( 
Res. V~asih bi zakri~ala vam,
ki veste ve~ kot jaz,
da ni cilj tisti, ki šteje. Le-ta odšteva.
Pa ne bi razumeli.
S trohnico makjavelizma v tolmunu,
kjer se stekajo vode in se zdi, da je led,
rušite vse okoli sebe.
Meni pa, ne sonce ne de` nista dale~.
A ko prideta skupaj, izginejo še te razdalje.
Le mavri~ni lok pade kot no~ na nebo.
Globina zvoka daje pe~at.
Ne kri~im, le šepetam.
Na ju`nem te~aju je sonce medlo in brez mo~i.
Tako kot jaz.
Neko~.
Danes z vso mo~jo sem.
Ne odštevam.
Ne seštevam.
Mno`im.
Delim.
Nikoli zares ne neham postajati,
ne upam na revolt.
Še vedno pa:
Res. Ne bi razumeli.
./$	%
/
,

2


 #
2


Poezija je moja falanga.
Z nesmrtno armado besed
v bran moje zaklenjene skrivnosti.
Razumem. Vem.
Ni cilj.
Je pot.
)

+
Kaj pa ti?
Si res kupil hišo
in zdaj ~akaš, da postane dom?
Si res kupil uro
in se zdaj ~utiš onkraj ~asa?
Kaj pa ti?
Mar res ne veš,
da si slap praznih besed.
Še prešteti jih ne morem.
Razumeti ni vendar kaj.
Kaj pa ti?
Ali ne pomniš,
da si v tisti mali sobi skupaj z mano
dal novo ime erotiki,
a bil vseeno neznanka v ena~bi?
Danes si
moj arcus v kotu pozabe.
	




3
Gramofon.
Tam, v veliki sobi preigrava oran`ne pesmi.
Sam.
Nikogar ni, ki bi zamenjal ploš~o.
Vsi so odšli
iskati izgubljeno,
radirati razdalje, nevedo~, da rišejo nove,
videti odsev v ogledalu.
Obsojeni na potovanje.
Nostalgija resni~nega se razkraja v sanje.
Niso ve~ isti.
Postajajo svoje hrepenenje.
~e se vrnejo, bo gramofon `e prenehal igrati.
V veliki sobi jih bo ~akala pozabljena tišina.
In ogledalo.
Z drugim odsevom.
2


 #
) 
Tistega dne sem šla na sprehod
tja pod površje,
med levi in desni prilastek,
v jedro.
Šla sem po teh poteh,
po razmo~enih tra~nicah,
tja pod oprano nebo.
Ne`no sem stopila iz sebe,
postala drug lik.
Krog. In ne kvadrat.
Nisem bila ve~ jaz.
Tistega dne se nisem vrnila s sprehoda.
Menda je prišel nekdo drug.
2


	






Na poti do reke nemo stoji neko drevo.
Ga ne poznam. Ne govoriva.
Dan za dnem naju ve`e en droben dotik.
Veva eden za drugega. Se prepoznava.
Potem grem. Mimo.
Tudi jaz imam lubje in dolgo pot
do srca, ki piše verze v letnice
in sešteva pesmi in leta.
Tudi mene nih~e ne pozna.
Radi bi le porezali veje,
da bi šli la`je mimo.
In deblo,
da bi naredili nekaj iz mene,
vrata in vrtiljak.
Pustili bi korenine, da prehitro ne umrem.
Jaz sem to neko nemo drevo.
Ne vedo zame.
Le šepetajo — to bo pa res lep vrtiljak.
2