V. b. b«
Naroča se pod naslovom Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj p o-.
šil j a jo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V,, Margaretenplatz 7.
polltil&Oj, ^ospodarsl^vo to prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 3000-—
Za Jugoslavijo
četrtletno: 15 Din.
Posamezna številka 400 kron.
Leto ÌI.
D u n a j, 20. decembra 1922.
v
St. 51.
Vese! božič!
Vsem dragim naročnikom, čitateijem in somišljenikom želi vesel in blagoslova poln i božič	Uredništvo in upravništvo.
Naš praznik.
Sveti večer... Utihnilo je vse posvetno drvenje, ponehal ves zemeljski hrup, mir božji se razliva po zemlji. Družine so se zbrale v gorkem zavetju domače hiše, strmijo zamaknjeno v jaslice, postavljene v mahu tam > kotu m prisluškujejo mehkim, nebeškim glasovom svete noči: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Zbrale so se družine, da v tihem, vzvišenem božičnem veselju proslave radostno-skrivnostni praznik miru.
Sveta noč - ti si nam praznik miru! Ti si praznik trpečih, preganjanih, preziranih. Kda more po tvojem miru bolj hrepeneti kakor ubogi, trpeči, pozabljeni, zapuščeni, zapu stavljeni, v čigar očeh se zrcalijo solze in v čigar srcu prebiva bolest? Kako toplo mu postane v tej sveti, blaženi noči, ko vidi. da mu je Odrešenik tako podoben! Mrzla, skalnata votlina je služila božjemu detetu kot zavetišče, jasli so bile njegova zibelka, mesto Betlehem ni imelo prostora za utrujena neznana potnika nazaretska. Poglej deviško mater njegovo, kako je ponižna in skromna, poglej va-riha, kako so žuljave njegove roke prav kakor tvoje! Pastirji, ki so ostali pri čredah črez noč, priprosti in odkriti betlehemski možje, so smeli prvi gledati zveličarja.. Kako more in inora napolniti s tolažbo tvoje srce misel, da nisi sam v svojem uboštvu in svojem trpljenju, ampak da je bil to tudi delež tvojega odrešenika in svete družine na zemlji.
Blažena sveta noč — praznik predvsem ubogih, pozabljenih, zapostavljenih!
Sveta noč — ti si tudi praznik nas koroških Slovencev! Kako toplo pozdravljamo
PODLISTEK
Na Rajovi trati.
(Zapisal M. Jug.)
V	prejšnjih časih, kakor nam pravi pravljica, ko je Kolmonska knjiga imela še r.ekj
L uspešno moč, so se dogajale marsikatere zanimive stvari, o katerih resničnosti se seveda ne more trditi, pač pa jih bo ohranil narod še dolgo v spominu. Éna teh pravljic se glasi:
V	zakotju selske fare, v ozki dolinici leži posestvo tedaj še imovitega kmeta Hanža, ki je imel takrat lepo urejeno posestvo, več hlapcev in dekel in v hlevih polno lepo rejene živine. Reči se je moralo, da je bilo vsega zadosti. Med hlapci, ki so mu služili, je bil tudi eden z imenom Nužej, ki si je želel bogastva, da bi si popravil svoj dom in bil premožnejši gospodar. Mislil in poskušal je na vse načine, a sreča mu ni bila nikjer tako naklonjena, da bi mogel doseči to, kar si je želel. Njegov oče, ki je imel nedaleč od Hanža malo kočo, na kateri se je moglo rediti le par koz, se na tem malem posestvu ni mogel sam preživeti, ampak nekoliko mu je moral vendar pomagati tudi še Nužei.
