakor hitro mu zakliče: vera je nevarnosti!, slično kakor sledi ovca pastirju, ki jo vabi s: soli, soli!?
In zakaj vse to? Vprašamo, zakaj? Zakaj ves ta boj ? Zato, ker prihaja med ljudstvo prepričanje,  da so slabi duhovniki
tisti, ki nosijo vero in politiko hkratu na jeziku, in ker sprevideva, da politikujoči nune hoče povsodi komandirati, in da mu ni nič za drugega nego za zložno življenje in pa za komando! Za to gre! Komanda je v nevarnosti, in za to kriče politikujoči črnuhi, da je vera v nevarnosti, da naprednjaki hočejo proč od Rima! Za komando gre!
V istini pa jih oni pehajo proč iz cerkve, proč od Rima, — celo s polenom —ker jim odrekajo sv. zakramente, ker jim zabranjujejo vstop v cerkev ter nimajo zanje drugega nego kup hudičev in peklensko brezdno. — Oni pehajo iz cerkve naprednjake, zato pa plavamo čudnim časom nasproti, časom, kateri utegnejo govoriti resno besedo s slovenskim politikujočim nuncem, ter ga razkrinkati tako v detajlih, da se ljudstvo obrne od njega — jedan-put za vazda!
»Prim. List* dela v tem smislu izvrstno t Le naprej! — Hujskarije in laži Se niso nikdar rodile dobrega sadu, tudi one iz naših farovžev in iz »Primorskega Lista* ga ne obrode. To varilen memenlo, to imejte pred očmi, gospoda, pa boste vedeli, zakaj gre!-------
Obsodba tolovajstva v Gofiah — sad duhovniške hujskarije.
Kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo. Žaloigra, katera je pričela pred okrožno sodnijo v Ljubljani v ponedeljek, je skončala v sredo, seveda v neprilog večini obtožencev, katerim je načelovat goški kurat Ferjančič.
Obsojen je kurat na dva meseca ječe, s oo b tožen cev 10 pa je dobilo tri do šest mesecev zapora.
Pomilujemo "rtve, obsojence, ker so bili zapeljani po besedah kurata, katere je rabil v cerkvi na leči proti naprednjakom in privatno, ki so bile take, da se je v njegovih pristaših vedno huje netil srd proti »liberalcem", kateri srd je izbruhnil na dan končno ob plesu naprednega društva »Triglav* v Gočah, ko so napadli kuratovi privrženci mirne naprednjake ter jih pobili, kar je odobraval kurat in k čemur jih je poprej ne-peljaval on s svojim vednim hujskanjem, zlasti v cerkvi.
Sodna obravnava jefTognala, da predno je prišel kurat Ferjančič v Goče, ni bilo med naprednjaki in klerikalci nikakega takega nasprotstva, da bi se bilo bati izgredov, bile so le semtertje male razprtije, kakor jih dobivamo v vsaki vasi, ali ko je prišel kurat Ferjančič v Goče, pa je netil in netil srd med obema strankama, dokler ni prišlo do katastrofe. Njegov poklic pač ni bil ta, dražiti in hujskati klerikalce in člane društva »Nanosa* proti naprednjakom in „Triglavu", marveč njegova naloga je bila, kot dušnega pastirja jednih in drugih, delati na to, da se' razprtije, kolikor jih je bilo sploh, še poležejo, ter se soobčani popolnoma, kolikor mogoče, spoprijaznijo med seboj. Toda ne. Kurat Ferjančič ni nastopil kot apostol miru in sprave, on ni sledil vzvišenim naukom Kristusovim o ljubezni, kakjr jih na* uči sv, pismo, ne, ampak porabil je obstoječe okol-nosli v to, da je nadražil občana na občana, kar ga je privedlo končno z žrtvami vred v sodno dvorano in d* obsodbe. Ali tu, pred resnimi obrazi sodnikov, se ta junak ni obnašal tako samozavestno in ponosno, kakor doma, marveč ves pogum ga je bil zapustil, tajil je, kar se je dalo, svoje kaznjivo početje pa je opravičeval s ftkofom, češ, škof tako uči.
Žalostno je pač, ako je res kriv ljubljanski škof tega, da njegovi duhovniki na tako škandalozen način zlorabljajo cerkev in vero v svoje nelepe namene, da mora stati katoliški duhovnik pred sodnijo obtožen hudodelstva hujskanja in zapeljevanja h krivemu pričanju, Umevno bi to bilo, ker škof se je trudil celo pred cesarjem, da ga oprosti. — Toda ali je to poklic katoliškega duhovnika, da dela zdražbe v svoji fari, da hujska človeka na človeka, jih spravi tako daleč, da morajo zaslepljenci v zapor, prej pa jih uči še krivega pričanja ter jih slepari, da bodo trpeli za vero ? Za mučenike jih slika in sam sebe smatra za mučenika duhovnik, kateremu je sodnija javno udarila na čelo pečat hudodelstva. Seveda, za sveto vero je šlo, vera je bila v nevarnosti, zato je moral hujskati kurat Ferjančič Gočana na Gočana, in sedaj, ko je obsojen ta zapeljivec Gočanov, pa ga proglasijo, kakor Že prej, za mučenika, in on in njegove žrtve bodo sedeli v zaporu za Kristusa, za sveto verol
k                                                                               -----   J.OO   —
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkievvicz. — Poslovenil Podravski. (Dajje.)
Doma ga je čakal Petronij, kateri kakor navadno spremenivši si noč v dan, se je še le pred kratkim vrnil domov. Hitel je, da bi se okopal ter se dal namazati pred spanjem.
»Imam za-te novice,« je dejal. »Bil sem pri Tuli ju Seneciju, pri katerem je bil tudi cesar. Ne vem, kako je prišlo Augusti na misel, pripeljati s seboj malega Rufija. Nemara radi tega, da bi s svojim licem omehčal cesarjevo srce. Na nesrečo je trudnega dečka premagal spanec, da je med čitanjem zaspal, kakor nekdaj Vespazijan, in ko je Rudečebradec to videl, je vrgel vanj vre ter ga težko ranil. Popeja je omedlela, in vsi so culi, ko je cesar dejal: »Dovolj mi je tega ploda!« A to znači toliko kakor smrtc
»Augusto je dosegla'kazen božja,« odvrne Vinicij, »toda čemu mi praviš to?«
»Govorim ti to, ker je tebe in Ligi jo proganjala Popejina jeza. Sedaj pa ona, zamišljena v svojo nesrečo, nemara pozabi na maščevanje ter se dž tu lože kaj spremeniti. Zvečer se bova videla in jaz hočem Ž njo govoriti.«
»Hvala ti". Prinašaš mi dobro novico.«
»Pa tudi ti se okoplji ter si počij. Usta imaš za-modrela in ostala te je samo kost in koža.«
»Ali se niste pomenkovali o tem, kedaj bode prvi »ludus matutinus?«
»čez deset dnij. Toda najpoprej vzamejo kri-stijane iz drugih ječ. Cim več bomo imeli časa, tem bolje za nas. Ni še vso izgubljeno.«
Tako je govoril to, v česar že sam ni verjel. Predobro mu je bilo znano, da za Ligijo ni rešitve,' ako se je cesar primerjal z Brutom, odgovarjajo na Atliturovo prošnjo. Iz pomilovanja je skril prijatelju tudi to, kar je slišal pri Seneciju, kako sta cesar in Tigelin sklenila, da izbereta za-se in za svoje prijatelje najzalše krščanske device, da jih pred mukami, ki jih v pozorišču čakajo, onečastita, med tem ko izročita ostale na dan igre v ta namen pretorijancem in čuvarjem divjih zverin.
