12. številka.
v Murski Soboti, dne 24. oktobra 1920.
I. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE 1 K 50 v.
Neodvisen političen tednik.
IZHAJA VSAKO NEDELJO
VELJA PO POŠTI 16 K ZA ČAS DO KONCA LETA 1920. — VSE ŠTEVILKE OD PRVE ŠTEV. PA DO KONCA LETA STANEJO 25 K.
Posamezna številka velja 1 krono.
Pozvánje.
„Prekmurska Kmetijska Stranka“ pozové na jávni volilni g y ü 1 e j š v nedeljo, dne 24. oktobra t. 1. ob 11. vöri v Murski Soboti na prostori pri Mostovem hrámi.
Domáčini, gučalo se bo od prekmurski prilikaj, zato pridite vsi.
Začasni tanáč.
Dr. Irgolič — M. Sobota.
Tečáj za občinske tajnike.
Kakor se spominjamo, je namerovala vláda žé pod pokojnom komisárom Berbučom nastaviti v Ljubljani tečáj za izšolanje občinskih tájnikov za Prekmurje in za to dovolila tüdi poseben kredit. Té preveč hasnoviten načrt pa se do danes ni izvedel.
Čüjemo, da se rávno v teh dnévaj do se včili naši župáni (rihtarje), kak trebej voditi občinske uráde v skladu s právdo in haskmi veščanov. Tüdi to je zelo dobro, ali vendar naši župáni nedo mogli izhajati brez dobri tájnikov.
Známo in smo jim zahválni, da naši župáni doprineséjo vse, kar je v njihovi
moči, da pomágajo različnim oblastem pri silno težkem upravnem deli.
Delo župánov je pa težávno v prvi vrsti za to, ka ne poznajo jugoslovánske právde in nej so meli nikdár prilike navčiti se pismene slovenščine, tem manj pa srbohrvaškega jezika, šteriva sta obá pripoznaniva za držávna jezika.
Delo, štero Civilna in Vojáška uprava Želej od župánov, je pa razven tega tako ogromno, ka bi tisti, či bi ščéli dobro delati, mogli bi zavržti plüg in orodje (škér). Toga pa od njih nemremo želeti, ár jih mi občani, niti držáva za to nemre zadostno pláčati.	
Spomnimo se samo na popisovanje vojnih obvezancov, volilcev za ustavotvorno skupščino in nastavljanje agrárnih odborov, kelko težávnoga dela in stroškov je to povzročilo. V bljižni bodočnosti bo zopet popisovanje ljüdsko štetje, za občinske volitve in bog zná ešče kaj.
Pomanjkanje zmožnih občinskih tájnikov vidimo posebno pri tem, da ešče pri nas volilni imeniki sploh niso sestavljeni, kaj te-le potrjeni in pride lahko tako daleč, da ne bomo niti mogli voliti istočasno z drügimi pokrajinami.
Velikanska dobrota za dobro oprávo je, či občinski uradi, ki so podlága in stebri cele uprave, svoje delo hitro in dobro oprávlajo. Gdé toga nej, tüdi višji,
posebno držávni urádi, nemrejo takp delati, kak je v urejeni držávi potrebno.
Velika Škoda je, da v naši upravi ne nájdemo mesta za bivše notáruše, ki so po svojem delokrogi znatno olajšali in izednačili upravne posle.
Nikakor pa neščemo, naj nastavi nekaj enákoga, gdé smo vidli, da so notárošje oprávlali tüdi takše posle, štere so nej razmili in s tem škodili ljüdstvi, na példo različne pogodbe, Dobre pogodbe (konlraktuše) znájo delati samo navčeni juristi, nej drügi.
Inštitut okrožnih notárjev smo omenili samo v telko, gdé so meli oni pod seboj po več (do desét) občin.
Tisto mislimo, da more biti tüdi glede občinskih tájnikov. Takoj povemo, zakaj.
Ništerne, oziroma vse naše prekmurske občine so tak mále, ka bi nobena od tisti nej mogla tajniki dávati telko pláče, ka bi mogo od pláče živeti. To pa lehko doprinesé več občin vküper. Tudi de tajnik lehko oprávlo dela večih občin in bo zadostno zaposlen.
Pri zdrüženji občin bo se ozirati na lego tisti in število prebivalstva. Mogoče bi se dalo vzéti za podlago razdelbo občin pod bivše okrožne notarijate.
