Rasilo okrožnega odbora zmjk za vzhodno primorsko Let° H' ★ štev. 3. Ajdovščina, 9. marca 1946 Primorska mladina se pridružuje prvomajskemu tekmovanju . Pionirji iz Herpelja-Kozine in mladina iot°Da,la’ P>°P1, Gr^rya, Gor. Tribuie, Sp. ^M>Dca in Marcinja so dali pobudo za to, Se naša mladina pridruži tekmovanju ju-ganske mladine. S tem je hotela naša \^.na dati tudi notranjo vsebino svoji za-ex>i: »Hočemo Jugoslavijo!«. Naša mladina ^eda, da kdor hoče v FLRJ, mora tudi ^ 0 delali kot delajo delavci, kmet je in mla-Hh^ V FLRJ- I71 zal° pravi mladina v svo-0; rejolucijah, ki vsak dan prihajajo na ho^ni odbor ZMJK: >S Titom na čelu si „0r,.l° z udarniškim delom odprli pot v Ju-0 »Mi ne govorimo samo, da hočemo làpLRjt mi bomo za Jugoslavijo tudi de-2 'J — »Z delom hočemo vsemu svetu doka-tl l’ da smo za FLR J.« In prav zatq se ved-,,0Di odbori ZMJK pridružujejo prvomaj-e,iii{ tekmovanju mladine v FLRJ. Vasi, . ,s'a, tovarne se uvrščajo v delovne vrste auine. Iz grgarskega se je val razširil ia » ^minskega na idrijsko, zajel je de-sko mladino o Avtopodjetju v Ajdovšči-lesno industrijo v Belskem, tolminsko cerkjjansko gimnazijo, ki sta istočasno ^ eleli tekmovanje. Najbolj počasi se pri-Zq-to je jo tekmovanju gimnazije. Ko se bo ^ ehi mirovna konferenca, bo naša mladina rn s°ojih sestankih lahko dejala: AZahteva-tu°’ da nam priznate priključitev k FLRJ b } zato, ker smo zanjo delali, kot smo se Casu borbe zanjo borili!« obvezah, s katerimi mladina obljublja ^Titu, da bo delala za FLRJ, pa se kažejo nekatere napake, ki bi ovirale tekmo- tudi ^nÌe- Tako je vas Prapetno na Tolminskem j^tola resolucijo, v kateri pravi, da bodo L maja:.»... počistili vas, pomagali na okìU ILlhn, ki nimajo moči in sredstev za k ^Javo in razkrinkali vse špekulante, unèH0 bomo na oseh poljih delali za pri-hel^too k materi FLRJ.« Ta obveza je zelo l .onkretna, ne ve se ne koliko ur bodo de-k tnc kolikim družinam bodo pomagali, ne Za p111 S<> LAa polja, na katerih bodo delali j fZ^RJ’ niti koliko članov mladine bo tu j. j to. Ponovili so le splošne politične pa-Jasno je, da se tako tekmovanje niti » a,ore ravviti in nihče ne ve. kdaj bo kon-b^l° m ali je bilo uspešno ali ne. Take ob-Je treba popraviti. Drugi odbori so v f °!e vboeze stavili le kulturni program: pri-i)»-e’ mitingi, pevske naje, itd., kot je to *J,ner zlusti na Idrijskem. Mladina se tu ni ù.edala, da je danes naša glavna naloga Z delom bomo pokazali vsemu svetu, da hočemo v Jugoslavijo Okrajna mladinska konferenca za Tolminsko Dne 21. in 22. februarja se je vršila I. konferenca ZMJK okraja Tolmin v letu 1946. Okrajno tajništvo ZMJK je podalo poročilo o delu mladine od 1. maja 1945 dalje. Pred osvoboditvijo je imel okupator in Rupnikovi prirepniki v več kot polovici vasi okraja svoje utrjene postojanke. Tu je bilo treba organizacijo šele postaviti. Tako v Tolminu, Sv. Luciji, Klaviah, Podmelcu, Grahovem, Koritnici, Znojilah, Stržišču, Podbrdu, Trtnišku, Bači nad Podbrdom, Praprotnem, Modreju, Dreinici, Koseču, na Jezercah, v Magozdu in Trenti. V ZMJK smo v tem času pritegnili še okrog 1250 novih članov ter 1800 pionirjev. Sprva je postavljalo organizacijo tajništvo, nato so se postavljale tudi samoiniciativno. Tedaj še ni blio mladinskih domov, ki jih je danes ž^43 in se še vedno izpopolnjujejo z lastnimi napori mladine. Imamo že 34 stenčasov in še 4 v dijaškem domu, ki so vzgled vsem ostalim. Mladina je