Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja
Milan SELAN, Mag.
Predsednik društva media.doc, Ljubljana, Slovenija e-mail: milan.selan@siol.net
The Role of the Civil Society Associations in the Development of the Archives' Know-How
ABSTRACT
The archives discipline, notwithstanding its millenary roots, has been going through thorough changes and upgrading phases with lightning speed in the last decades, as any other area of our everyday life. New information know-how, use of informatics in all segments of life and work and, lately in particular, the electronic material, have been constantly penetrating and pervading the classical archives. The civil society associations, unburdened with the archives history, have to have an impact on the development of the archives discipline on one side, and ought to be able to transfer the archives' know-how and, most of all, the new knowledge and ways of possible utilization of the archives documentation to the civil society, on the other. The article focuses on the role of the Informatics, Documentalist and Microfilm experts Media.doc Association in the transfer of such knowledge to creators (authors) as well as to the users of the archives material.
Il ruolo delle associazioni per la societa civile nello sviluppo del sapere archivistico
SINTESI
La disciplina archivistica, nonostante le sue radici millenarie, e passata attraverso profondi cambiamenti e fasi di aggiornamento, negli ultimi decenni alla velocita della luce, come ogni altro campo del nostro vivere quotidia-no. Nuovo sapere informatico, uso dell'informatica in tutti i segmenti della vita e del lavoro, e, in particolare ultimamente, il materiale elettronico, hanno costantemente pervaso e penetrato gli archivi classici. Le associa-zioni per la societa civile, non connesse con la storia degli archivi, da un lato dovrebbero avere un impatto sullo sviluppo della disciplina archivistica, e dall'altro dovrebbero essere in grado di trasferire il sapere degli archivi, e, 3iu di tutto, il nuovo sapere e la possibile utilizzazione della documentazione archivistica alla societa civile. L'articolo si focalizza sul ruolo delle associazioni di informatica, documentalistica, e microfilm nel trasferimento di tali conoscenze ai creatori (autori) cosi come agli utilizzatori del materiale d'archivio.
Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja IZV^LEČEK
Kot za večino področij našega vsakdanjega življenja, tudi arhivska stroka, čeprav z več tisočletnimi koreninami, v zadnjih desetletjih doživlja skokovito nadgradnjo in preobrazbo. V klasični arhiv prodirajo informacijska znanja, uporaba informatike pri vsakodnevnemu delu, zadnja leta pa še izbirno elektronsko gradivo. Civilna združenja, kot neobremenjena z arhivsko zgodovino, morajo, po eni strani vplivati na sam razvoj arhivske stroke, po drugi strani pa znati arhivska znanja, predvsem pa nova spoznanja in možnosti uporabe arhivske dokumentacije, prenašati na civilno družbo. V članku bo dan poudarek vlogi društva informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev media.doc pri prenosu tega znanja, tako ustvarjalcem, kot uporabnikov arhivskega gradiva.
Društva in druga civilna združenja
Z industrializacijo, rastjo produktivnosti in posledično, z zviševanjem prejemkov delavcev in skrajševanjem delovnega časa, se šele vzpostavljajo pogoji za prostočasno udejstvovanje ljudi. Tako je ob koncu XIX. stoletja prihajalo celo do paradoksa, da ob velikem povpraševanju po delavni sili, ljudje niso bili več, niti za višjo urno plačilo, pripravljeni podaljševati delovnega časa, ampak so raje svoj prosti čas izkoristiti za ribolov, sprehode v naravo in podobno. Abraham Maslow (1) je že leta 1943 v članku Teorija človeške motivacije postavil nekakšno piramido potreb, ki si sledijo od najnižjih dveh, fiziološke potrebe in potreba po varnosti, do potreb po pripadanju in ljubezni, ugledu in spoštovanju
Milan SELAN: Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja, 341-347
ter potreb po samouresničevanju na vrhu piramide. Ko ima človek zagotovljene osnovne fiziološke potrebe (hrana, pijača, stanovanje, družina) in zagotovljeno varno sedanjosti in prihodnost, začne, kot družbeno in družabno bitje, uresničevati tudi ambicije, ki niso povezane zgolj s pridobivanjem materialnih dobrin in dobrin za preživetje.