Sedež tájnika de mogo biti v sredini okrožja zdrüžnih občin, ka nede ljüdstvo zgübilo preveč časa s potovanjom.
LISTEK.
Juri Kozjak, slovenski janičar.
— Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine. —
Spisal Josip Jurčič.
(Dalje.)
Petru pa se je odvalil kamen od srca, in bil je precej tisti ko prej.
»Kdo si ti?« ga vpraša Cigan. »Zakaj si rekel, da si Kozjak, a jaz vem, da je Kozjak večji, bolj zastaven človek. Taka šléva ne bi bila mojega sina na prvi mah pobila na tla. Ha ! Zakaj si rekel, da si Kozjak ?«
»A, Vi ste se zmotili, ljubi moj prijatelj, Vi iščete mojega brata? Ta je na vojni, pred Celjem ; jaz sem njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njegovih reči ; zato Vas prosim, pustite mene in moje hlapce, jaz z bratom nimam nič,« blebeče v naglici Peter.
To vse pa ciganom ni bilo nič kaj povšeči. Tako dišijo so bili nalašč sem prišli in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj — zastonj, brez končanega namena.
»Gospod se mora odkupiti, ako hoče da ne bo visel,« so menili nekateri cigani in drugi so
to misel pritrdili. Petru se je bilo sicer zopet malo ogrelo okrog srca, ko so ga opominjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se pa naposled za sto zlatov odkupnine, ki jo je Peter obljubil dati ciganom zase in za hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca pa sta morala za poroka ostati pri ognju. Toda zapovedal je bil Samol tovarišem, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo. »Ako me jutri ne bode, ko zagledate prve slončne žarke, vedite, da sem zaprt pri tem gospodu, česar se bode pa varoval, menil bi ; — potem že veste, kaj !« reče ciganom dolgin, odhajaje s Petrom proti gradu.
Večerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skril za oblake ; bila je pusta noč, ko je jezdil Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel Cigan govoriti druge navadne reči kakor kak pošten človek in pameten mož, se je otajalo Petru do dobrega vse, in prejšnja narava se mu je povrnila. Jame cigana izpeljevati, zakaj je bratu Marku smrt sklenil. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bode miroval prej, dokler mu ne dopolni svoje prisege in se ne maščuje krvavo nad namišljenim morivcem svojega sina.
Tu se Petru zbudi misel strašna, kakršne se
le najhudobnejše srce ne zboji. »Kaj, ko bi mi leta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje in postanem sam svoj gospod ? Nihče ne bode misliti mogel, ni mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu. Cigan pojde v tuje kraje, kdo ga bode kdaj videl več ? Da me pa ne izda, to bom že skrbel.« Tako je razbral v naglici ljubeznivi striček.
Počakaj, prijatelj ! Meni smel brez skrbi povedati vse, tudi jaz sovražim svojega brata,« pravi Peter ciganu, »in kdor se maščuje nad njim, tudi meni povšeči stori.«
Zasmehljivo ga pogleda cigan. Pač je moral misliti : »To ti je brat! Ne bi bilo škoda zares, ko bi ga presunil moj nož, ali pa, da bi ti vrd debeli vrat zdrgnila in zemljo izpodmeknila pod tvojmi nogami !«
»Jaz ti povem, kako se lehko maščuješ nad mojim bratom, ki ti je sina ubil,« pravi Peter dalje, »kako ga še veliko bolj udariš, kot bi mu nož v srce zabodel ali kot bi ga obezil za vrat. Samo prisezi mi, da nikdar ne izgovora mojega imena, da te ne bo potlej nikoli več v deželo in v te kraje. Podajal bom pa še što zlatov k opisi sto za plačilo.«
(Dalje prih.)
Stran 2.
»PREKMURSKI GLASNIK«
24, oktobra 1920.
Tájniki do se mogli v prvi vrsti navčiti uradnemi jeziki, nadalje v najvažnejših zakonih, naredbah in predpisih.
Tájniki se morejo zbrati z domáčega ljüdstva, da samo v takšem mo meli zavüpanje. Mi Prekmurci mámo dosta sinov, ki so skončali pörgarske šole in po več razrédov srednjih šol, ki so zadostno naobraženi in bi radi prišli do svojega krüha. Nadale pridejo v poštev za občinske tájnike odstavljeni bivši uradniki, ki so slovenskoga pokolenja in so prišli brez lastne krivice od svojega krüha in živéjo v velki sküšini. Vláda ešče do zdaj za té siromáke čisto nika nej včinila, ka bi se naše ljüdstvo pomililo in bi se smilüvali njim v nedužni trplenjih.