tvoj prihod, kako željni smo tvojega miru, kako tolažilne so za nas tvoje skrivnosti! Nimamo v rokah moči, da bi vodili zgodovino človeštva; nimamo visokih dostojanstvenikov, pred katerimi bi se klanjal ali trepetal svet; nimamo bleščečega bogatstva, s katerim bi krasili svoje domove; bolj osamljeni smo in navezani na lastno voljo in moč. Priprosto ljudstvo smo, vendar željni življenja; nekaj pastirjev imamo, s katerimi živimo v ljubezni m slogi; trd je kruh, ki ga pridelujemo na svoji rodni zemlji. Naši domovi majhni in priprosti, često le s slamo pokriti, ne tvorijo velikih mest z zapeljivim sijajem, ampak skoro plašno se stiskajo okoli vaške cerkvice ali pa samevajo visoko kje v hribih oddaljeni od sveta. Toda po teh domovih prebiva pošten, korenit rod, rod utrjen v bojih, delu in trpljenju; skrbno hrani v svojem srcu dragocene svetinje, ki jih je podedoval po svojih očetih. Skrbno hrani v svojem srcu vero in nauke božjega Odrešenika in iz te vere zajemlje moč in tolažbo v vseh bridkostih življenja. Skrbno pa hrani in neguje v svojem srcu tudi deviško čisto ljubezen do svojega materinega jezika, te dragocene dediščine in iz te ljubezni črpa one sile, ki so mu potrebne, da se obrani neusmiljene roke, ki bi mu rada iztrgala ta biser iz srca. V domači hiši ima še varno zavetišče slovenska govorica, katero bi nam tako radi izpodrinil: iz javnega življenja; doma še prepeva mati ob zibelki, dekleta pri kolovratu in fantje na vasi. Slovenski jezik je posvečen v hišah, saj je občevalni jezik družine z Bogom, kolikokrat se vsedejo k mizi ali ob njej opravljajo rožni-venec.
O. da bi naši domovi ostali še naprej neomajni v veri in krščanskem življenju, utrjeni v miru in medsebojni ljubezni, utrjeni v ljubezni do našega rodu! Kakor je dom svete družine žarel vsled tega, ker je bival .v njej božji Sir, naj žarijo tudi naši domovi, v kojih naj ostane On naš vladar! Kakor je vladal v sveti družini mir božji, naj ostane mir in blagoslov božji tudi v naših hišah, pri našem ljudstvu.
Bilo je v jesenskem času, ko so po končanem dnevnem delu sedeli posli pod košato lipo, ki je razprostirala svoje košate veje po dvoru kmeta Hanža in s katere se je vsipalo že orumenelo listje zgodnje jeseni, so govorih zbrani o zakladih, zakopanih pod tem in tem drevesom, o vragu, ki je v prejšnjih časih prinesel temu ali drugemu vrečo zlata, da je o-bogatel in tako naprej. Govorica je nanesla tudi na Kolmonsko knjigo, ki ima moč, da se more priklicati z njo v gotovih časih celo vraga. Govorili so, da ga je z branjem nekaterih odstavkov iz te knjige mogoče pregnati s skritega zaklada zlata in srebra in zaklad dvigniti. To govorjenje o zakladih in bogastvu se je dopadlo tudi našemu hlapcu Nužeju. Premišljeval je na vse načine, kako bi se mogel polastiti vsaj nekaj teh zakladov, da bi si mogel vsaj primerno izboljšal svoje ubogo ž' /-Ijenje.
Dogovorili sq se, da poiščejo v stari zaprašeni omari tisto zloglasno Kolmonsko knjigo in si ogledajo in izberejo zato primerno besedilo in kraj, kjer bi hlapec Nužej dosegel za-željeoi cilj in dvignil zaklad. Ker je pa v tistih časih razen gospodarjev malokdo znal brati, so poklicali gospodarja, starega sivega star-
pri našem delu! Tako bo vsak naš dom ognjišče veselja in ljubezni; vsa ta ognjišča združeno, bodo dajala plamen, ki bo mogočno plapolal in nas vse ogreval s svojo toploto. Naši domovi bodo postali zares izhodišče zdravega in čilega narodnega življenja, tvorili bodo temeljni kamen, na katerem bo slonela naša bodočnost — tako, kakor je izšla iz jaslic ona mogočna sila, ki je brez vsega nasilja, ampak zgolj z močjo neomejene ljubezni preobrazila svet in privabila narode na odrešenikova pota.
Ko bo na sveti večer vzel gospodar blagoslovljene vode in kadila, da bi blagoslovil svoj dom, ko bodo žarela božična drevesca in bomo gledali jaslice v kotu, takrat se spomnimo in prosimo goreče, da obvaruje Gospod vsega hudega te domove in njih prebivalce, da razlije svoj mir in svoj blagoslov na nas, na naš rod, na naše pokrajine in na vso zemljo — mir, ki ga oznanjajo zvonovi in petje angeljev na betlehemskih poljanah!