Dobro vedč, da Vinicij nikakor ne preživi Ligije, je krepčal nadejo v njegovem srcu iz sočutja do njega ter radi tega, ker je bilo njemu, kot estetiku mnogo mar za to, da Vinicij umre kot junak, ako že mora umreti, ne pokazavši slabosti in bolečin na licu.
»Danes porečem Augusti.* je dejal, »naj reši Ligijo za Vinicija in jaz rešim za njo Rufija. In zares hočem misliti na to. Jedna sama beseda, izgovorjena Rudečebradcu, more nekoga rešiti ali ugonobiti. V najhujšem slučaju si pridobimo Čas.«
»Hvala ti!« ponovi Vinicij.
»Najbolje se mi zahvališ, ako se okrepčaš in si počiješ. Pri Ateni! Odisej je v svoji največji nesreči mislil na spanje in na jed. Gotovo si vso noč prebil v ječi.«
»Ne,« odvrne Vinicij, »Hotel sem iti v ječo sedaj, pa so mi rekli, da ne smejo nikogar pustiti. Poskušaj, Petronij, poizvedeti; ali je dano to povelje samo za danes, ali pa za ves Čas do javnih iger?«
»Poizvem to danes po noči ter ti povem jutri, na kako dolgo in čemu je bila dana ta zapoved. A sedaj
grem spat, dasi se Helij dviga iz svojega mrtvila, oteč potovati v himerejske kraje, in tudi ti se ravnaj po mojem vzgledu.«                                    ¦   .''-' \
Na to se razideta. Vinicij odide v knjižnico ter jame pisati pismo Ligiji. Ko ga napiše, odnese ga sam ter ga dL stotniku, ki ž njim takoj odide v ječo. V kratkem se povrne s pozdravom od Ligije in z ob*-ljubo, da mu že prinese njen odgovor.,
Vinicij se ni hotel vrniti domu, marveč je sedel na klop ter čakal na pismo od Ligije. Solnce je prijadralo že visoko na nebo in skozi Clivus Argentarij je prihajalo na Forum, kakor po navadi, mnogo ljudij. Barantači so razstavljali svoje blago, zdravniki so nudili mimo gredočim svoje usluge, meščanje so s počasnimi koraki šli k rostri, da ondi začujejo priljubljene govornike, ali pa si povedd vzajemno najnovejše novice, čim bolj je naraščala vročina, tim bolj so tolpe iskale zavetje v senci templovega stebričja, iz katerih so vsaki hip zletela krdela golobov,, bliskajoča s svojimi belimi krili pod jasno in vedro nebeško modrino.                                                        ¦•¦'.'
Pod vplivom svetlobe, toplote in neizmerne utrujenosti jele so se Viniciju zapirati oči. JednoliČni klici ne daleč proč se igrajočih dečkov ter odmerjeni ko-
hoče po dolgem joku zaspati, in na to je. zaspal.
Takoj so se mu prikazal v snu razne slike. Zdelo se mu je, da odnaša Ligijo sredi noči skozi nepoznan vinograd in pred njima koraka Pomponija Grecina s svetiljko v roki ter jima sveti, Neki glas,
Oglasi In poslanic«
<e racunijo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 3-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. VeBkrat po pogodbi. — Vefcje Črke po prostora.
Naročnino In oglase Jo plačati locs Gorica.
„GorlSka Tiskarna« A. gabrgcett tiska in zalaga razen «So5e» in«Primorca» Se jStogansko knjižnico«, katera izhaja meseSno t snopifijfpBsežnih 5 do~8 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 Sr^-HnOglasi v »Slov. knjižnici* se racunijo po 20 kr^e^aktioa.
Tako daleč je že dospela profanacija vere, tako grdo, na tako ostuden način že zlorabljajo vero, da opravičuje ž njo navadno poeestno tolovajstvol — Potem pa se čudijo ti lopovi, ako vstajajo resni možje med nami ter kažejo z živo besedo in jasno sliko vse tiste hudobije, ki se uganjajo z vero po naših cerkvah in izven njih, ter povzdigajo svoj glas, da treba nehati, ker del ljudstva drvi po tej poti v pogubo in nesrečo. Toda te resne može zmerjajo črni politikom z .liberalci', z odpadniki in sovražniki cerkve, ter jim pošiljajo na vrat pol pekla hudičev, da bi jih čim prej zatrli in pahnili v goreče brezdno....
Goški slučaj je pač jako svarilen vzgled, kam pripelje duhovnika strast in kam njegove pristaše nauk o sovraštvu. To je svarilen vzgled, na kateri opozarjamo naše ljudstvo, dokler še je čas, da ne pride ta ali oni v nesrečo, ako bo preveč za resnico jemal besede kakega politikujočega nunca, da se sme »liberalcu" storiti vse, kar kdo hoče. da zato ni greha, ako pa bo kdo radi tega kaj trpel, bo trpel za Kristusa.
Ne dajte se torej zapeljevati besedam politikujočih nuncev, kateri vas zapeljujejo v nesrečo, marveč pokažite jim hrbet, obrnite se strani od njih, kadar začno hujskati soseda proti soseda, kar se bo dogajalo zlasti sedaj ob deželnozborskih volitvah. Imejte pred očmi, kaj se je zgodilo v Gočah, kjer mora toliko ljudij v zapor na tri do šest mesecev edino le radi tega, ker so ubogali nunca, ki jih je hujskal.
Smiliti se morajo ti reveži vsakomur, kdor ima kaj srca v telesu, pravična kazen, le še premajhna, pa je zadela moralnega krivca kurata Ferjančiča.
Imej torej, naše ljudstvo na Goriškem, živo pred očmi ta goški slučaj, da se obvaruješ nesreč, katere ti prete današnji dan iz katoliških cerkva, katere si postavilo ti v svrho božje službe sredi svojih vasijl
Slučaj v Gočah je kričeč. Goriški Slovenci! Tu vidite, kam je zapeljal politikujoč nune uboge kmečke ljudi. Varujte se torej pred politikom v črni suknji, varujte se ga posebno ob bližnjih deželnozborskih volitvah. — In končno i Kaj taki ljudje, ki spravljajo ljudstvo do tolovajstva, naj bi vodili našo politiko na Goriškem?! Nikdar ne!
Dopisi.
Iz Št. Petra, dne 30. avgusta 1901. Dne 23. in M. so bile občinske volitve pri nas. Bile so prav mirne ter so izvoljeni možje, kateri so bili na tajnih volilnih shodih v kmečki zadrugi kot kandidatje postavljeni, razun pod-pisanca. Zakaj je bilo vse tako mirno, ne bi bil zvedel svet, ako ni v to dala povoda »Gorica" od dne 27. t m. in ,Prim. List" od 29. t. m. Prva piše v svojem poročilu iz Št. Petra grdo laž: »Nasprotniki se niso upali niti nastopiti" — in zadnji pa še grše laže in obrekuje napredne može, ko piše: »Vže dva meseca pred volitvami je bilo med njimi sklenjeno, da se grofa ne voli več v starešinstvo". —
Da beo čitatelji vedeli, koliko je resnice v obeh listih, naj sledi tukaj malo zgodovine ravno dovršenih občinskih volitev.
Podpisanec sem hitro, ko je bil volilni imenik razgrnjen, se posvetoval z gospodom
Valentinom Čemicem in drugimi našega mišljenja, kaj da bode storiti pri bližajočih se volitvah. Na predlog gosp. Valentina Cernica smo se dogovorili, da ako gosp. kaplanova stranka zopet voli nj. Eksc. grofa Franca Goroninija v starešinstvo, se ne vdeležimo volitve, ne bodemo razburjali občine, ker bode itak potem visoki gospod že skrbel, da bode vse v redu v županstvu. Edino v prvem razredu bodemo volili, kjer ne pride več kot It vo-lilcev, in pri najhujši borbi ne čuti občina nobenega razburjenja. Ker pa potem vsled bolezni visokega gospoda ni bilo mogoče doseči enotne zmage, ampak samo polovične, se naša stranka ni udeležila tudi tukaj volitve. Volil sem podpisanec, pa ne v imenu dragih kot stranka, ampak sam za se.