Prosimo gospoda civilnoga komisára, naj Posredüje pri vládi, da se občinska tájništva na šérši podlági takoj nastáne, ka do velki haski za držávo in ljüdstvo.
Pošta in Cenzura v M. Soboti.
Dosta lüdi se nam je žé tožilo, ka na pošti ali na cenzuri je velka nerédnost. Za toga volo smo pred pár kédnov pisali, ka je Cenzura trno müdna. A Cenzura se popaščila sebé mujvati, ka »vsako prišestno pošto v 24. vöri odprávi«. Mi smo njim istino dáli, či rávno smo dobro znali, ka je láto nej i vse tak, kak nam cenzura naprej dá, ali mislili smo si, ka potem do bole réd meli, da pa vidimo, ka se dosta ne brigajo sa toga volo. Dén za dnévom se obtožüjejo lüdjé, ka ništerne pisma — cilou z tühinskoga prišesne — po kédni v Murski Soboti ležijo.
Tak se zgodilo z ednim našim čitalcom, šteri je z Amerike dobo pismo. To pismo je s 2. okt. štemplano, ali adresát je ešče samo 14-ga oktobra dobo do roke. To pismo, štero je rekomandirano bilo, 12 dni, skoron dvá k edna v Murski Soboti ležalo. Mi smo v pritečeni dnévaj zvédávali na cenzuri, kaj in što je tomi zrok, ka se pošta tak dugo potéple v Murski Soboti? G. Šeruga so nam té odgovor dáli, ka je cenzura tomi nej kriva, ár oni v 24. vöri odprávijo vsako prišestno pošto. Mi drügoga odgovora nonč nemremo čakati in tüdi ne dobimo od njih, či je té žé tak, ali etak.
G. Šerüga so ešče to tüdi pravli, ka je p ošta preveč nerédna, ár dostakrát nazáj pošlejo na cenzuro tisto pošto, štera je žé tam bila. To njim vörjemo, ár mi to tak dobro známo brez njih, či do nam pravli ali nej. Naša nevola je to, ka tákšo pošto mámo, ka zná biti nonč nega v celoj Europi, gdé bi se takše posebne dela zgájala. Neščemo pisati, ka se vse zgája na toj pošti, ár mi nikoga neščemo napádati in daleč stoji od nás vsaka tákša intencija, vej či de potrebno, z dobrote naprej dámo edno pár takši činov, šteri so se na našoj pošti dogodili. Ne smejmo se tüdi z cenzure spozábiti, ár od njéh tüdi takšega známo, kaj bi se nej smelo
zgoditi, zdaj od toga tüdi nemo pisali, samo té či de potrebno. Mi s tém dužnost spunjávamo, da rejč zdigavamo proti takšim srmotnim nerédom.
Eti v Prekmurji, gdé je lüdstvo preveč nezadovolno in nepokorno, posebno je potrebno njim nagájati, či ščémo se ž njimi polübiti, ár brezi toga de lüdstvo vsigdár nezavüpno v nami. Mislimo po našem mišlenji, ka je to prvo, naj se razmimo in lübimo med seboj. V Prekmurji naj nede bürokrácije ! V dosti urádi sedijo takši uradniki, na štere lüdstvo preveč mrzij. Takše gospode trebej premeniti. To je nujno potrebno ! Či ščémo pokázati, ka smo bogši, kak so vogri bili, té naj idejo proč nekateri gizdávi in grbijanski uradniki, od kod so prišli. Na cenzuro pa zavüpne,
neodvisne in treznoga mišlenja uradnike trebej djáti, nej takše mláde dečke, šteri po uradni vöraj po vesnicaj agitirajo kre Sevra. To je tüdi potrebno na pošti.
Mi smo zavüpni v gospodi civilnom komisára ka žé ednok dönok réd naprávijo, posebno na pošti in na cenzuri. Naj se nam telko ne toži lüdstvo, moremo na tom biti, ka lüdstvo naj nede melo prilike se obtožüvati.
Apoštol prekmurskih Slovencev.