Kaj bo zdaj?
O stari Avstriji se je pravilo, da jo v.^.k.-krat reši nepričakovan čudež, kedarkoli je ob prepadu. To reklo se bo menda ponavljalo v novi mali Avstriji: Avgusta meseca je bil naš položaj tako obupen, da se je od dne do dne pričakoval razpad. A naenkrat: SeLpel prevzame vlado:	socijalna demokracija se je
krohotala: „Tako, zdaj nas bo vladal prelat!“ Skoz stoletja se ni več čulo, da bi državo vodil duhovnik! Seipel zagrabi krmilo potaplajo-če se ladje, potuje v Prago, v Berolin, v Verono, konečno v Ženevo in tam zbudi pri zastopnikih raznih držav toliko zanimanja za nesrečno našo državico, da se ji obljubi zadostna pomoč, ako država sama napne svoje sile, da se izkoplje iz močvirja. Od te dobe naprej krona ne pada več. V državnem zboru so se vodilni krščansko-socijalni stranki pridružile druge meščanske stranke, le socijalna demokracija še stoji v opoziciji.
čka, naj jim ta pove iz knjige mesto, kjer bi se dalo to izvršiti. Stari gospodar je pnsu se vsedel poleg hlapca Nužeja in pravil: ..Mnogi, mnogi so si iskali zakladov že iz te knjige ali star sem in kolikor pomnim, ga še ni nihče našel. Na vojo željo ti povem iz Kol-monske knjige, ki je tu pred nama stara in zaprašena, na katerem mestu in kdaj je mogoče dvigniti zaklad." Stari mož si natakne očala, odpre knjigo in pravi: ..Primemo mesto zato je pol ure odtod, tam pod plazovi Košute na Rajovi trati, na katere sredini stoji močno jelševo drevo, okoli in okoli pa je temen gozd. Tu si izrežite v krogu okoli jelše v premeru treh sežnjev zelen drn, da bo drevo ravno v sredini. Ko bo sijala polna luna, ob ednajstih ponoči, pojdite tja, eden naj vzame Kolmonsko knjigo, se vsede za tam stoječi brinov grm in tisti, ki želi bogastva, naj pa bo v sredini risa privezan ob jelšo. S seboj si pa vzemite sosedovega Lipeta, ki zna dobro brati, da ob določenem času tam za brinovim grmom trikrat prebere tu v knjigi začrtani odstavek!"
Črez osem dni je zasijala polna luna v jasni jesenski noči in hlapec Nužej se je odpravil z dvema prijateljema proti Rajovi trati,
Inozemstvo nam hoče pomagati, a le s posojili, ne z darovi. Država se mora sama tako urediti, da se bodo plačali stroški z last nimi dohodki m zato bo treba stroške tako skrčiti, da se pokrijejo z dohodki, ki se dajo iztisniti iz našega gospodarstva. Odpraviti se morajo uradniki, kar jih je preveč, urediti se morajo državna podjetja, da bodo sama plačevala svoje stroške, in da država ne bo doplačevala bilijone. Glavno breme novih in povišanih davkov se bo naložilo zdaj na zemljišča, na kmete, šele polagoma se pritegnejo tudi mestne hiše.
Zdaj nastane vprašanje, ali bo vse to tudi držalo? Ali se bodo vsi ti načrti dali izvesti? Tudi veščaki gledajo še s strahom v bodočnost, in vendar: ako antanta Avstrije ne da deliti, mora Avstrija obstati, saj obstoja tudi Albanija, v skrajnem siromaštvu sevé.
Da je Seipel dobil v inozemstvu posojil, to še ni nič posebnega: dobil jih je svojčas tudi Renner, socijalni demokrat. Ali posojila, ki so jih bili dobili socijalni de-mokratje, so se takoj konzumirala in s tem smo izgubili ves kredit. To je ravno Seipelo-va zasluga, da je imel poguma, proti vsemu kriku pogajati se o posojilih, ki se ne smejo kar kratkomalo povžiti, marveč ostanejo pod nadzorstvom inozemstva. Socijalna demokracija kriči, da pridemo pod suženjstvo! Kedaj je še kmet smel kričati o suženjstvu, če se mu je posojilo vknjižilo na posestvo? To je bilo samoposebi umevno in v tem kažejo delavci, da za gospodarstvo nimajo nobenega smisla. Državno posojilo se daje vsi državi, in ne gre da bi je mesta konzumirala, kmetje pa plačevali. Ravno kmetje in drugi davkoplačevalci moramo zahtevati, da se posojilo tako zavaruje, da ga nihče ne bo mogel proti namenu zapraviti.