imela v svojih rokah iniciativo pri ustanavljanju prosvetnih društev, ki jih je 23, od katerih so najboljša: Slap-Reče, nato Kneža, Koritnica in Zarakovec. Mladina je v večini študirala Ustavo FLRJ. Doslej je imela 7 okrajnih konferenc in vrsto sestankov. Najboljše organizacije ZMJK in najbolj iniciativne pa so v Logar-šČah, Tolminskem Lomu in Zatolminu. Okrajno tajništvo pa je bilo šibko in zato ni vedno dajalo pomoči terenu. Naša organizacija ZMJK mora postati popolna last mladine in tako še bolj enotjia, zato pa morajo naša tajništva polagati račun in odgovarjati za svoje delo tudi mladinskim množicam, med katerimi je treba široko razviti kritični duh. Le na ta način se bo delo naših tajništev izboljšalo in utrdila organizacija. Prav danes, ko stojimo pred končno odločih vijo v borbi -za priključitev Primorske in Trsta tc FLRJ, je treba še bolj utrditi enotnost naše mladine, jo vso zajeti v ZMJK in vključiti v delo za izgradnjo gospodarstva in za obnovo, kot to dela jugoslovanska mladina — je dejal tajnik okrožnega odbora ZMJK v političnem referatu. Mladina je nato živahno razpravljala o tem, kdo naj bi bil sprejet v organizacijo in kdo ne, ter ugotovila, da je treba vse povratnike iz Francije, internirance, in demobilizirane borce vključiti v delo v ZMJKf enako je treba tudi zapeljani mladini odpreti oči in jo pripeljati na pravo pot. Mladina je stavljalq vprašanja, ki se nas najbolj neposredno tičejo ili s tem dokazala svojo veliko politično zrelost. Zanimalo jih je, zakaj se klatijo oborožene četniško tolpe v coni A, zakaj ne izroče Paveliča naši oblasti^ zakaj je bila vzpostavljena modra črta in kdo je danes pri nas naš največji sovražnik. »Črnoborzijanci in vojni, dobičkarji« — je odgovoril tov. tajnik. Nato je vstala mladinka iz Ponikev in pre-čitala tole resolucijo- Maršalu Jugoslavije, tovarišu Tilu! Mladina iz vasi Ponikve na Primorskem Te. iskreno pozdravlja. Vsemu svetu hočemo pokazati, da hočemo k FLRJ, a to ne z' besedami, temveč z delom za novo Jugoslavijo. Zalo se obvezujemo, da bomo tako kot jugoslovanska mladina napravili do 1. maja, praznika delovnega ljudstva in začetka mirovne konference: 1. posadili bomo vse opuščene in neporaščene gozdove z malimi smrekicami; Nadaljevanje na 2, strani. delo pri obnovi in dviganju kmetijstva ter industrijske produkcije in mora biti to glavno o obvezah, kulturno delo pa mora služiti temu cilju, ne pa biti samemu sebi namen. Tudi te resolucije je treba izpopolniti. ZMJK na Nemškem Rutu je pa postavila zelo obširno resolucijo, kjer se zavezuje, da bo na polju obnove napravila najmanj 3600 delovnih ur. Taka obveza je razveseljiva, le premisliti je treba točno, če bo to tudi izvedljivo! Ne smemo si postavljati načrta, ki ga do 1. maja ne bi mogli izvesti. Odbori, ki so si postavili načrte, morajo seveda takoj začeli z uresničevanjem tega. Kažejo se že prvi uspehi. Tako je 40 mladincev v Pokrajinskem Avtopodjetju v Ajdovščini v enem tednu že napravilo okrog 200 delovnih ur prostovoljnega dela za svojo knjižnico. Kozinsko-lierpeljski pionirji so se že lotili obdelovanja vrta okrog svoje šole. Izpolnjevanje obvez je treba tudi kontrolirati. Najbolje bi bilo, da bi si ti odbori postavili table, na katere bi vsak dan zabele- žili, koliko je vsak posameznik naredil tisti dan v okviru tekmovanja. Tako bi se tekma razvijala tudi med posamezniki, videli bi vedno, kdo je najboljši in kdo sploh