Tak se nazivlje naš slávni prekmurski urednik črensovskih „Novin“, naš dober Voditelj in plebánoš v pok. g. Josip Klekl. Té gospod, ki je vsigdár delao, dela zdaj, pa de ešče dale delao proti Slovencem, dobo je od naše klerikálne vláde v Ljubljani za svoje „Novine“ 30.000 kron, z namenom, da naj bole dela proti nam. Ali znáte što je „Klekl“? To vam 2. marca 1919, gdé je etak pisao on sam: 
„Popravek. Gospod urednik ! Izvolite v Vašem cenj. listu sledeče vrste upisati : „Muraszombat és Vidéke« piše v svojem članku, da se srdim na fokovsko (madžarsko) národno strážo, pa da sam bráno jugoslávske vojáke, šteri so zasedli Beltince. Izjavim, da je to vse grda láž. Vsigdár sam proti Jugoslovenski zasedbi delao tak s besedo, kak s pismom, ka tüdi moj članek „Izjava“ svetlo posvedoči . . .“
»Vaš list piše, da sam v zvezi s Korošcem, Kukaničem pa s drügimi jugoslovanskimi ljüdmi. Jaz te ljüdi ni ne poznam. Ráne tak je láž, ka sam jáz v dogovoru s nekim Severjem ; što je té gospod, nevém. Slovensko zástavo pa, štero so mi prinesli prilikom moje primicije (prve meše) slovenski gostje iz Štajera, pa štero so obesili brez mojega znanja pa v moji odsotnosti, sam jo sam dao dolj vzéti po mojem očetu.«
Slovenski vládi v Ljubljani priporočamo, naj pošle pa čimprvle „slovenskomi apoštoli“ v Prekmurje ešče 30,000 kron, ka de ležej delao za »prekmursko autonomijo“, pa za izgon slovenskih uradnikov in školnikov iz Prekmurja.	

Poučni tečáji za župane v Murski Soboti.
Murska Sobota, dne 22. okt. 1920.
Včeraj, dnes in vütro se vrši tečáj, gdé se včijo naši župánje tisto, štero njim je potrebno za njüvo poslovanje. Hasnoviten je tak tečáj, potreben, a vendar ga — obsojamo ! Zakaj ?
Prekmurje je pod Jugoslovánsko uprava žé skoron pét fertálov leta. Telko cajta so dnéšnjih rihtarje na svoji mesti, telko cajta oprávljajo svoje posle. In celi teh pét fertálov léta je naša vláda nej prišla do tega, ka bi takši kurzuš naprávila za naše rihtare kak zdaj. Celi pét fertálov léta so naši župáni delali dobro in prav, a zdaj naednok jih je trebej včiti. Zakaj rávnó zdaj ? Záto, ka je votum dávanje za követe pred dverami, pa je tüdi gvüšno, ka do Prekmurci tak votum dávali, kak do po velki večini želeli župánje. Klerikalci in njuva Kmečka Zvéza znájo, ka naši župánje nedo šli pri votum dávanji z Kmečkov Zvézov in nej s Severom, ali s Prekmurskov Kmetijskov Strankov, štera je samostojna in samo prekmurska, a Kmečka Zvéza je kotriga slovenskih klerikálcev. Záto je vláda po pét fertálov léta pozvála župáne vküper, ka jih preparira za klerikálce. In to se tüdi vrši. Sever iz Dolnje Lendave agitira in pri-
tiska na župáne za Kmečko Zvézo, pijé i plačüje za njé vino in jestvino pri Dobrai-ji samo, ka bi postali klerikálci.
Gvüšno je, ka do sa dvá meseca válastáši v občinske odbore, (župane). Ne zná se, ali do vsi dnéšnji župáni pálik zabráni za župáne. Dosta jih nede več. Zakaj tedaj delati kurzuše samo za dvá meseca ? Zakaj nej naprávila kurzuže naša vláda pred enim letom, ka so župáni ešče dugo cajta bili na svojih mestih ? Záto, ka naša vláda v Ljubljani nima právoga interesa za Prekmurce, pozna nás samo, kak nás klerikálci rabijo za volitve. Záto so napravili té kurzuš, ka lejko Sever agitira za falitno Kmečko Zvévo i velkoga Jugoslována Klekla, ka de mogla poslati za követe bautoše i pebánoše, šteri do ravnali prekmurske kmete.
Župáni, z toga lejko Vidite, kelko brige májo klerikálci na Vás. Vam je potrebno dobre občinske tájnike, štere pa vláda nešče vzéti v kurzuš. Zavüpani smo, ka nedo vörvali naši županje tomi Severi, ali ostánájo i nadale Prekmurci i kotrige Prekm. Kmetijske stranka, štera jedina zastopa istinske potrebe prekmurski kmetov. Rihtar pa, šteri bi vörvao Severi, nede več župán : mi ščémo župáne, šteri do z lüdstvom, nej pa za bautoše in bogátce, šteri nika ne delajo.