•
Posojila dobimo 650 milijonov zlatih kron. Izračunalo se je, da bo primanjkljaj v našem gospodarstvu v dveh letih znašal 52C milijonov, 130 milijonov pa se potrebuje, da se plačajo razni predujmi, ki smo jih doslej dobili. Izposojilo nam seve napravlja st o-škov: treba bo podpisati dolžnih listov kar za 700 milijonov zlatih kron. Nastanejo kurzu e izgube, in banke pri izdajanju hočejo kaj za služiti. Ako zlate krone preračunamo na papirnate, bo država imela v dveh letih 7700 milijard primanjkljanja. V tretjem letu pa mora ta primanjkljaj izginiti. A država bo morala tudi ta dolg obrestovati in odplačevati Za to se bo potrebovalo letnih 70 mili,r Ov zlatih kron, ali 1000 milijard papirnatih. Cio zovitih teh stroškov ne bo mogoče kriti zo pet le z novimi posojali. Tako se je često delalo v zadnjih 50 letih: delajmo dolgove, fstj ki pridejo za nami naj plačajo! Saj še preveč neumno ni bilo, ko je vojska napravila čez vse stare dolgove tako lep križ in je vsem dolžnikom dal kar vesoljno odvezo. Takega jubileja hiti pri Judih v jubilejnem letu n: bilo.
Država se bo morala urediti, ako ne pojde izlepa, pa se bo s hudim. Na eni strani se morajo skrčiti stroški, na drugi do 'skrajnosti obremeniti davčna moč. Zdaj pa opozarjajo, kaj pa potem, če odtegnejo gospodarstvu vs i sredstva, kmetom in tovarnam naložimo toliko davkov, da jim potrebnega pr orne tn-. m kapitala več ne preostaja, ali da se kapital, k: ga vzameš na posodo preveč podraži, kako; dandanašnji, ko mora trgovec posojilo v banki obrestovati često kar po 30 in 40% ! To b' se pravilo posekati črešnjevo drevo, da prideš do črešenj! Tu bo treba nastopati zelo preudarno in bi bilo treba, da zastavijo v p,'d države vsi stanovi svoje moči.
*
Do zdaj je država doplačevala milijarde k ceni živil. To doplačevanje se je ustavilo in obstojajo le še doplačila za otroke. Držaja 'e denar za to dobivala iz nečuvene goljufije; drugače se ne more označiti neprestano nati-skavanje denarja, ki ni imel nobenega kritja več. Izdajanje takega denarja pa je sploh vs«-državo dekapitaliziralo, postali smo podobni človeku, ki pride ob vso kri in s tem ob vso moč. Denar v državi, in sicer dobri, pošteni denar, je potreben kakor kri v žilah. Kje. kri odstopi, pride smrt. Posledice te dekapital'-zacije bomo še le čutili, ko bodo vsi tisti, ki bi bili lahko živeli ob svojem, nazadnje prišli na državna vrata: „Država goljuf si nas goljufala za naše premoženje, daj nam na stare dni vsaj kruh beračev, da ne bomo gladu p ,-mrM“. In žal bo preveč ljudi med temi iz delavskega stanu, ki je v prvi vrsti naveza i na prihranke, ko sam nima zemljišča in hiše. Kako se naj delavec za starost oskrbi? Ti delavo! bodo svoje voditelje kleli, ki so jim nekaj ‘robili, da je treba ljudem pobrati kapital, pa so ga lepo pobrali tudi delavcem.