Menim, da tretjo nedeljo pred volitvami je sklical gospod kaplan tajen volilni shod v prostorih kmečke zadruge. Ker se navadno vse izvS, tako so bili tudi na tem shodu možje, ki so odkrito povedali, kaj se je sklenilo. Meni sta povedala starešini gospod Janez Bofulin in gospod Janez Merljak, — da visokega gospoda grofa hočejo vsi enoglasno in da bode gotovo voljen v starešinstvo. Ko to izvem, sem povedal gosp. Valentinu Čer-nicu in drugim. S tem je bil naš pogoj spolnjen in nato nismo ne koraka več napravili v svrho volitve.
Da je resnica to, kar trdim, lahko sam vodja gosp. kaplanove stranke gosp. France Černic, cerkovnik, potrdi, ki je tudi iz mojih ust slišal, ko me je na dan nekega pogreba nagovoril v moji krčmi: „No, kmalo bode vojska v St. Petru*. Jaz mu odgovorim: »Vojske ne bode nobene, ker smo zvedeli, da vi bodete volili zopet v starešinstvo visokega gospoda grofa*. On mi hitro na to pritrdi: »O ja, v tretjem razredu ga vže volimo, o ja". Mislim da je razumel, da naša stranka ne bode delala sitnosti pri volitvah. In tudi drugim možem je bilo povedano, da bodo volitve mirne, kateri so zborovalcem na drugem volilnem shodu povedali, da od naše strani ne bode udeležbe.
Tudi preblagi pokojnik me je tisti večer pred odhodom na Koroško povprašal, ali bode hud volilni boj. Zagotovil sem ga, da bodo volitve prav mirne, in mu tudi povedal vzrok, zakaj da bodo volitve mirne. Da je to resnica, lahko potrdi njih mož gospod Janez Nemic Francetov, ki je ravno mimo nas dveh šel ter slišal besede, ki sem jih govoril visokemu gospodu. Torej lahko vsaki razvidi, da je grda laž, »da se nasprotna stranka ni upala nastopiti". Kar se tiče laži v »Primorskem Listu", mislim, da je s tem tudi dokazana. Duhovski list in laži ne gre na noben način skupaj! Mora ugled padati, ako se takšne laži v listu tiskajo.
Kar se tiče opazke v »Gorici*, da se stebri tako zvanemu klerikalizmu ne majejo, omenim samo toliko. Počakajmo, čas vže pokaže, naj se le malo stvari zjasnijo. Pri sedanjih volitvah ni pokazal močnih stebrov. Ker vsled hude agitacije od njih strani tudi izven občine — ker niso našim besedam zaupali — so v tretjem razredu od 600 in več volileev komaj 24 na volišče pripeljali!
Torej gospodje, bodite resnični, ne izzivajte z lažmi. Ako hočete kaj o naši stranki
napisati, slobodno, pa le resnico  pišite, in nihče vam ne bode zameril.
Ako  imate  dokaze neresničnosti tega dopisa, prosim, nastopite javno z imeni. Jožef Mervic 1. r.
le JelSan v Istri. — Povsod po slovenski domovini je pričel boj proti prevladi duhovščine nad drugimi stanovi; le v Istri do sedaj ne čutimo še te potrebe. Večina naših narodnih duhovnov namreč spoznava nevarnost za naš narodni obstanek in s tem združene versko mišljenje; zato vidimo nekatere duhovne v prvih vrstah v boju za naše narodne pravice. Ker pa je za vspešen boj treba združenih moči, se naša duhovščina ogiblje vsega, kar bi utegnilo zanetiti prepir in sovražtvo med njo in drugimi stanovi. —
Ali izjeme so tudi tu. Pri nas imamo n. pr. župnika, ki je sicer sladek ini priKžhjen, pri tem pa zvit in prekanjen, zato pa toliko bolj nevaren. To vam lahko spričajo duhovni, kateri so 2 njim skupno službovali, posebno pa učitelji in mi posestniki, kateri hinavstvo po zasluženju zaničujemo.
O tem, kako si prizadevajo župnik in njegove podrepniče vsakega očrniti in vničiti, kateri se jim slepo ne pokori, bi se dalo mnogo govoriti. Ali o tem se nisem namenil danes pisati; samo toliko je gotovo: Ako imamo v Istri le nekoliko takih duhovnov, kakoršen je naš župnik, mora v najkrajšem času izginiti sloga, katera vlada do sedaj med duhovščino in drugimi stanovi, ker vsakdo ima pravico, braniti se in od nobenega se ne more zahtevati, da se pusti radi ljubega miru od kakega duhovna kožo čez ušesa potegniti —. Zato poživljamo vse rodoljube, katerim je v resnici mar, da se prepotrebna sloga med nami ohrani: Bodite z nami v borbi proti pogubnemu delovanju našega župnika, predno se začne ogenj širiti, ker potem bi utegnilo biti prepozno —l
V kratkem imamo občinske volitve. Zato je glavna skrb našega župnika sedaj, da spravi v občinsko zastopstvo samo take ljudi, kateri bodo njemu vgajali, da bo zamogel tudi za naprej občino po svoji volji koman-dirati —. Posebno se prizadeva ohraniti sedanjega župana, ker je vedno gledal samo, kako bi župniku najbolje vstregel. Ali s tem ni nam prv nič pomagano: Mi nočemo ne babe, ne župnika za župana; mi hočemo župana, kateri se v občinskih stvareh ne bo dal komandirati ne od enega ne od drugega!
Predno smo zbrali sedanjega župana, nam je moral sicer obljubiti s častno besedo, da se ne bo dal v občinskih zadevah od svoje žene komandirati; a zdaj vidimo, da je prav za prav naš Irec le podžupan, ker je župnik pravi župan, jezična Irka pa nad-župan —!
In naš Irec je pri vsem tem še toliko šegav, da se ob prša bije in hvali, da je »mož od železa" in da hoče še naprej biti župan, ravno zato, ker ga mi nečemo —! Romišljuje si ta revček, da je nekak čički Bismark —. Ali mi mu povemo, da je on brez župnika velika ničla, kakoršna je bil, predno smo ga za župana izbrali.
Takih »železnih" županov mi ne maramo, in če se nam še tako sami vsiljujejo in če jih Župnik še tako hvali in priporoča. Župnik gleda za svojo korist, mi pa glejmo
za svojo! Zato izberimo si v občinski zbor le take može, kateri bodo nam ugajali, ne le samo župniku. Svoje mežnarje, cerkvene starešine in druge petoliznike naj jih župnik za kaj drugega porabi a v naše stvari naj se ne meša, saj se tudi mi v njegove ne smemo. Kaj bi župnik rekel, da se mi vtikamo v njegove pridige ali druga cerkvena opravila? Hitro bi nas tožil. Zakaj pa naj bi mi dopuščali, da se on vbada, kjer ga ni potreba? »Far ima svoj altar", a nas naj pusti na miru! S tem bo sv. veri in narodu največ koristil, ako mu je za to v resnici kaj mar!