O obstoju družb, društev in združenj na Slovenskem (2) pričajo že dokumentarni zapisi iz XIV. stoletja, omenjajo pa delovanje cerkvenih bratovščin, ki so nastale v zvezi z opravljanem verskih obredov, nekoliko kasneje pa nastajajo cehovske organizacije kot posebna združenja rokodelcev v mestih in trgih. Tista prava združenja se začno ustanavljati mnogo kasneje, po revolucionarnem letu 1848, ko je prišlo do sprememb pri ustanavljanju društev, saj so bili v Ustavni zakoni dodani členi, ki so urejali pravice do združevanja in odpravo cenzure. Še zmeraj pa so ločevali politična in nepolitična društva. Politična so morala imeti dovoljenje za ustanovitev, nepolitična pa so morala le predložiti političnim oblastem društvena pravila štirinajst dni pred začetkom delovanja. Nastala so politična, narodna in narodnoobrambna, izobraževalna, kulturno-prosvetna, umetniška, znanstvena, delavska, humanitarna in podporna društva, telovadne organizacije in športna društva ter druga družabna društva. Med najstarejša društva na Slovenskem lahko štejemo znanstveno in umetnostno društvo Academia operosorum (1693), društvo ljubiteljev glasbe Academiaphilharmonicorum (1701) in društvo risarjev Academia incultorum (1702), ki pa ni razvilo svojega delovanja.
V slovenskem pravu danes (3), je društvo prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih ali pravnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z zakonom, namen ustanovitve in delovanja društva pa ni pridobivanje dobička. Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe. Društva so najbolj demokratična oblika civilnodružbenega združevanja ljudi z ozirom na njihov osebni interes in željo po udejstvovanju v družbenem življenju. Pravica do združevanja je tudi ena od človekovih pravic. V Sloveniji jih deluje več kot 20.000 društev, od tega je več kot 1500 gasilskih. Po dejavnosti ločimo različne vrste društev, npr.: okoljevarstvena, gasilska, geografska, glasbena, humanitarna, izumiteljska, kmetijska, kulturna, medicinska, modelarska, pevska, planinska, popotniška, stanovska, športna, taborniška, turistična, idr.
Bolj kot področja delovanja se mi zdi zanimiva razvrstitev po ciljih, ki jih združenja zasledujejo. V grobem bi združenja razvrstil v:
•	Ljubiteljska združenja: združujejo ljudi različnih poklicev, izobrazbe, starosti in statusa (študent, zaposlen, upokojenec). Namen in cilj združevanja je ponavadi že kar v naslovu društva - planinsko, pevsko, telovadno društvo ipd.;
•	Stanovska združenja: združujejo ljudi enakih ali sorodnih poklicev in poklicnih usmeritev -npr. arhivsko društvo, društvo tajnic ipd.;
•	Civilne iniciative: lahko bi jih priključili k ljubiteljskim združenji, a je namen združevanja kratkoročen in pretežno krajevno opredeljen. Žal se v zadnjem času civilne iniciative vse pogosteje ustanavljajo le zaradi nasprotovanja dobrim idejam, ki pa imajo napačnega ideologa, in
•	Prostovoljna strokovna združenja: združujejo ljudi različnih poklicev, izobrazbe, starosti in statusa (študent, zaposlen, upokojenec), delovanje pa je omejeno na ožje strokovno, tehnično, medicinsko ali kako drugo področje. Namen takih združenj je prenos znanja strokovnjakov na uporabnike, izmenjava izkušenj in dobre prakse. Zelo veliko združenj je na zdravstvenem področju, kjer se medicinski strokovnjaki srečujejo z obolelimi s hepatitisom, levkemijo, rakom _
Media.doc - društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev
Od konca 70-tih let prejšnjega stoletja se je, vsaj v Sloveniji, začela uveljavljati t.i. avtomatizacija pisarniškega poslovanja (Office Automation), temeljila pa je predvsem na učinkoviti izdelavi izvirnika. Do takrat smo se pretežno ukvarjali s problemi učinkovitega dolgoročnega hranjenja in mikrofil-manjem dokumentov na tak ali tak način. Mikrofilmska sekcija je pripravljala strokovna izobraževanja na to temo, na eni strani so na posvet prihajali vrhunski jugoslovanski in tuji strokovnjaki, pa tudi ponudniki mikrofilmske tehnologije, na drugi strani pa številni uporabniki te, za tiste čase, nove tehnologije. Iz te sekcije se je kasneje razvilo društvo media.doc, dogradilo in razširilo področje dela, sam koncept dela pa je zadržalo.