nič ne dela. Obenem bi na take table beležili, koliko je bilo napravljenega od začetka tekmovanja, da bi vedno vedeli, v koliko smo že izpolnili svoj načrt, ki bi moral biti razobe-šen povsod na vidnem mestu. Tekmujmo, kdo bo prej izpolnil svoje obveze in kdo bo za več presegel svoj načrt, O izpolnjevanju svojih obvez poročajte tedensko na okrajni odbor ZMJK in na okrožni odbor ZMJK! Tudi stenčase je treba zmobilizirati za tekmovanje. Na njih je treba razpravljati 0 napakah, ki se kažejo pri razvijanju tekmovanja, najboljše delavce je treba objaviti na stenčasu s sliko in pisati o njihovem uspehu. Vsa sredstva za uspešno tekmovanje ii% tekmovali v delu za priključitev k Jugoslaviji! Mladina okraja Idrija napovedale tekmovanje okraja Tolmin V preteklem mesecu je imela mladina idrijsko-cerkljanskega okraja svojo konferenco. Tajnica okrajnega odbora ZMJK je poročala o delu tajništva od osvoboditve do danes. Iz teh poročil se je razvidelo, da tajništvo ni bilo v celoti na čelu mladine in ni povsem reševalo problemov, ki so se postavljali pred ZMJK. Izgleda, da je bilo pri njih premalo čuta odgovornosti do mladinskih množic, v katerih pa se še ni razvil kritičen duh, da bi z zdravo kritiko podprle svoje okrajno tajništvo in ga stalno opozarjale na napake. Na lej konferenci so delegacije iz Ledin, Zavraten, Gornje Kanomlje, Dole pri Idriji predlagale resolucije in se pridružile jugoslovanski mladini, ki tekmuje za prvi maj. Zgled teh vasi so sprejeli nato vsi delegali ter napovedali tekmovanje okraju Tolmin; okrajno tajništvo pa je sestavilo načrt. Sklenili so, naj se vrši tekmovanje na podlagi tega načrta, po katerem bodo posamezne mladinske organizacije na vasi sestavljale svoje obveze in jih pošiljale na okraj, ki bo postavil posebno tekmovalno komisijo. Naloga le. komisije bo, zbirati le obveze ter kontrolirati njihovo izvajanje. Na konferenci je nato govoril član okrajnega NOO, ki je dejal, da mladina lahko mnogo pomaga naši oblasti. Ona n. pr. lahko vrši pogozdovanje terena okrog Idrije; potrebne sadike se dobijo pri okrajni drevesnici. Dijaški dom v Idriji je tudi treba obnoviti; s prostovoljnim delom lahko mladina mnogo pripomore pri tem. Udeleženci so razumeli važnost teh nalog in jih z odobravanjem sprejeli v načrt tekmovanja. Iz vsega poteka konference pa se je pokazalo. da la ni bila dovolj pripravljena po osnovnih t borih ZMJK, ker so poedini delegati iz vasi F1* na konferenco nepripravljeni. Izvoljen je bil plenum J.VI/UIJVU jv va jjLvnuut okrajnega ZMJK, delegati v okrožni odbor ZMJK ter deM \ tr^'! za I. kongres ZMJK v Trstu. Na tej konferenci pa je bilo moči naF^,i sledeči zaključek: Mladinske množice in osn^Z organizacije imajo ogromno voljo do dela, ® niso še dovolj elastične, zato jim je predvsem ri trebna pomoč okrajnega tajništva. V čem bomo tekmovali Priobčujemo okvirni načrt prvomajskega tekmovanja, katerega je sestaviilo okrajno tajništvo ZMJK ddrijsko-eerkljanskega okraja. Na podlagi tega bodo posamezni osnovni odbori izdelali svoje konkretne obveze. Pomoč ljudski oblasti pri obnovi in gospodarstvu, splošen dvig dežele, zlasti: odstranjevanje ruševin, zbiranje materiala; popravljanje cest, popravilo hiš; pomoč pri obdelavi polja, zasipanje jarkov ter priprava zemlje za obdelovanje; čiščenje gozdov in pogozdovanje; ustanavljanje mladinskih delovnih brigad in čel — delovne ure, ki jih bodo te napravile. Delavska mladina: udarniško nadurno delo v tovarnah; količina prištedenega materiala in surovim; povečanje delovne discipline; (Nadaljevanje s t. strani) 2. popravili bomo 5'porušenih hiš in pospravili ves dober material za obnovo; 3. popravili bomo cesto skozi vas in počistili vse jarke; 4. Najbolj potrebnim družinam bomo nudili vsestransko pomoč pri obdelovanju polja; 5. napravili bomo eno prireditev in imeli dvakrat tedensko redne pevske vaje; 6. sklicevali bomo redne tedenske sestanke pionirjev in jih poučevali na kullurno-prosvelnem in političnem polju; 7. imeli bomo skupno s KNOO redne študijske sestanke o izboljšanju gospodarstva na vasi. Z Željo, da se čimprej priključimo k FLRJ, bomo s Teboj, naš maršal Tito, šli udarniško na delo za novo Jugoslavijo. Mladina je pozdravila iniciativo Ponikev z burnim aplavzom in temu vzgledu so sledile tudi vasi Koritnica, Zarakovec in Pečine. Nato so govorili člani okrajnega NOO o kmetijstvu, gozdarstvu in obnovi v tolminskem okraju. O gozdarstvu je dejal govornik, da bo treba nekatere pašnike, ki so skalnati, pretvoriti v gozdove, med bukve bo treba nasaditi smreke, ker so mešani gozdovi boljši. Mladina naj bi nabirala macesnovo seme, ki se ga mnogo rabi. Mlade gozdove pa bo treba čistiti grmovja in robidovja, ki grozi s uničenjem nasadov. Tako je v državnem gozdu pri Kneži, kjer so na 10 ha'zasajene smrekce, pa jih leska in topol popolnoma morita. mladina iz nepornšenih vasi pomaga bolj porušenim vasem. - Tako so misliti vsi in so zato s ploskanjem navdušeno sprejeli ta predlog. Nato je tov. Manfreda Danica predlagala, da bi šla mladina iz vseh bližnjih vasi popravljat porušeno cesto iz Zatolmina v Zadlog (5 km), ker ne morejo vozili po njej niti hrane v vas. Delati bi moralo en dan približno 200 mladincev. Takoj so izjavili Poljubinci, da bodo oni dali vsaj 25 članov, Tolmin čim več, iz Zatolmina vsi, iz srednje šole bo pa šla mladinska delovna brigada, ki šteje 300 članov. Okrajno tajništvo je obljubilo, da bo šlo prav tako tudi samo na delo. »Kje bomo dobili pa orodje?« so se vprašali. »Saj nekaj ga je še oslald od okupatorja, nekaj si ga pa izposodimo,« so odgovarjali drugi. Po referatu o nalogah kmečke mladine je delegacija iz Sv. Lucije predlagala, naj bi npeljali rejo malih živali, ker primanjkuje mesa. Paziti je treba tudi na lepoto naših vasi, zato bi morali povečati gojenje cvetlic, zlasti lončaric. V lem bi tekmovali s Tolminci, ki so to soglasno sprejeli. Da bo' mladina uspešno podprla ljudsko oblast, se mora povezati z NOO in se seznaniti z vsemi vprašanji, ki danes stojijo pred našimi odbori. Delegati iz vasi Logaršče so se v svoji reso-kietji nato obvezali, da bodo očistili la smrekov gozdiček. Predlagali pa so, da se temu čiščenju pridružijo tudi druge okoliške vasi, kar so vsi sprejeli z navdušenjem. Delegali iz Kneže so izjavili nato v svoji resoluciji: »Očistili bomo smrekov gozdiček blizu vasi. Te smreke smo pred, leti posadili kot šolarji, nato se pa sanje nihče ni brigal in vse je preraslo grmovje.« ZMJK iz vasi Lisc-Loje pa pravi: »Posadili bomo 500 smrečic.