Z Vipavskega, 29. avguste 1901. — »Kdor je klerikalec, bode sedel v nebesih eno stopnjo nad Bogom, kdor pa je na-prednjak, se bode pekel na dno pekla". Tako je prerokovala pretekli teden v Do-bravljah neka inteligentna gospa iz Ajdovščine. Tu je imela veliko nalogo, kajti na dnevnem redu je bila vsa okolica: Kamnje, Brje, Vel. Zabije. Posebno v poslednji občini se je njen umazan jeziček kaj rad pomudil. Pretresovala je posamezne družine in osebe, konečno je pa bruhnila iz svojih umazanih ust prokletstvo na vso občino. Rekla je: slabših ljudij kot so v Vel. Zabijali jih ni. »Dva brata imam učitelja, ali v Vel. Zabije- bi nobednemu ne dovolila po nikaki poti". Aha, sedaj Vas pa poznamo, mogoče ste sestra Skopitarjeva, ali boljše rečeno »padarjeva* ? Ha, ha ha! Tega pa vem, da nočejo Vel. Žabeljci po nikaki poti, ker je že preskrbljeno gotovo boljši. Rekel sem, da je inteligentna, kar je tudi res. Ona zna dobro krpati, opravljati in obrekovati. Posebno v poslednjem ima kaj mnogo prakse. Ona nosi tako rekoč bisago, v kateri ima pred seboj slabosti drugih, od zadej pa že prenapolnjeno svojih. Ako imate, gospa, še kaj zdrave pameti in pogledate v svojo prenapolnjeno bisago, gotovo se ponižno na svoja prša potrkate in ponižno rečete: Mea culpa, mea calpa!------
Toliko za danes. Ako Vam ne bo zadostovalo, izročim Vas v prihodnje neusmiljenemu »Brivcu", kateri Vam gotovo tisti dolgi jeziček odščipne in tiste štiri brke na bradi ostrže. Capito?
Z Vipavskega. — Mašilo klerikalcev »Prismojenec* (tudi »Primorska glista" imenovan), poskuša na jako ostuden način opla-šiti ali celo obrniti »Sodne" dopisnike, in kakor se razume, potem ugonobiti »Sočo* samo. Tako se je to mašilo zaletelo pred časom tudi v moj dopis, češ da blatim duhovščino, govorim neresnico itd. Vprašam torej, ali se ne blati sama? Ali ne provzro-čuje sama proti sebi odpora med drugim s tem, da se vtika v stvari, katere bi imela pustiti ter ko noče celo nad onimi, ki niso njenega političnega mišljenja, izvrševati svoje dolžnosti?! —
Poslušajte to-le: Nekdo je umrl ter zapustil nekaj denarja, da se isti razdeli med občinske reveže. — Ko je prišla neka stara uboga ženica k župniku s prošnjo, naj da njej kaj iz zapuščine, je dobila odgovor: Vi imate sina liberalnega! Ali je bila v oporoki' dana naloga, naj se razdeli tista zapuščina samo med klerikalce? Evo strankarstva, kjer bi ne smelo biti ....
Kakšni pa so pristaši naših nuncev, to je pravi klerikalci, evo Vam vzgleda: Ko sta
sličen glasu Petronijevemu, pa kliče za njimi od daleč: »Vrni se!« toda on se za to ni zmenil, marveč šel dalje za Pomponijo, dokler nista dospela do koče, na Sije pragu je stal apostol Peter. Takoj mu pokaže Ligi jo ter reče: »Prihajava s pozorišča, toda ne moreva je zbuditi. Zbudi jo ti!« Toda Peter mu odgovori: > Zbudi ti jo Kristus U
Na to se mu jame vse mešati. Videl je v snu Nerona in Popejo, držečo na rokah malega Rufija s krvavim čelom, katero mu omiva Petronij, in Tigelina, ki je sipal pepel na mize, na katerih so stala okusna jedila, ter Vitelija, požirajočega te jedi, in množico avgustij ancev, sedečih pri gostiji. On sam je počival poleg Ligi je, toda med mizami so hodili levi, katerim se je stekala po bradah kri. Ligija ga je prosila, naj jo odpelje, toda bil je tako onemogel, da se ni mogel niti ganiti. Naposled je nastala v teh njegovih prikaznih še večja mešanica, dokler mu niso vse zibnile v temi.
Iz globokega snu ga sprebu H še le solnčni žarki in krič, ki se je razlegal ne daleč od mesta, na katerem je sedel. Vinicij si drgne oči: ulica je bila polna ljudij, katere sta dva dirjalca, oblečena v žoltepanike, kričeč razganjala ter delala pot krasnim nosilnicam, katere so nesli štirje krepki egiptovski sužnji.
V nosilnicah je sedel nekak človek v beli opravi, kateremu se ni dobro videlo lice, ker je držal pred očmi nekak papir in pazljivo čital.
»Prostor za plemenitega augustijanea!« sta klicala dirjalca.
Ulica je bila toliko zatlačena, da so se morale nosilmce za trenutek ustaviti. Augustijanec odloži svoj zavoj, dvigne glavo ter zakliče:
»Bazženite mi te postopače! Urno!«
Toda zagledavši Vinicija, se umakne urno nazaj I ter dvigne pred oči svoj papir.
V nosilnicah je sedel Kilon.
Med tem Sta dirjalca delala pot in Egipčanje so imeli že odriniti naprej, kar se mladi tribun, ki je urno razumel marsikaj, kar mu doslej ni bilo jasno, I nakrat približa k nosilnicam.
»Pozdravljen bodi, Kilon!« spregovori.
»Mladenič,« odvrne Grk ošabno, trudeč se pokazati svojemu znancu na licu mir, katerega v duši ni imel, »da si mi zdrav, toda ne zadržuj me, ker se mi mudi k prijatelju Tigelinu.«
Toda Vinicij pograbi za poprečnico nosilnic, sklone se k njemu, pogleda mu naravnost v oči ter reče z zamolklim glasom:
»Kolos Memnonov!« zakliče prestrašen Kilon.
Toda v očeh Vinicijevih ni bilo grožnje, vsled Česar je strah starega Grka kmalu zibnil. Domislil si je, da je pod varstvom Tigelina, da, pod varstvom samega cesarja, to pa je moč, pred katero se vse trese, vrhu tega da ga obkoljujejo krepki sužnji, Vinicij pa stoji pred njim brez orožja, s shujšanim licem in s postavo, sklonjeno od bolečin.
Pri pomisleku na to se mu kmalu vrne drznost. Vpre v Vinicija svoje zarudele oči ter zašepeta:
»A ti, ko sem umiral od gladu, si me dal pretepati.«
Za nekaj časa molčita oba, na kar se oglasi Vinicij:
»Storil sem ti krivico, Kilon!«
Grk na to dvigne glavo ter zatleskavši s prsti, kar je bilo v Rimu znamenje preziranja, odgovori glasno, da so ga mogli navzoči slišati:
»Prijatelj, ako imaš kakšno prošnjo, pridi v mojo hišo na Eskvilinu zarano v jutro, ker po kopeli sprejemam goste in klijente.«
Mahnil je z roko, na katero znamenje Egipčanje dvignejo nosilmce in sužnja, oblečena v žolte tunike, jameta klicati, mahaje s palicami:
»Prostor za nosilnice plemenitega Kilona Kilo-nida, prostor!...«
XII.
Ligija se je v dolgem, v naglici napisanem pismu za zmerom poslovila od Vinicija.