Milan SELAN: Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja, 341-347
Sredi 80-tih let prejšnjega stoletja so se množično postavljali osebni računalniki, gradila lokalna omrežja, kmalu pa je dovolj učinkovita postala tudi elektronska pošta. Vse to je omogočilo razmah elektronskih dokumentov in ravnanje z elektronskimi dokumenti v njegovem celotnem življenjskem ciklu - oblikovanje izvirnika, razmnoževanje, razpošiljanje, shranjevanje, preiskovanje in ponovna uporaba (4). Seveda v elektronskem svetu odpade razmnoževanje (seveda, če dokumenta ne iztiskamo in ga nato razpošiljamo v papirnati obliki), je pa zato večji problem z njegovim dolgoročnim shranjevanjem (pretvorba v zakonsko predpisano obliko za dolgoročno hrambo) in zagotavljanjem pravne veljavnosti (elektronski podpis, časovno žigosanje, ipd.).
V	začetku 90-tih let je bilo treba razširiti »ponudbo« na posvetovanjih mikrofilmarjev (že prej smo na teh posvetih izobraževali za delo z osebnimi računalniki in besedilniki), in se hkrati osredotočiti na ožje področje - dokument.
Leta 1995 ustanovljeno društvo si je ime sestavilo iz besed »media« (dokument je lahko na različnih nosilcih - papirju, elektronskem nosilcu ali na mikrofilmu) in »doc« (kot dokument ali kot dodatek (extension) zapisa v računalniku), z dodatkom »društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev« pa smo želeli poudariti širino strokovnega področja. Danes bi k imenu verjetno lahko dodali »arhivistov«, verjetno pa bi tudi črtali »mikrofilmarjev«, saj je mikrofilm le ena, čeprav še vedno najbolj razširjena, oblika dolgoročne hrambe.
Media.doc je prostovoljno neprofitno strokovno združenje občanov, ki so zainteresirani za razvoj in uporabo informacijske in telekomunikacijske tehnologije (5), zlasti sistemov za upravljanje z dokumenti. Kot člani društva se na eni strani pojavljajo ponudniki informacijske-komunikacijske tehnologije in IKT strokovnjaki, odgovorni za delovanje informacijskih sistemov, na drugi strani pa (končni) uporabniki informacijskih rešitev (End Users). Društvo je bilo ustanovljeno zato, da preko večdnevnih in enodnevnih seminarjev, klubskih večerov, preko spleta ali kako drugače, učinkovito opravičuje svojo vlogo in hkrati nadaljuje tradicijo mikrofilmske sekcije.
Media.doc vseskozi zasleduje svetovne trende na področju informatike, na posvetovanjih DOK_ SIS - sistemi za upravljanje dokumentov (z letošnjim jih je skupaj bilo že 20) pa trende prilagaja potrebam elektronskega upravljanje dokumentov in upravljanja elektronskih dokumentov. Že leta 1993 (5) smo se ukvarjali z multimediji, 1994 in 1995 z internetom in možnostim elektronske pošte za učinkovito diseminacijo e-dokumentov, v naslednjih letih pa smo velik poudarek dajali tudi varnosti informacijskih sistemov in razvoju e-uprave. E-storitve javne uprave so, tudi za naše društvo, pomembne, saj odpravljajo veliko količino papirja in skrajšujejo čase pridobivanja raznoraznih potrdil. Ni treba posebej poudarjati, da je rdeča nit vsakega posveta razvidna že iz samega naslova.