Druga rakrana naše dobe je preskrbova-nje brezdelnih ljudi na stroške države. Ne država, marveč poklic jih mora vzdržavati: industrija svoje, kmetijstvo svoje. Bili smo v dobi sijajne konjunkture, ko se je veliko pri služilo, a brezdelne ljudi plačuje država! Brezdelni človek je kakor plug v šupi, ki se bo potreboval, je kakor seme. ki ga v jeseni hraniš za pomlad:	za to skrbi sam, ne pa
država. Kdor začasno nima dela, se mora vzdržavati od stanu, kar pa je sploh ljudi n-e-več morajo pač iti s trebuhom za kruhom In zopet se mora naglašati, da ne gre, pri konjunkturi jemati kmetom vse hlapce, potem pa, ko več ne marajo kmečkega dela, zahtevati od kmetov, da brezdelne vzdržujejo! Kmet nima brezdelnih ljudi, zato ne bo nlačeval za tiste, ki svojega gospodarstva ne znajo urediti, za tovarne.
Stara Avstrija je bila srečna država, mieli smo sami vse! Na Ogrskem naj boljše pšenice, na Češkem izborne tovarne. Zdaj a\ba grozovite množine živil uvažati: tega pa ne moremo, ako nimamo drugega blaga prodajati! Trgovinska bilanca se mora spraviti v
da bi dobil vrečo Srebrnjakov, ki mu jo . o vrgel vrag mimogrede v ris, ko bo stal v začrtanem risu privezan na jelšo. Ker je bil tudi Lipe ž njim, ki je nesel Kolmonsko knjigo in vrv, je zapel med potojo celo eno kratkočas-nih pesmi.
Dospeli so do Rajove trate, so vsedli na deblo podrte smreke ter čakali določene uie. Napravili so si v zemljo izrezan krog okoli jelše in ko je bilo to gotovo, je že prišla določena ura. Tedaj sta privezala Nužeja trdno ob deblo z močno vrvjo1 in izstopila iz risa. Lipe se je vsedel za brinovec, odpri Kolmonsko knjigo s pazljivostjo in na glas začel brati tisti odstavek. Nužeja je že obdajala groza in strah v risu, lasje so se mu ježili na glavi, čeravno je bilo še vse tiho. Prebral je drugič, a nič se ni zganilo. Ko je prebral tretjič, je začel prihaja iz temnega gozda proti risu sprevod, po dva m dva moža, ki so nesili na ramah mrtvaške krste in šel mirno mimo risa. A Nužeja, ki je sam to videl, je spreletela groza, da je začne! upiti in trgati, da se je majala močna jelša in da je letela skorja od debla. Druga dva zapazlvši, da se Nužeju v risu sfa-bo godi, zbežiti zapustivši Kolmonsko knjigo za grmom. Ko je prošel ta sprevod mož mimo
njega, prilomasti polagoma vrag. Šel je trdo mimo začrtanega risa, obstal tik pred Nuže-jem in mu rekel: „Če bi bil ti neprivezan v risu obstal, dobil bi to vrečo polno srebra, ako bi pa prestopil ta ris, bi bil pa že mrtev. Vrgel mu je prazno vrečo pod noge in izginil v temnem gozdu. Nužej je medtem z vrvjo o-lupil jelšo skoraj docela, odvezal vrv in zbežal domov. Črez pol ure so že zahreščala vežua vrata pri Hanžu in ves bled je planil Nužej v hišo. Začel je pripovedovati kaj je vse videl iti mimo risa in da je prišel tudi vrag, a le s prazno vrečo. Odslej mu ni nikdar več prišlo na misel, da bi iskal zakladov s pomočjo Kolmonske knjige. Pridnih rok si je služil vsakdanji kruh.
Hodil sem na Rajovi trati, katero obdaja še dandadnes temen gozd, ali jelše v sredini ni več, uničil jo je najbrž Nužej z vrvjo, ali pa jo je uničila narava sama. Koča, kjer je bil njegov dom, je pa še vedno tista borna lesena, 4vsaj je ni mogel popraviti, ker je bila vreča prazna. Hanževa kmetija pa je prišla medtem tudi v grofovske roke.
ravnotežje. Eden naših največjih stroško/ je nakupovanje živil! Treba bo skrbeti, da se doma pridela več kot doslej. Kako pa se bo več pridelalo, dokler nam tovarne odvajajo vse ljudi in plačujejo mezde, da jim kmet ne more slediti? Delavci morajo uvidevati, d?, bo le treba sporazumeti se s kmeti.