NOVICE.
Radgončanom ! Vsakdo hrepeni, da postane popolnejši, tako tudi naš list. To dosežemo s tem, da čim več ljudij pri listu sodeluje in ga čita. Zato iskreno pozdravljamo Vaš sklep, da boste naš list podpirali in ga razširjali v Pomurju. S tem prihajamo v udejstvovanje okolnosti, da tvori Pomurje neko celoto, ki ima iste gospodarske gravitacije in soglasne upravne potrebe. Naj naš list. položi temu temelj z Vašo pomočjo. Poročajte nam mnogo ! Konzorcij „Prekmurskega, Glasnika“
V M. Soboti so pred pár dnévi konfiscirali dosta manufakturne robe, štero do zdaj siromákom po fal cejni odávali.
Umor. V soboto, dnéva 16. t. m. ponoči je šou Josip Nardin, nadpolicaj v Gederovcih, s svojov familijov, ženo, punico in dvoje dece, proti domi. Za njimi sta pritekla dvá financarja, ker je Nardin štirikrát v zrák strelo. Financa sta ga pitala, zakaj strela. Začnolo se je svajüvanje med financarjem Petrom Dokel in Nardinom, na koj je eden od financov doli strelo Nardina. Nardin je mrou drügi den ob štirih zjutraj, da so ga pelali v špitál v Soboto. Financa sta v aresti.
Ogenj. V tork popoldne začnolo je v špitáli v Soboti goreti. Neki deček betežnik je s spicami vužgo ledenico, štera stoji na sredi dvora in je bila s slámov ovita. Ledenica je zgorela, škoda je mála. Požarna bramba iz Murske Sobote je prišla z brizgalnicov, a ž njov samo eden — moški. Ali je nej v Soboti telko lüdi, šteri bi skrb meli za to drüštvo, požarno brambo ? Kak bode, da ednok nastáne v Soboti velki ogenj ?
Nove potne knjižice dobimo s prvim novembrom. Zdanje cedule v kraj pridejo, mesto njih dobimo knjižice. Živinski potni listi tüdi novi bodo.
Zastruplenje. Po Soboti se guči, ka se je gozdar Jellinek v Mačkovcih zastrupil (za gifto se). Gvüšnoga pa nemremo zvedeti.
Poučni tečáj so meli v četrtek, pétek in soboto naši župáni (rihtarje) v Murski Soboti. Kak smo čüli, je dosta rihtarov proti gučalo župáni iz Dolnje Lendave g. Sevri. Vido je zdaj, ka nemre tak komandirati v sobočkom okraji, kak to dela v lendavskem okraji.
24. oktobra 1920.
»PREKMURSKI GLASNIK«
Stran 3.
Smešno žalostna dogodba. Sandor Matjáš palir iz Kroga je dnéva 11-ga t. m. pogledno malo pregloboko v glaž in je ništernoga gospoda sodnika v Murski Soboti pred Dobraijovim hotelom naganjo prek Mure. Za svoj greh jo mogo pláčati pri držávni policiji 200 K štrofa za občinske reveže (koudiše). Zapomni si pa ešče naj Šándor Mátjáš, ka slovenski sodniki (birovi) pri biroviji ne poznajo niti palirja, niti poljskih delavcev, temveč samo právdo. To pa znonkar posebno palirjem ne diši, ka zdajšno birovije ne poslüšajo samo njih, ali glédajo tüdi na pravice poljskih delavcev. Pa bodo različni Sándorji, ki tak mislijo, kak oni iz Kroga, sčasoma do li mogli pristati na to in za dobro vzéti, da bodo prekmurskomi slovenskomi ljüdstvi delili pravico slovenski sodniki, ne pa več oni, ki so zaničevali ljüdstvo in njegov jezik.
Črni Angeli. Belatinski in Dolnjo Lendavski dimnikari so se posvadili Belatinski dimnikár je námreč načrkal Lendavskomi na čelo da je on touvaj to je za touvaja ga je preklical, za tega del ga je Lendavski pritožil k sodniji in Sodnija jidva je pomirila in Lendavski da si je brado pobril je šel beli iz sodnije. Belatinski je ostal nadalje črn angelj in sodnija njemi je prisodila 600 kron pejnezni štrof in dvá üni zapora, tako si neumni voli rogle potučejo.