Vedela je, da nihče več ne sme priti v ječo in da Vinicija zagleda samo še iz arene. Prosila ga je, naj bi poizvedel, kedaj pride vrsta na nje, ter naj bo takrat navzoč, kajti hotela ga je še enkrat živa. videti. Toda v njenem pismu ni bilo opaziti strahu. Pisala je, da ona in tudi drugi že kar hrepene" priti na pozorišče, kar jih konečno osvobodi iz ječe. Pričakovala je, da se tudi Pomponija in Aulo vrneta z dežele, ter prosila, naj prideta tudi ona. Iz vsake njene besede je odsevala navdušenost in ono slovo od življenja, v katerem so živeli vsi jetniki ter ob enem popolno zagotovilo, da se vse obljube morajo izpolniti po smrti: »Ako ine reši Kristus (je pisala) sedaj ali po smrti, On me je po ustih svojega apostola obljubil tebi, torej sem tvoja.« Rotila ga je, naj je radi tega ne pomiluje ter se ne da zmagati bolečini. Saj smrt sama ne raztrga njune zaročitve. Z otroško zaupljivostjo jo zagotavljala Vinicija, da takoj po prestalih mukah pove Kristusu, da je v Rimu ostal njen ženin.
(Datfe pride.)
se pred kratkim dva navdušena klerikalca pijana vračala is trga, sta se v sveti jezi do .liberalcev" glasno pogovarjala, kako se doma de napijeta in potem pobijeta Se vse te preklete .liberalce*. Tega sicer nista storila, ker sta se menda Se pravočasno streznila, da se ta .liberalski" rod ne da tako hitro pobiti ....
Neki nune se je hvalil, da ima celo faro za seboj. Ali 'ako sP^ogteaar bRžje tiste, ki tičijo za njim, si sprevidel, da so sami reveži analtabeti. —. Nd, teh ni težko ravnati na .katoliški podlagi"; le odrivajte jih od luči, pa boste še lože gospodovali nad njimi. Ali »kjep-je-ljudstvo razsvetljeno, tam je pa drugače. — Mi delamo v znamenju resnice in pravice, klerikalci pa lažejo in .farbajo*, da je grdo.
Domače in razne novice.
Osebna vest. Tajni svetnik in sekcijski načelnik v ministerstvu za notranje posle, Anton grof P a c e, je dobil veliki križ Franc Jožefovega reda.
Javno predavanje priredi g. Žni-d e r g i č Alb. v .Sokolovih" prostorih v sredo dne 11. sept. ob 8. uri zvečer. To bode drugo predavanje o borzah, oziroma popolnitev in konec I. dela, katerega je predaval zadnjič v .Čitalnici". Predaval bode tudi o giro- in clearing-prometu.
Obravnava o tolovajska t Godah je skončala v sredo pozno po noči. Kurat Ferjančič je bil oproščen drugih obtožeb, obsojen pa, ker je ljudi zapeljaval h krivemu pričanju, na 2 meseca ječe ter mora solidarno z drugimi plačati sodnijske troške in odškodnine posameznikom, ki to zahtevajo. Izmed drugih obtožencev je obsojenih 10 na 3 do 6 mesecev težke ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom, 8 jih je bilo pa oproščenih. Obsojeni so: Franc Jeroučič na 6 mesecev, Ivan Funa na 5, Anton Vovk, Leop, Ferjančič, Ivan Krečič, Alojzij Dolenc in Ivan Jerončič i.a 4 mesece, Fran Pregelj pa na 3. Sodna dvorana je bila natlačena občinstva, kakor tudi se je zbralo pred sodnim poslopjem na stotine Ijudij, ki so čakali nestrpno izida obravnave. Kuratu Ferjančiču, ko se je odpeljal, je množica vpila v slovo: Pereatf Dol z ljudskim zapeljivcem! itd, Žvižgalo pa je zagovornikoma dr. Brejcu in P. Vencajzu. Sodnih troškov je okoli 6000 K, ali Se narastejo, ker zagovornila sta vložila ničnostno pritožbo.
Primankljaj t »Kmetijskem društvu« t Št. Petro. — Ker so nas nekateri gg. vprašali, kak je pravzaprav oni primankljaj v .Kmetijskem društvu" v St. Petru, to je 25.000 K, o katerem je bilo govora v uvodnem članku v četrtek, pojasnjujemo vprašanja tako: Primankljaj 25.000 K obstoji v ned o bitnih terjatvah, to je denar, ki je izgubljen, ker ga ni mogoče izterjati. To pa baš kaže, kako lahkomišljeno in nepremišljeno sta trgovala kaplan in mežnar! To je tista žalostna stran .katoliške* trgovine!
Izpred sodišča. — Danes je bila pri-zivna obravnava proti gosp. Miheliču iz Bolca, ki je bil obsojen na 8 dnij zapora radi škandala na znanem shodu v Bolcu. — Kazen mu je znižana na 15 gld. globe ali 3 dni zapora, kajti znižanje je predlagal tudi drž. pravdnik, češ, da paragraf, po katerem je bil obsojen, določa najprej globo.
Zagovornik dr. Vinci je bil slabo poučen in zato je trdil več neresnic klerikalnega izvora (posebno o zaupnem shodu in obnašanju naprednjakov). Ne bomo tu ž njim polemizovali. Pomilujemo pa g. Mihe-
1 i č a tudi radi te obsodbe. Kaj mu je bilo treba vseh teh sitnostij in stroškov ? Za kako leto, če prej ne, bo sam bridko obžaloval čas, ko se je dal nafarbati od jednega kap-lančka!
Kako se rešujejo duše Iz vlc. — Tam nekje na Notranjskem — v trgu, v katerem se je pred nedavnim časom vršil misijon, in ki je obrodil tak sad, da so se devičarji pri procesiji prav do dobrega stepli s svečami -r je prišel župnik do izuma, da reši za 2*50 gld. — ali za pet kron kar precej par duš iz vic. Oni dan je namreč pridigoval, da je dobil od samega papeža dovoljenje, da oni, kdor plača eno sv. mašo na planinski Gori, lahko reši takoj iz vic vse one duše, za katere, se bodo maše brale. To je bila seveda imenitna reklama za — župnikov žep. Poleg tega je še povikšal takso, ki je prej znašala
2   gld., potem 2'20 gld. — na pet kron. Ljudstvo prav pridno nosi krone v župnišče ter rešuje duše iz vic. Kam smo prišli — da, prava kupčija!                      »Slov. Nar."
Nekatere premembe t duhovniški službi. — Z zanimanjem smo čitali v »Prira. Listu" od četrtka poročilo o duhovniških iz-premembah in nameščenjih v goriški nad-škofiji.
Dosedanji I. kapelan v Bolcu Josip Abram gre v Trento. Torej se je uresničilo, kar se je govorilo takrat, ko je bil Abram v Gorici, da je poklican zato, da se poslovi od Bolca. Njegovo delovanje v Bolcu, s katerim je zbegal več Ijudij ter več njih pripravil v nesrečo, torej vendar le ni bilo tako, da bi bilo imponovalo nadškofijskemu ordinarijatu, da bi bilo pustilo Abrama, ki
je komaj dve leti duhovnik, v Bolcu. Ne, poslali so ga v Trento, delat pokoro za to, kar je provzročil zlega po Bolškera. Tam bo imel časa dovolj, premišljevati svoje nepremišljeno delovanje na Bolškem in morda krene še na pravo pot. Bolčani pa se oddahnejo, ker odide od njih m6ra, ki jih je tlačila že predolgo časa.
Kaplan devinski č. gosp. Hinko Cer-nigoj pride v. Vel. Zabije na Vipavsko za vikarja. Velike Zabije je kraj, kjer so imeli "včasih' duKoIftrer, včasih pa ne, ponajveč pa so bili odvisni od Sv. Križa. Ker njihove prošnje v zadnjem času niso bile uslišane, marveč vedno le odbite, je bila nastala letos prav resna akcija za prestop v unijatsko cerkev.. Šele ko je cerkvena oblast to videla, se je udala ter obljubila, da pošlje vikarja. Sedaj pride v istini v Vel. Zabije. Pripravilo ga je tje unijatsko gibanje, drugačo bi ga še ne bilo!