V	prvih desetletju posveta smo dajali velik poudarek tudi praktičnim predstavitvam informacij-sko-komunikacijske tehnologije, predvsem sistemom za zajem papirnatih dokumentov, bodisi na mikrofilm, bodisi na elektronski medij, in hibridnim sistemom. Seveda, v 90-letih je prevladoval papir, šele v 2. tisočletju, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (6) pa je to tudi omogočil, se začno kopičiti elektronski dokumenti, z njimi pa problemi zagotavljanja berljivosti in javne vere. Na zakon, ki bi urejal dolgoročno hrambo elektronskih dokumentov (7) je bilo treba čakati še nekaj let (2006), od takrat dalje pa se je društvo - novosti na področju SEUD so se tudi že nekoliko izčrpale - osredotočilo predvsem na to področje.
Vloga društva pri izmenjavi znanja in izkušenj
Na 20-tih posvetih se je 550 avtorjev predstavilo z blizu 1.000 prispevki, tako, da ni manjkalo teoretično-strokovnih in komercialnih predavanj, številni pa so predstavi i tudi dobro prakso v javni upravi, bankah, zavarovalnicah in podjetjih. 4.000 udeležencem so sponzorji posveta predstavili novosti na področju oblikovanja, zajema, razpošiljanja in dolgoročne hrambe dokumentov, v teoretičnih in strokovnih člankih so bili predstavljeni trendi in usmeritve na IKT področju, dobra praksa pa je pokazala, da se tudi v Sloveniji uspešno prilagajamo in znamo učinkovito uporabljati IKT tudi v praksi.
Če se osredotočim predvsem na področje arhivov in arhivistike, lahko delovanje društva razdelimo v štiri področja.
Milan SELAN: Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja, 341-347
Področje standardov
Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate - izdelke, storitve, procese in proizvodne postopke ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju. V standardih lahko najdemo tehnične specifikacije in druga natančna merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preskusni postopki ali definicije posameznih značilnosti. Standardi se pripravljajo predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so skladni z njimi, primerni za uporabo (9).
Prav z namenom »doseganja optimalne stopnje urejenosti na danem področju«, smo na posvetu podrobneje obdelali - ne zgolj s teoretičnimi prispevki, tudi z dobro prakso in na tematskih delavnicah - predvsem standarde ISO 15489, ISO 9001, ISO 27001 in MoReq.
ISO 9001- vodenje kakovosti (Quality Management)
Za ISO 9001 (10) pogosto rečemo, da je to »standard kupca« oziroma odjemalca, kupec je tisti, ki pove, kaj je za njega kakovost. Kupec s povratnimi informacijami sporoča dobavitelju stopnjo zadovoljstva z izdelkom ali storitvijo. V svoji začetni fazi, na začetku 90-tih, smo ISO 9001 smatrali kot »sistem zagotavljanja kakovosti« (Quality Assurance), določal je zahteve glede postopkov obravnave naročil, vmesne in končne kontrole ter ravnanje z neskladnimi izdelki, predpisoval ukrepe itd., današnji ISO 9001:2008 pa govori o »vodenju kakovosti« (Quality Management). Pri slednjem je temeljni poudarek na prepoznanih merljivih procesih, jasno definirana pooblastila in odgovornosti skrbnikov pa ne obsegajo le področja kakovosti izdelka ali storitve, temveč na veliko širše področje, kot npr. načrtovanje potrebnih virov za doseganje ciljev kakovosti in učinkovita raba virov, spremljanje in zagotavljanje učinkovitosti procesa, nenehno izboljševanje tako izdelkov, kot procesa samega, spremljanje in zagotavljanje uspešnosti, itd.