Bratonci. Preminočo nedeljo 10 t. m. je Belatinskoga gerenta Škafarja strčán zablodil v Bratonci v gostilno, kaj je pri njem ne primerno delo ár s koroni nigdár, ali pa redko krat pohodi gostilno, popil je dvá litra vina in štel je le enega platiti. Gostilničar ga pa terjal sa dva litra, on pa je le enega hotel platiti, z gostilničárjem se je posvadil in začel gostilničárja tučti, ta da njemi je celo nogo vlomil in gostilničárki je ves vlase iz gláve izmikal. Drugi dan sta ga obadva dojšla pritožit k orožnikam, tako delajo ti Škafarje, kateri so var kaj novoga roda, in te vrli posestnik je bil Štefan Škáfar iz Belatinec.
Vesélje v Beltinci. Da je »Prekmurski Glasnik« vő prneseo ka je glihzdaj konec Škáfarovoj glávi, se je spevalo i juvkalo od vesélja, ka se reši járma klerikálskoga Škáfara. Beltinčarje tüdi znajo ka je človečka sloboda i pravica, pa žmetno čakajo, da páli šujster zeme mesto pere šilo vroke.
Ropanje koli Beltinec. Saki dén pride z vesnic glas, da se je hapilo ropanje, kradne se dohan, kokoši, gvant, zrnje, i drügo. Opozarjamo sakoga što koga vidi ali za koga zná ka to dela náj ga pritoži pri žandaraj.
Cankova. Prinas je eden človik v preminočem tjédni prek mejé ščeo iti, eden financ ga je izkaznico proso, na štero je té človik vžepko ségno in mesto izkaznice je Browning vö potégno, šterov je 4 krát na financa strelo in potom je v N. Avstrijo odišo, financa so pa v Radgono v špital od pelali.
Visoka starost. Po štatistiki prejšnjega stoletja je bilo leta 1890 v Nemčiji 78 ljudih starih nad 100 let, v Franciji 213, v Španji 401, v Angliji 146, v Irski 578, v Romuniji 100, v Zedinjenih državah 3981, v máloj Srbiji je bilo leta 1897 je bilo 434 ljudi starih od 105 do 140 let, v Rusiji je živel leta 1850 mož ki je bil star 168 let.
70 let v ujetništvi. Kak »Jutro« novine pišejo, z Rusoske Sibérije je pred pár tjédnami domo prišao v Budapešt 90 let star stári vogrski človek po iméni Bumpa, šteri je 1848. leta husár bio v Kossuth-ovoj vojski i te so ga Rusi zgrabili pa so ga v Sibérijo odegnali, in zdaj da je Svetovna vojna več madžárski vojakov v Sibérijo
prinesla, se je te stári Bumpa z vogrskimi vojákami tam najšo, in na 70 let je s temi mládimi vojakami zdaj domo prišo.
Trgovanje s prekmurskov márov. Guči se, ka je trgovanje zabránjeno, poleg grabljivega betega. Istina jeste, ka je okraj Ljutomer zaprt za máro iz Prekmurja, a na brodu v Radencih lehko ide már iz Prekmurja prek, tu se vsaka živina ogleda od živinozdravnika, či je nej betežna. Grabljivi beteg jeste samo malo razširjen in de v krátkem cajti odprávljen.
Kisikom. Tistim, ki kritizirajo naš list, češ da ni popolen, veljaj naša prošnja, naj postanejo sotrudniki in list s svojimi izdelki zboljšajo. Tisti pa, ki ni zmožen ali nešče sodelovati, naj ostáne pri svojih kopitit.
Tobéka nega in ga je nej v Prekmurji. Nikša pritožba ne pomága, prošnje se ne uslišijo. Gospodje v Ljubljani, ali ni slaba in nerazumna uprava vzok nesreče na Koroškem ?
„Straža“ v Mariboru. Pri našem listu sodeluje g. Šeruga iz civilnega komisarijata toliko, kolikor so sodelovali uredniki »Straže« pri zadnjem razbijanju v Mariboru.
Gospodárski zadrugi v Gornji Radgoni. Vaših pojasnil in odgovorov ne želimo in jih ne pričakujemo. Ta čas rajši porabite za redno in pravilno poslovanje in za pridobivanje zgubljenih simpatij med prekmurskimi člani in nečlani.