Dalje smo čitali, da pojde dosedanji kaplan črniški, č. g. Lipe Abram za vikarja v Pliskovico na Krasu. Tu smo bili seveda radovedni, kam pa pride očka Korle Perinčičev, ki je vikaril doslej v Plisko-vici. V notici o spremembah ni ne duha ne sluha o njem, ali od drugodi smo culi, da ubogi očka Korle je dobil »penzjon". Pojde torej v .zasluženi pokoj". Nikjer več ga ne nastavijo. — Odkrito rečeno, mož je vreden usmiljenja, ker ni imel poklica za duhovnika, in je morda prav radi tega uganjal reči, katerih ni mogoče na noben način spraviti v sklad s službo in vzvišenim namenom duhovnika; seveda take reči se niso mogle pustiti v miru v javnosti, ker je bilo prehudo in ker so imeli na pristojnem mestu za opravičene pritožbe v tem pogledu le preveč gluha ušesa. Zato ga imajo deloma tudi ta .gluha ušesa" na vesti! 1
Tu moramo spregovoriti še par besed. Kakor obžalujemo bivšega pliskoviškega ku-rata kot človeka, moramo vendar z veseljem pozdraviti čin kardinala, da ga je odstranil iz javne duhovniške službe; s tem je ugodil na sploh prebivalstvu v deželi, ker ako biga bil kam prestavil, bi se ga bili branili na vso moč. Z odobravanjem pa je čul tudi vsak prijatelj miru novico, da pojde mladi srboriti kaplan Abram v Trento! Zadnji čas je bil, da se ga je odstranilo iz srede naših miroljubnih Bolčanov! Njegovi Eminenci svetujemo, naj le nadaljuje po tej poti, potem že pridemo do miru in reda v deželi. Njeg. Eminenca naj nikar ne misli, da smo nasprotni poštenim in vrednim duhovnikom, kakor laže .Prim. List". Ne, taki nismo, ali proti duhovnikom Abramo-vega in Perinčičevega kalibra —• kako umestna in času odgovarjajoča primera! — pa smo in bomo vedno. To so naše odkrite besede!
Samo latinsko in nemško, slovenskega nič. -r Ta teden so duhovne vaje v latinskem jeziku. Udeležuje se jih baje okoli 50 duhovnikov. S pondeljkorn pa prično vaje v nemškem jeziku, h ka'<.im vabijo duhovnike iz goriške, tržaške, poreške in krške škofije.
Torej latinsko in nemško! Slovenskega nič!! Zakaj ne?! Kaj so taki sovražniki slovenskemu jeziku, da se niti duhovnih vaj ne upajo imeti v njem, marveč le v latinščini in nemščini?! — Čudno, prečudno, da ti ljudje govore, da se bore za slovenskega naroda neodvisnost, ko njegov jezik dosledno v cerkvi kakor drugje edino le ta j 6! Kaj taki možje naj nas zastopajo v deželnem in državnem zboru?!
Doslednost?? — Pišejo nam iz mesta: Ko je telovadno društvo »Goriški Sokol" v maju lanskega leta priredilo veselico v Mirnu, blagovolil je .Prismojenec* osmešiti rudeče sokolske srajce, prinašajoč pod .Smešnim" vest, da so mirnski furmani pred istimi tekli. Letos enkrat — bilo je menda pred pasjimi dnevi — so naše ljubeznjive črnuhe pri neki priložnosti zopet enkrat zbodle one nedolžne rudeče srajce in namazali so v svojega že itak dovolj umazanega .Prismojenca" vnebo-vpijočo gorostasnost: sokolske srajce so za neumne prepametne, za pametne pa preneumne. Gotovo so se iz srca smejali vsi količkaj razsodni čitatelji ljubeznjivega lističa in — sedaj?? Tempora mutantur et nos (dohtarčka et comp.) in iilis! V zadnjem »Primorskem Listu" — čujte in strmite — čitamo pohvalno oceno sokolske slavnosti v Devinu.*) Hm... res Človek ne ve, ali so gospodje okoli .Prismojenca* prej bili norci in so se sedaj malo spametovali, ali so bili prej le malo pametni (?) in da so sedaj popolnoma znoreli ?! I no, je pač taka ona slavna logika, katero prineso posvečene! iz goriškega semenišča.
O stavki v Nabrežlni smo dobili danes poročilo, da so začeli v nekaterih delavnicah delati, ker so dotični gospodarji deloma ugodili zahtevam delavcev. Dalje čujemo, da so namenjeni prihodnji teden poravnati se na sploh. Tako bi bil potem štrajk ugodno rešen na levo in desno. — Vsled dosedanje stavke je škode, kakor sodijo, okoli 150.000 K.
Nalivi. — Velikanski naliv so imeli dne 27. t. m. v Idriji na Kranjskem. Narasel je potok Nikova tako, da je hišam ob bregu prizadjal mnogo škode, in ko je narasla še Idrijica, je bil spodnji del' mesta ves pod
*) Ako bi bil "gosp. Mrcina vedel, da leži v uredniških predalih »Primorskega Lista* ona ocena, bi bil gotovo is lepe vipavske doline takoj prisopihal v Gorico tje v ulico Vetturini in zapel z grozečim glasom v vseh mogočih durih in molih mogočni: Veto.
vodo. Škode je na več tisoč goldinarjev. Voda i je odtrgala del pokopališča ter odnesla nekaj ' krst s trupli, pretrgala pa je tudi ograjo, takozvane .grablje", ter odnesla lesa za več tisoč vrednosti proti Primorski. Voda je bila tako poplavila ceste, da z logaške strani niti v mesto ni bilo mogoče priti.
Tudi v Trstu so imeli od srede na četrtek grozno noč. Voda je tekla po ulicah, udrla v kleti, kavarne itd. ter napravila premnogo škode.-Kaj.takega že ni bilo kmalu.
StreHa. — V torek zjutraj je treščilo v Vel. Žabljah v dimnik gospoda Jožefa Čeke t a. Pri ognjišču je bila njsgova soproga in hčerka njegovega brata. Soprogi ni storilo nič hudega, pač pa je hčerko vrglo v ogenj in jo hudo ožgalo, tako, da je bila nekaj časa v nezavesti. Upati je, da okreva.
Drobiž. — V noči od srede na četrtek v zgodnji uri je okradel nekdo g. A. O. ter mu vzel okoli 150 gld. V kavarnL .Aurora« je nekemu plačal še kavo, potem ga je ta spremljal ter mu najbrže vzel denar. Kdo je, se ne ve.
Novo smodnišnico izroče v kratkem vojaški oblasti, katera je baje ž njo povsem zadovoljne.
Dva Italijana iz kraljestva Ant. De« lombi iz Rima in Vittorio Polato iz Benetek sta se vstavila dne 28. jul. v Gorici v gostilni Marzinijevi, Drugo jutro je zapazila služkinja, da jej manjka 13 K ter sumila na ta dva, katera so takoj aretirali. Dobila sta po en mesec zapora; potem jih izženejo.
171etni Franc Uršič s Cola pri Vipavi je streljal proti toči. Pri drugem strelu je lopič eksplodiral ter ožgal fanta po obrazu in životu tako, da je v nevarnosti. Pripeljali so ga v Trst v bolnišnico.
IzgubUeno je bilo 40 kron v navadni listnici ter poleg nekaj beležk dne 26. avgusta od Št. Mavra do nižje Fojana v Furlaniji. Kdor je to našel, naj se oglasi v našem upravništvu.
Razgled po svetu.
Ogerska vlada namerava Se to leto emitirati investicijsko posojilo 500 milijonov kron, da izvede najnujnejše investicije,, kakor gradnjo kanala Budimpešta - Gsongrad, trgovinsko pristanišče v Budimpešti szekelskih železnic in novi kolodvor.