ISO 15489 - upravljanje zapisov (Record Management)
V preteklosti (11) se je pojem upravljanje zapisov (B^ecord Management) uporabljal za vodenje evidence zapisov, ki niso bili več v vsakodnevni uporabi, a jih je bilo še vedno treba hraniti (Uredba o upravnem poslovanju (12) uporablja pojma tekoča in stalna zbirka), danes pa se nanaša na celoten življenjski cikel zapisa oziroma dokumenta. Načela upravljanja zapisov in sistemov za elektronsko upravljanje zapisov so pomoč pri zajemanju, razvrščanju in tekočemu vodenju evidenc v celotnem življenjskem ciklu. Tak sistem je lahko v papirni obliki (npr. indeksne kartice) ali pa je računalniško podprt in v elektronski obliki.
ISO 15489:2001 (11) opredeljuje upravljanje zapisov kot »področje upravljanja, odgovornega za učinkovito in sistematično kontrolo ustvarjanja, prejemanja, vzdrževanja, uporabe in razpolaganja z arhivi, vključno s postopki za zbiranje in ohranjanje dokazov ter podatkov o poslovnih dejavnostih in transakcij v obliki zapisov«. Standard predvideva, da upravljanje zapisov vključuje oblikovanje politik in standardov, dodeljevanje odgovornosti in pooblastil, vzpostavitev in razglasitev postopkov in smernic, vrsto storitev, ki se nanašajo na upravljanje in uporabo evidence, načrtovanje, izvajanje in upravljanje namenskih sistemov za vodenje evidenc ter vključevanje upravljanje zapisov v poslovne sisteme in procese. Standard opredeljuje tudi vlogo upravljavca (B^ecord Manager)
MoReq - model zahtev za upravljanje elektronskih zapisov
Requirements for the Management of Electronic Records (13) je sestavljen je iz formalnih specifikacij zahtev za generične elektronske sisteme za upravljanje zapisov, skupaj s preizkusno dokumentacijo in s tem povezanih informacij. Slovensko verzijo MoReq2, druga verzijo modela zahtev, objavljenih v letu 2008, je prvi v Sloveniji predstavilo prav društvo media.doc na posebej za to organiziranem enodnevnem posvetu. MoReq2 je splošno veljaven, de facto standard v Evropi, vendar pa (še) nima uradnega statusa kot standard. Namenjen je uporabnikom in dobaviteljem sistemov za elektronsko upravljanje dokumentov in storitev ter izobraževanju, služijo pa tudi kot podlaga za objavo javnega razpisa (R^equestsfor Proposal) in kot okvir za usmerjanje razvoja novih sistemov za elektronsko upravljanje zapisov (dokumentov). Uporabljajo se tudi kot izhodišča za revidiranje obstoječih SEUD in kot vir za akademska ali poslovna izobraževanja.
Milan SELAN: Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja, 341-347
ISO / lEC 27001 - sistem upravljanja informacijske varnosti (ISMS)
V	zadnjem času posvečamo vse več pozornosti nevarnostim, ki so v tesni povezavi z varovanjem informacij v podjetjih. Težave pri varovanju informacij (14) se tako prenesejo na vse vrste podjetij, ne glede na njihov status, velikost ali področje njihovega delovanja in dejavnosti. Potreben sistem, s katerim lahko rešimo težave varovanja informacij, poleg njihove izgube ali kraje, je mehanizem varovanja vodenja podatkov, ki vključuje dostopnost, integriteto in določanje stopenj zaupnosti informacij - Sistem se imenuje sistem upravljanja informacijske varnosti (ISMS - Inj (formation Security Management System)
Zaradi lažjega opisa načina, ki omogoča reševanje problemov zagotavljanja takšne varnosti, mednarodno veljaven standard leta 2005 objavita Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), polni naziv standarda pa se glasi ISO / IEC 27001:2005 - Informacijska tehnologija - varnostne tehnike - sistemi upravljanja informacijske varnosti - zahteve, povzema in nadgrajuje pa britanski standard BS 7799 (ISO 17799). K »družini standardov lahko prištejemo vsaj še standarda 27002 in 27005.