Kmečka Zveza v Prekmurji de kandidirala za követe v naš parlament plebánoša g. Klekla i bautoša g. Pintariča v Beltincih, šteri má trnok dosta penez. Kmete nede kandidirala ali pa na takšem mesti, ka nemre biti zbrani. Vüpamo, ka nede Prekmurja ravnival ne katoliški plebánoš in ne bautoš, ali kmetje sami, štere odeberé Prekmurska Kmetijska Stranka.
Odgovor. V 133. Štev. »Slovenca« me eden Kleklnovi Novinarjev napada radi razširjevanja »Prekmurskega Glasnika« in kliče »nekak« Sosvet, naj se me dobro ogleda. Prosim, sem na razpolago ! Naj slavna gospoda samo določi čas in kraj ogleda ! V ostalem pa sem sama dosti skušena in dosti stara, da vem, kaj naj delamo, kaj ne. Ne bom toraj hodila opraševat »golobradih gospodekov« od »Novin« za svet in za dovoljenje.
Marica Vranjekova.
Bitje v gostilni. Kak nam z Polane pišejo 15. t. m. so v Dani-jovoj gostilni goslarje igrali. Z Bradanovec Barbarič mesár in z Püconca Kühar Alojs gostilničar sta več vina spilá kak bi pa njima potrebno bilo, da sta že malo vgalávi mela, kak obá bogátiva človöka, sta se vtom betati začnola šteri je vékši gavalér. Barbarič se je vö ščeo pokázati in je začno goslaram, več krát, po sto dináraj dávati in 50 litrov vina naednok na stol postaviti, na to je Kühar nikšo reč proti povedo, štero se je Barbarči nej vidlo in Barbarič je eden literski glaš z vinom vrét Kühari v glávo lüčo, šteroga je krv polijála. Kühari je glaš čalüst sploh skoz presekao, tak ka je doktor mogo njemi fküper za šiti.
M. Črnci pri Görek Števani so 14 t. m. vnoči touvajge v kletih dveri gor vtrgnoli, pa so 7 gosi in 10 žaklov pšenice odnesli, touvaje žandarje iščejo.
Gimnázija v M. Soboti ima letos 68 deákav, v prvem razredu 45, v drugem pa 23, štere trijé profesorji včijo in eden veroučitelj.
Trgovci in drügi, šteri ščéjo naše domače novine »Prekmurskega Glásnika« odávati, naj pišejo edno kárto upravništvi, kelko njim naj pošilamo s sakše numere. Dobijo 20 percentov. Nej odáne naj nazáj pošlejo.
POLITIČEN PREGLÉD.
JUGOSLAVIJA. Česar nismo pričakovali, se je zgodilo : Korošci so se odločili, da hočejo bivati v falitni Nemški Avstriji. Avstrija je dobila 6747 več glasov kakor Jugoslavija, tedaj 22025 glasov ali 59%. Jugoslavija pa 15278 glasov ali 41%. Pričele so se preiskave, kako je to mogoče in dokazalo se je, da so Nemci skupaj s Taljáni napravili neverjetne sleparije. Za Nemce so volili mrtvi, odsotni, taki, ki so samo pa pár dni bivali pred leti v Koroški in ki danes Koroške niti ne poznajo, Nemci so oddajali po več glasovnic, ki so jih v žepu s seboj prinesli, ponoči pa so pokradli naše glasovnice in jih zamenjali za nemške. Naše ljudi so streljali in jim požigali hiše, da so se ustrašili in niso volili proti Nemcem. To niso bile svobodne volitve, to ni izraz ljudske volje, to je dokáz, kako znájo Nemci goljufati. Jugoslavija tega glasovanja ne more priznati, temveč zahteva Koroško za sebe, ki je in ostáne jugoslovanska. Ka smo zvedeli za Nemške sleparije pri glasovanju, vršile so se velike manifestacije v Celju, Mariboru in Ljubljani. V Mariboru so demonstrantje razbili šipe na oknih nemških trgovcev, ker so Nemci naše Slovence izzivali. Prepričani smo, da bodo Koroški Slovenci našli svoj dom v Jugosláviji in ponavljamo naš Pozdrav v naši predzadnji številki, ki je veljal Korošcem kot novim slobodnim državljanom v Jugoslaviji.
ITÁLIJA. Italijanski in jugoslovanski delegáti so v Benetkah vküper stopili, ka se pogučajo in poglihajo radi Primorja.
BOLGARIJA mora ententi prekdati više nego 700 ljudi, šteri so krivico delali za cajto vojske. Med temi jeste tudi prejši bolgarski kralj Ferdinand.