DoŽolnozborskc volitve na Cefikem se bodo vršile za kmečke občine .dne 8. oktM za mesta in industrijalne kraje 11., za trgovinske in obrtne zbornice 14, in za velepo-sestvo 15. oktobra.
Grof Lambsdorff, ruski minister zunanjih poslov, pride po odhodu carja iz Francije baje na Dunaj, kjer se bo posvetoval z Goluchovskim. Cesar ga sprejme v posebni avdijenci.
Volitve t srbski parlament so skon-Čane na celi črti. V obeh zastopih, v skupščini in v senatu, ima vlada zanesljivo večino. V skupščini je 84 vladnih pristašev, 14 članov neodvisne radikalne stranke priplove baje v kratkem v vladni tabor, torej bo imela vlada od 130 glasov zanesljive večine 98.
Raznotero. — Najtežji evropski vladar je angleški kralj Edvard VIL, ki tehta 106 kilov. — Na krovu parnika ,City of Trentom", ki je vozil iz Filadelhja v Trentom, se je dogodila eksplozija. Ubitih je bilo 7 oseb, ranjenih 20. Ladija je pogorela do površja vode. — V Litiji na Kranjskem se je prijavil politični oblasti tržaški policijski svetnik Bacher, o katerem se je pisalo, da je izginil. Bacher je bolan na živcih. — Dne 21. sept. bo v Trstu razprava o rekurzu Leop. Mauro-nerja proti razsodbi v pravdi Giberti-Mau-roner-Stengle. — V Trstu so aretirali te dni dva mlada anarhista iz Italije. — Iz Celovca poročajo, da je'v zadnjih dneh, ko je bilo precej hladno tudi pri nas, padlo po planinah mnogo snega. — Dne 2. septembra prično v Ljubljani porotne obravnave, ki utegnejo trajati do 5. — Velik požar je bil v četrtek zjutraj v Trstu v ulici Olmo, kjer je zgorela tovarna kisa. Škoda je velika.
Narodno gospodarstvo.
; Naredba deželnega odbora pokne-žene grofovlue Goriške in Gradtške dogovorno s primorskim namestnlštvom, obsegajoča pravilnik za povračilo deželne davščine na opojne tekočine, podvržene nakladnl državni davščini. — Na podlagi zakona z dne 8. julija 1901. drž. zak. št. 86. in deželnozboskega sklepa z dne 26. julija 1901. Št. 3493 deželni odbor pokne-žene grofovine Goriške in Gradiške, hoteč ustaviti s 1. septembrom 1901. pobiranje deželne davščine 36 vinarjev, odnosno 20 vinarjev na liter opojnih tekočin, katero je sklenil deželni zbor v seji dne 17. decembra 1900. in katera je bila potrjena z Najvišjim sklepom z dne 24. januarja 1901., je s posebno poravnavo z dne 3. julija 1901. štv. 386!> razdrl dotično zakupno pogodbo, ki je bila sklenjena dne 28. decembra 1900. s zakupnikom Oto Lenassi iz Solkana. Zakupnik se je obvezal, da povrne obrtnikom vse zneske na deželni davščini, katere so vplačali za dobo po 1. septembru 1901. od preostankov opojnih tekočin, ki bodo podvrženi državni nakladni davščini v zmislu gor omenjenega zakona in v količini, ki jo bodo državni organi ugotovili.
Nalično temu se ukazuje iako-le:
I. Povrniti je strankam zneske, k^ere so plačale za deželno davščino v pokneženi grofovini Goriški in Gradiški na likerje vsake vrste: rum, konjak, arak in druge opojne žgane tekočine, katere se nahajajo v prostem prometu dne 1. septembra 1901.
Kot v prostem prometu nahajajoče se bodo smatrale žgane opojne tekočine v količini nad 10 litrov alkohola nahajajoče se v posesti obrtnikov,-ki tržijo s to vrsto užit-nine ali v količini nad 5 iitrov alkohola, ki se nahajajo v posesti predstojnikov gospo* daKtev.
H. Izvršeno plačilo deželne davščine na žgane opojne tekočine bo* dokazati z bole-tami, izdanimi od zakupnika ali podzakup-nikov, kateri so imeli pobirati daž. davščino; toda kjer bi bilo potrebno, izkazati se bode z dokazili, da so one žgane opojne tekočine, gledč kojih se trdi, da se je za njeplačala deželna davščina, identične z onimi, ki se nahajajo v prostem prometu dne 1. septem- • bra 1901.
III.   Poizvedba o preostankih opojnih žganih tekočin, nahajajočih se v i^stem prometu dne 1. septembra 1901. se vsil m podlagi ustanovitve po finančnih organih v svrho odmere državne nakladne davščine.
V  to svrho se bode dovolilo organom, katerim se poveri pobiranje deželne davščine, nadzorstvo reševanja prijav o zalogah žganih opojnih tekočin, ki so se storile z zmislu razglasa c. kr. finančnega ravnateljstva za Priraorje z dne 9. julija 1901. St. 22.987
IV.  Kjer bi bila deželna davščina na žgane opojne tekočine pogojena za celo leto z določeno svoto, smatralo se bode to pogodbo za skrajšano v razmerju časa, za kateri je bila določena.
V  tem slučaju se skrajša pogodba brez ozira na količino žganih opojnih tekočin nahajajočih se v prostem prometu 1. septembra 1901.                                             *
V.  Prijave za povračilo dež. davščine na žgane opojne tekočine je predložiti od 1. do 4. septembra 1901. pri zakupniku ali podzakupniku, kateri je imel pobirati deželno davščino.
Na poznejše prijave se ne bode oziralo.
VI.  Deželna davščina se ima povrniti strankam takoj po dovršeni ugotovitvi in najpozneje v enem mesecu potom, ko so se ustanovile količine žganih opojnih tekočin, ki so obstajale 1, septembra 1901,
VII.  O pritožbah zoper ugotovitve, izvršene potoni zakupnika ali podzakupnika, razsoja deželni odbor.
Trpljenje ženstva v srednjem vehi.
(Spis izven uredniitva.) (Dalje.)
Ta .hexenhammer" je najgroznejši spis svetovne literature. Vse, kar si zamore izmisliti najnujnejša zla domišljija grdega v človeškem življenju in osobito o spolnem, je popisano in očitano copernicam in copernikoui v tej razpravi na dolgo in široko s pravo slastjo in najgrozovitejše mučenje copernic in co-pernikov je predpisano. Ta spis je prvi kazenski postopnik v nemški, francozki, španski, italjanski kazenski pravdi; posvetni juristi so ga uvedli tudi v svojih sodiščih.
Ko so se jezuitje organizirali, niso hoteli .beraškim menihom* Dominikancem in Frančiškanom samim prepustiti to velevažno bojno polje proti zlodju, oziroma delo za privezavo vernikov potom strahu na cerkev. Jezuitje so pozneje .učenjaki" v tej coper-niški tvarini. So pa tudi spovedniki ubogih onih, katere je zgrabila roka inkvizitorjev. Dominikanci so imeli privilegij za to ljubo delo. V ječah, ob raztezalnicah so jezuitje pomagali žrtvam te inkvizije do .pripoznanja". Pravili so jim, da je boljše obstati, priznati copernijo, ker se s tem mučenje na raztezalnicah olajša, ter se kmalu pride na gro-mado, oz. prej pod vrv. Ali zagovorniki te strašne procedure v dolgih spisih, knjigah, v katerih dokazujejo iz starega in novega testamenta in posebno iz bul, pisem papežev, in izvajanj na glasu stoječih bogo-slovcev »katoliško resnico" copernij, so isti.