Uvedba standarda (14) je namenjena še posebej podjetjem, ki uporabljajo notranje in/ali zunanje računalniške sisteme s shranjenimi zaupnimi informacijami, podjetjem katerih poslovni procesi so odvisni od informacijskih sistemov, ter vsem ostalim podjetjem, ki se preprosto želijo prilagoditi zahtevam informacijske varnosti. Sem sodijo organizacije kot so banke, podjetja informacijske tehnologije, finančni uradi in zavarovalnice, bolnišnice, šole, univerze, avtomobilska proizvodnja, klicni centri, davčni uradi, svetovalna podjetja ter mnoga druga podjetja. S certificiranjem, ki temelji na omenjenih standardih, nastane instrument konkurenčnosti, ki ob upoštevanju veljavnih zakonov iz stroke ter tistih na državni ravni, poudarja obvezo po varovanju informacij.
V	društvu smo se že zdavnaj zavedli pomena informacijske varnosti, zagotavljanja neprekinjenega poslovanja in upravljanje rizikov - še kako pomembno področje pa je zagotavljanje dostopnosti, celovitosti in zaupnosti dokumentov v elektronskih arhivih - tako je tej problematiki na posvetih DOK_SIS že nekaj let posvečen celoten panel.
Vloga društva pri krepitvi področne zakonodaje
Pod krepitvijo področne zakonodaje si predstavljam aktivno sodelovanje društva in njegovih članov ter organiziranje javnosti pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov, pripravo konkretnih pripomb s predlogi za, po mnenju društva in širše in strokovne javnosti, boljšo področno zakonodajo, po sprejetju pa organizacijo predstavitev novosti in pripravo napotkov za implementacijo sprememb.
ZEPEP - zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (6)
Zakon omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov med organi javne uprave, zapisal je tudi zahteve glede kvalificiranja podpisovanja in časovnega žigosanja dokumentov ter zagotavljanja javne vere ne glede na časovno obdobje hrambe. Društvo je sprejem zakona nekako obšel, v razpravo smo se vključili prepozno in premalo konkretno, čeprav je kar nekaj članov imelo vrsto pripombe - morda ena ključnih je ta, da bi zakon sodilo razbiti v dva, enega, ki bi urejal elektronsko izmenjavo dokumentov in elektronsko poslovanje organov, in drugega, ki bi se ukvarjal predvsem z zagotavljanje javne vere (morda tudi povezano z nekaterimi člani ZVDAGA). V pripravi je novi zakon, na njega pa, če v času pisanja tega prispevka že ni bil dan v javno razpravo ali bil že celo sprejet, čaka društvo, ki se bo na predlog sprememb zakona temeljito pripravila.
ZVDAGA - zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (7)
Pri oblikovanju zakona, uredbe in enotnih tehničnih zahtev Arhiva Republike Slovenije (ETZ) smo sodelovali pretežno kot člani društva, predvsem tisti, ki jim je novi zakon predpisoval nove ali drugačne zadolžitve. Osebno se nisem strinjal s poseganjem ZVDAGA na področje, za katerega je že zadolžena uredba o upravnem poslovanju in predpisovanje (oziroma prepisovanje) standardov, ki so sicer del celovitih, z IKT, podprtih procesov (npr. Informacijska varnostna politika organa). Smo se pa intenzivneje vključili v pripravo ETZ 2.0, predvsem pa v javno razpravo ob predlogu novega ZVDAGA, t.i. ZVDAGA-A. Glede na to, da novi zakon močno posega v organizacijo in status območnih in področno organiziranih arhivov, so je stanovsko združenje na hitro organiziralo in zoperstavilo takšnim
Milan SELAN: Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja, 341-347
spremembam. Ravno stanovska solidarnost kaže na različen odnos stanovsko organiziranih društev do civilne družbe, od prostovoljno-strokovnih združenj, kot so definirani v prvem poglavju tega prispevka.
Društvo media.doc je na isti dan organiziralo strokovni posvet na temo spremenjenih členov zakona, ki so se nanašali na dolgoročno hrambo, k javni razpravi pa povabilo verjetno tudi vse ključne ponudnike informacijskih storitev dolgoročne hrambe. Zbrane pripombe (15) so bile v obliki dopisa tudi posredovanje Ministrstvu za kulturo. Zakon je začasno umaknjen iz javne obravnave, »zasluge« za umik pa ima tako stanovsko združenje kot media.doc. Društvo pozorno čaka na novo javno obravnavo predloga.