POLJSKA je z Rusijo sklenila preliminarni mir. Mirovni kontraktuš je v hasek le Poljskoj.
RUSKA. Rusi so v božnih gospodárskih prilikah. Revolucija je dosta kvára včinila.
GOSPODARSTVO.
Izvoz ovnov. Finančni tanáč v parlamentu jeste dozvolo, ka se smejo pitani i jalovni ovni izpelati v tujinske držáve. Plačati je trebej carino. Prekmurci morejo jih prek peljati pri Mariboru.
Koruza za pasivne kraje. Kraji, šteri sami ne povajo telko kuruze, kelko njim trebej, do dobilí kuruzo od ministerstva za prehrano. Do 2000 vagonov jeste to ministerstvo naküpilo kuruze za pasivne kraje.
Zahvala.
Ob prebritki izgubi nepozabnega soproga se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih dneh stali ob strani bodisi z svetom bodisi drugo pomočjo. Posebno se zahvaljujem g. Kranjec Petru iz Gederovec gg. Kemény Marko in tvrdki Hirschl Filip v Murski Soboti za pomoč, ki so mi jo nudili. Prav posebna hvala bodi izrečena gg. civilnemu komisarju za Prekmurje, policiskemu nadkomisarju, orožništvu, vojaštvu njegovim službenim tovarišem in sploh vsem, ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 21. oktobra 1920.
Žalujoča vdova Nardin in sorodniki.
SALAY ABEL FOTOGRAF
GLAVNI TRG v hiši g. Reich-a
slike za izkaznice v 10-tih minutah!
Stran 4.
»PREKMURSKI GLASNIK«
24. oktobra 1920.
Jugoslovanski kreditni zavod
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov: JOGOSLOVANSKI KREDIT.
Sprejma
VL0GE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČUN In jih obrestuje po 4% čistih brez odbitka rednega davka. 
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček.. urada štev. 11323.
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in Prodaja vse vrste vrédnostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
GOSTILNA
na Petancih (v Kosi pri Vogler-ovoj Slatini) od I. januara I92l.se na 5 leta v zakup (árende) dá. Reflektante naj se na mesti pri gostilni 31. oktobra 1920. popoldne ob 1 ure ===== zglásijo. --
eklič Števan
trgovina z železnim blagom v MURSKI SOBOTI, Lendavska vilica.
B
RÁTA v M. SOBOTI RUMEN (blizu kat. cirkve)
trgovina z mešanim blagom.
PRIPOROČATA SVOJO VELIKO ZALOGO MANUFAKTURNE DRUGE RAZLIČNE ROBE.
Trgovci dobijo popust!
PREKMURCI
čtite naš domáči list
,,PREKMURSKI :: GLASNIK“
Neodvisen političen tednik.
V	f
Štampilje
KATALOG FRANKO
ANTON ČERNE
graver
LJUBLJANA, Dvorni trg 1
Sto ščé na dén 20-40 K slüžiti ?
Upravništvo „Prekmurskega Glasnika“ išče rédnoga raznošalca novin. Što ščé to dobro slüžbo dobiti naj se glási
v Slov. kraj. tiskárni v M. Soboti.
KUPUJEM
lenovo semen, svinsko mást, ter méd in vosek, in sploh vse deželne pridelke po najvišjoj dnevni ceni vsaki dén. Na lagri mam vse felé špecerijsko blágo : melo, sol, cuker, kávo, petrol, žájfo itd. ter železnino, cveke, sekire, lopate, rasoja, podkovi itd.
FRANC ČEH
trgovina z mešanim blagom
MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
Podružnica Murska Sobota.
Centrala v Mariboru. Ekspozitra v Rogaški Slatini.
Podružnica v Vetikovcu.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje po 3 ½%.
Odgovorni urednik: Vekoslav Filipič. Tisk: „Slov. Kraj. Tiskarna“ v M. Soboti; Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika.“
PRIPOROČA Z NOVIČ DOBLENO ŽELEZJE, ŠPARHERDE, OBROČE, CEVI (csöveket), ŠTRIGLE, CVEKE, POSODO, ŠKÉRI (szerszámok) itd.
Vloge na tekoči
račun obrestuje najugodneje. Daje posojila na menice, vrednostne papirje i.t.d. Kupuje valute in devize po najvišjem dnevnem kurzu ter izvršuje vse, v bančna stroka spadajoče transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
v MURSKI SOBOTI (prek od židovske cerkve).