« Tovariš iz odseka za obnovo je izjavil, da je na Tolminskem 201 popolnoma in 150 delno porušenih poslopij, t. j. 7% vseh poslopij. Od tega je zasilno obnovljenih 59 popolnoma ter 45 deloma porušenih poslopij, ali 30% vseh porušenih stavb. V kolikor imajo poročila, je mladina napravila pri tej obnovi 3000 prostovoljnih ur. Ustanavljati je treba obnovitvene zadruge in se opirati na tehnične baze, ki imajo tehnično vodstvo obnove v rokah. V diskusiji je nato tov. Murovec Rafael iz Zatolmina predlagal, da naj Mladinci, ki so obiskovali fizkultnrni tečaj v Ljubljani, so se obvezali, da bodo šli učit telesno vzgojo po vseh vaseh okraja. Tedaj se oglasi mladina iz Ruške grape: »Ne hodile samo po bližnjih vaseh, pridite tudi v bolj oddaljene, tudi mi bi radi telovadili.« J n tolminski fizkullurniki so se v tem smislu obvezali. Referatu o kullurno-prosvelnem delu ZMJK so sledile volitve v plenum okrajnega odbora ZMJK. Tajništvo je slavilo svoj predlog. Mladina je pretresala 'vsakega posameznika, ali je dovolj zaslužen ali ne. »Zakaj pa Temljine nimajo nobenega zastopnika, nekatere vasi pa kar po tri,« se oglasi temljinška delegacija, »tudi mi smo se borili.« Mladina je pokazala baš pri volitvah veliko politične zrelosti in mnogo več kritičnega duha kot mladina iz drugih vasi. Enako živahna je bila razprava pri volitvah delegatov za I. kongres ZAMJK. Ob koncu prvega dne konference je imela mladina iz dijaškega doma v Tolminu zelo lepo kulturno prireditev, ki je bila umetniško na visoki stopnji. Tudi tovariš delegat srednje šole v Tolminu je spregovoril par lepih besed mladini, ki je bila zelo zadovoljna s celotnim programom. S konference je bila poslana ludi spomenica Mednarodni komisiji z zahtevo po priključitvi k ■FLRJ in za sklep je mladina zapela naše himne. To je bila najboljša mladinska konferenca v vsem Vzhodno-primorskem okrožju. Bila pa je tudi dobro pripravljena po vseh naših osnovnih odborih. In le tako pripravljena konferenca more biti res uspešna. delovne skupine orodja, itd.; za pomoč kmetom, P°Prl strokovni tečaji in število udeležencev. Kulturno prosvetno delo: število kulturnih prireditev, kakovost vilo mladine, ki na teh prireditvah število večernih splošno izobraževalnih število mladine, ki poseča te tečaje; ' ; število stenskih časopisov — članki in wr j na njih; število žepnih časopisov; število dopisov v »Mladinski vestnik«; število gospodarskih predavanj; število novih knjig v mladinskih knjižnU^K čitalne skupine, dramatski krožki, pevski nabiranje naročnikov za »Mladino« i« 7 morsko borbo«. Srednješolska mladina in pionirji: .* zboljšanje učnih uspehov (znižanje 1 ocen ); število učnih krožkov; kulturni krožki; m skupine za učenje delavske in kmečke ^ dine; pionirske prireditve; , j pionirske delovne skupine — njih uspeš' Fizkultura: fizkullurne prireditve in tekme; števiio telesno-vzgojnih moštev; .. < katera mladinska organizacija bo prilegš" skupno fizkulturno delo največ mladine’ n kateri fizkulturnik ali skupina bo izvei0 ■ največ novih članov. Povsod tekmujemo Na zadnji kvartni konferenci, ki se je j7 ^ dne 19. februarja 1946, je mladina iz OslroA ^ brda (Ilirska Bistrica) napovedala tekmovanje ^ varišem iz Prema. Tekmovanje se bo v g^.Aj vršilo v učvrstitvi in dvigu množičnih organ*1 j in na kullurno-prosvelnem polju. ,$■ Istolako je mladina iz Kozjan napovedala ^ movanje vasi Smrje in sicer v čiščenju ru., i pritegnitvi čim večjega števila neorganiziran*n t množične organizacije, dvigu kullurno-prosvetn ^ dela. Za izvršitev tega programa si je mladina dala mesec časa. Omeniti pa moramo, da mladinski odbor ni tekmovalni načrt vnesel številke, na podlag* terih bi lahko kontroliral potek tekmovanja. 1 - nas ni v* st m* n n n Mi n n Sì 1 >• S>1 \ n