O tem jezuitje prekašajo inferiornejše beraške menihe. Pa tudi jezuitom je gotovost, da se hudič s Človekom, in najrajše z žensko peča, ž njo pogodbe sklepa, po kojih izba-rantuje duše proti nekakim koristim za drugega kontrahenta-človeka. Ti jezuitje so tudi v pornografiji mojstri. — Hudič se po njihovih in seveda tudi po spisih domini-kancev, frančiškanov lahko v žensko in mož-fcega spremeni, kakor je treba. Posameznosti teh pornografij se ne more v zdajšnjem časopisu popisati po teh virih cerkvenih avtoritet.
Vsi ti spisi in pozneje Jcnjige so imele odobrenje škofove sli papeževe cenzure ter priporočilo. Še danes nahajamo v življenju manj omikanih kat. narodov dosti neumnosti, ki so jih smatrali ti učenjaki kot copernije, a tudi dosti one praznovernosti, s katero se zlodju pride do živega, V tej in oni hiši straši še danes. Škornje, drva, steklenice mečejo okolo zli duhovi v kaki zacoprani hiši, krava krvavo molze, živina* v kakem zabitem hlevu ne je, se poti po zimi in se še le umiri, če se jo poškropi z blagoslovljeno vodo, če se vloži pod prag kaka blagoslovljena svetinica, — (okno, vrata se naj odpro, da pride sveži zrak v hlev!) — ali kakor jet mežnar nedavno  nekje ha Goriškem odpr
vrata mrtvašnice, da so ovce mogle ven, ki so prišle vanjo brez vedenja eksorcista-župnika. Strašno veliko so imeli v teh Časih duhovniki opraviti z blagoslovljenjem voska, podobic, križcev, škapulirjev, s kojimi so se na dobrem glasu stoječi verniki proti eoper-»ijara vojskovali. Kupčija je bila s temi stvarmi dobra. In zacoprani ljudje so po izganjanju zlodjev po duhovnikih pluvali iz sebe železo, šetine, kamenje. Smrad je nastal in dim, Če se je zlodej pregnal iz človeka. In ti eksorcisti so morali z vso resnobo, kakor so sloveli predpisi, zlodje izganjati; zlodej je bil baje tedaj jako prebrisan, skrival se je v telesu zacopranca, včasih v laseh. In duhovnike je rad zlodej v skušnjave spravljal. Kot lepa ženska je najraje prilezel v njihove sobic*. Jn nune so imele dosti trpeti po obiskih lepih mož, ki jim niso dali svetega življenja mirno živeti. Se na škofe, prelate, opate se je zlodej spravil. Za vsako mogočo zacopranje so cerkveni učenjaki imeli kako sredstvo. To »tifenjastvo*, ta »veda* je bila 500 let najvažnejša za klerike, v njej se je skadil ves špirit kat. duhovenstva ter v izvajanju torture, iskanju po njej po novih oblikah boja hudičev zoper nje in kat. cerkev.
Ali joj istim, ki so bili na sumu, da so z zlodjem pogodbo sklenili! Sum je bil kmalu dan. Iz maščevanja, zavisti, jeze je ovadil?' sosedinja sosedinjo pri duhovniku zaradi nekega tajnega ponočnega delovanja in prišla je v roke inkvizitorja. Malo teh žrtev je prišlo živih iz njegovih rok. Kar je enkrat inkvizitor dobil v roke in že imel na rcztezalnici, tega ni več izpustil. Kakor naivno nekateri teh pile, bi bilo jako slabo za njegov in cerkveni ugled, če bi se reklo, da so imeli slab nos. Pa o tem dajmo jezuitu, jedinemu jezuitu, „ki se je pismeno proti tem grozovitostim izjavil, Frideriku pl. Speč besedo. Ta jezuit je živel v letih 1591.-1635. (Dalje pride.)
Objava.
Podpisano vodstvo naznanja, da se prične Šol. leto na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Sežani dne 16. septembra t. 1. Istega dne se bode vpisovalo učence, dečke, kateri so že dovršili 14. leto in si prisvojili primerno znanje na kakej večjej ljudskej šoli ali na kakem drugem sličnem učnem zavodu. K zglasitvi se zahteva;
a)   krstni list;
b)  zadnje spričevalo ali pa tudi odpustno spričevalo ljudske šole, aH kakega drugega učnega zavoda;
c)  zdravniško spričevalo in
d)  spričevalo o cepljenju fcdz.
Za obiskovanje tega učnega zavoda se ne plačuje nič šolnine, marveč se daje celo pridnim in siromašnim učencem nekoliko državne podpore. Vodstvo c. kr. pripravnice za ačifeijišča v Sežani, dne 25. avgusta 1901.
11. Bajee, voditelj.
Pekarija
se odda. v najem na prometnem kraju
v Ajdovščini št. 7. Odda se tudi nekaj
izvrstnega Vipavca.
„OKva<
društTO absolventov trgovske akademije t Kraljevem Cfradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in korap-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: .Oliva" - Kraljevi ftradee.
i
Vira
registrovano društvo z omejeno zavezo v GorieL
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja
v lastni niši.
---------------mm---------------
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, Če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4V«%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo sasio članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5%%.
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popoL razven nedelj in praznikov.
Stanje kan. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštno-hran. ražon štv. 837.315.
iz
male od  56  litrov do 50 hektolitrov
popolnoma v  dobrem stanu ima na
prodaj   Peter   Blrsa,   gostilničar  v
Gorici, Corte Garaveggia.
jLda 1881. v Sorid ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter livoz zlatnine
¦ost (ČeSko). Dobra ara Hem. iznildjafl.3-75; srebrna uraBam. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja >?   fl. t-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilastrovan cenik zastonj!
Na dež, j ubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Nn Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo
Tovarna uzaraih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-Jl,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil: jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zol6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
JVavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                        —3
Poprave izvrSuje po najnižjih cenah.
Seidel & Neumannov
pisalni;; stroji „1D E|A L"
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4-6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Glavno zastopstvo za Avstro - Ogersko:
Hi Mott & ilrrtl]
Dunaj 111.3. Heumarkt 9.
iščejo se zastopniki za deželo.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od % 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternu, na Franc-Josipovi cesti št. 9.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela     ,aJ»L^     briških, dal in črna vina    ^fOjHg     matinsklh in iz vipavskih,    ffiflft        istersklh furlanskih,            *F        vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od F16 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cmra zMarna. Pastraiha noitana.
Ivan Bednafik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št 3.
III do 311 iti. mesečno
lahko zaslužijo osebe vseh stanov In v v*ah krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost - - Ponudbe pod Ludwlfl Čaterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapeat
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih ia dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v 8chwanneu-Apoteke, Frauk-fnrtA. M.
Lekarna
CristofoMti t Gorici
Prave in edine uiodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vred i je redno prebavlianje, 5e se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-
(Varstvena «iamka).   /fVarjmi ielodee
storž, da zgine v kratkem Basu
omotiea in živoina lenosi (mrtvost).
Te kapljice tud' storž, da elovek
raji ji.
Cena staklanlcl 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
».Krojaška zadruga"
vpisana zadruga z  omejeno  zavazo  v Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Chevlot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbere volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tcnnis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih složkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizno prte, zavese, žepno rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah »rez pogajanja.
Na željo se polije fudi uzorce, poštnine proste.
«PJE
Ivan Schlndler
Dunaj, III. Erdbergarstr. št 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske namene
Cene nižje kakor drugod
Ugodni pogoji plačevanja.
Za reealno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se išče.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdbergerst. št. 12.
Mineralne vode
vseh vrst
se dobi v  mirodllnlcl   pri
A.  JERBTIO-U
v Gorici - Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.)