Uredba o upravnem poslovanju (12)
V pripravi so večje spremembe uredbe o upravnem poslovanju, čakamo tudi ta predlog sprememb in dopolnitev, na njih pa se bo društvo vsekakor temeljito pripravilo in pristojnemu organu, Ministrstvu za javno upravo, pravočasno pripravilo naše strokovno videnje tega področja dela.
Sklep
Društvo media.doc s posvetovanji DOK_SIS, enodnevnimi posvetovanji za ožje strokovne probleme in z organizacijo klubske dejavnosti, že dvajset let uspešno prenaša strokovno znanje strokovnjakov s področja, za katera je društvo bilo ustanovljeno in ponudnikov informacijskih storitev in IKT na uporabnike, odgovorne za delovanje informacijskih sistemov (informatiki v organizacijah), in na čiste uporabnike predlaganih storitev - zaposleni v organizacijah, občani in podobno. Društvo se trudi sodelovati in korigirati področno zakonodajo, nove področne predpise pa javnosti predstaviti tudi s pomočjo strokovnjakov, ki pripravljajo to zakonodajo. V številnih deavnicah in mini šolah se določena problematika, kot npr. priprava notranjih pavi, priprava klasifikacijskega načrta ali načrta pridobivanja evropskih sredstev, tudi temeljito in praktično obdela.
Spletni viri (1.7.2011)
(1)	Le Piramide di Maslow: http://it.wikipedia.org/wiki/Bisogno#La_piramide_di_Maslow
(2)	Zgodovina društev na slovenskem: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_dru%C5%A1tev
(3)	Društvo: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%A1tvo
(4)	Document Lifecycle Management Services and Solutions: http://www.obs-innovation.com/document_li-fecycle_management.aspx
(5)	Media.doc - o društvu http://www.media-doc.si/index.php?page=o_drustvu
(6)	ZEPEP: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200630&stevilka=1229
(7)	ZVDAGA: http://www.uradni-list.si/1/content?id=72425
(8)	DOK_SIS/Arhiv/Seznam avtorjev: http://www.media-doc.si/files/Avtorji_1992_2010.pdf
(9)	Splošno o standardih - Gospodarska zbornica Slovenije: http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_gradbenist-va_in_industrije_gradbenega_materiala/gradbeni_standardi/splosno_o_standardih
(10)	Bistvo standarda ISO 9001 - ISO Certifikati: http://isocertifikati.com/kaj-so-iso-standardi-kakovosti/bist-vo-standarda-iso-9001/
(11)	Record Management: http://en.wikipedia.org/wiki/Records_management
(12)	Uredba o upravnem poslovanju: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_URED3602.html
(13)	Moreq2: http://en.wikipedia.org/wiki/MoReq2_
(14)	ISO/IEC 27001 - Informacijska varnost: http://www.tuv-sud.si/si/certificiranje_sistemov_vodenja/iso_ iec_27001_-_informacijska_varnost
(15)	Media.doc/Dogodki/Okrogla miza o predlogu novele zakona ZVDAGA: http://www.media-doc.si/news/ uploads/Predlog_novel_zakona.pdf
Milan SELAN: Vloga civilnih združenj pri razvoju arhivskega znanja, 341-347
SUMMARY
Media.doc - Informatics, Documentalist and Microfilm experts Association, through international symposium DOK_SIS, through one day-professional consultations on narrower problems and through organization of club activities, for twenty years successfully transfers the expertise of specialists in the field for which the Association was founded, and the expertise of providers of information and ICT services to users, responsible for the opera-bility of information systems (ICT experts in the organization), and the end users of the proposed services -employees in organizations, citizens and the alike. Association is trying to cooperate and correct the relevant legislation and new regulations present to public with the help of experts that prepared the legislation. In a number of workshops and mini-schools, a certain matter, such as preparation of internal rules for document management systems, preparation of a classification plan or plan for acquiring for European assets, thorough and practical processed.
Original scientific article Submitting date: 25.07.2011 Acceptance date: 01.08.2011