Grozno nas teži uvoz premoga. Kilogram tega blaga stane zdaj že 700 kron! Koliko pa je ena kila?! Draginja pa ima posledice: ljudje v mestu sploh ne morejo več kuriti kakor bi bilo treba, obenem ipa se ustavljajo premo govniki, ker delavci nimajo dela! Ali to ri norčija?! Premoga sami nimamo dosti, za premog pa imamo nadomestilo v svojih v c vinih močeh, ki se žal v mirovnem času niso še dosti zagradile. Ali zdaj vidimo, kako vsepovsod rastejo iz tal elektrarne. Tudi država pripravlja elektrifikacijo svojih železnic. Ko bo nehal obilni uvoz premoga, se bo gospodarstvo oddahnilo. Kako hi se bilo lahko gradilo v vojnem času z ujetniki, pa se ni!
Hude skrbi daje državnikom sedanja brezdelnost. Ko bi bilo treba napeti vse sile. ko se potrebuje vsak vinar,, ko bi bilo treba državo razbremeniti na vse strani pa se zapirajo tovarne, vrelci, odkoder prihajajo davki se sušijo, na drugi strani pa rastejo državi nova bremena. Lani osorej je bilo 28.000 ljudi brez dela, letos jih je 91.0000! Izmed teh jih je samo na Dunaju 85.000. Tu zopet vidimo, kakšno breme je za nas Dunaj! Dragocena igrača! In drugi delavci niso popolnoma zaposleni. Izmed 86.000 kovinskih delavcev dela jih le 26.000 ves teden. Kako je smešno: ker ne delamo, kakor bi bilo treba, izgubljamo še tisto delo, kar smo ga imeli. Kdor nima nič, vzelo se mu bo še tisto, kar ie navidezno njegovega." Nekoliko je to brezdelnost zakrivilo padanje nemške marke, ki ie vzrok, da nam prodajajo Nemci svoje blago pod ceno. V času, ko je sicer vsakdo naročeval po dve obleki, zdaj ne moramo kupiti ne ene. čevlje nosimo dokler jih je še sploh mogoče nositi. Gospodarstvo se mora temeljito preurediti, ako naj pridemo do redu in miru. To ne gre in nikdar ni bilo, da bi kedo smel staviti zahteve, kakor se mu zdi brez ozira na druge. Dokler ne bo utihnil razredni boj. dokler ne bodo delavci poslušali tudi druge ljudi, ne samo svoje židovske voditelje ie le malo upanja na boljšo bodočnost.
Vabilo ». velik zabaven večer
ki ga priredi na
Silvestrovo
zobraževalno društvo „Kot* v prostorih Narodnega doma v St. lakobu v R. Ob 4. uri popoldne se uprizori velezanimiva šaloigra
..Karlova teta".
Sodeluje pevsko društvo „Kočna“, po igri šaljiva pošta, licitacija in splošna prosta zabava. Igra se istotam ponovi v nedeljo 7. 1. 1923 ob 3 uri popoldne. K obilni udeležbi vabi 68	Odbor.
O	MI IN ONI	^
Nemec o narodnem odpadništvu. Zdravnik dr. B. Breitner, rodom Nemec, je izdal knjigo: „Iz mojega sibirskega dnevnika" (Aus meinem sibirischen Tagebuch). Popisuje spomine iz svojega ujetništva v Rusiji. Zanimivo je, kako obsoja narodno odpadništvo. Dne 18. oktobra 1914 je zapisal:	„Die klagliche
Inspizierung durch den General Schmidt, einen erbàrmlichen Renegaten, in dessen An-wesenheit nicht deutsch gesprochen werden darf. (Klaverno nadzorovanje generala Schmidta, zaničevanja vrednega odpadnika, v čigar prisotnosti se ne sme nemško govoriti.) Ali ne trdimo mi prav tega, kar Nemec dr. Breitner! Da je narodno odpadništvo sramotno in zaničevanja vredno, in da je odpadnik (poturica) hujši od Turka! Le čudno, da se zdi Nemcem narodno odpadništvo tako sramotno samo, če kak Nemec zataji svojo nemško narodnost, ne pa, če Slovenec izda svojo slovensko mater in postane odpadnik (nemčur). A stvar je prav ista, in tu imajo slovenski narodni odpadnik'
uničevalno obsodbo svojega izdajstva iz nemških ust In malo dalje stoji v isti knjigi: ..Kutscheri (avstrijski oficir, ujetnik) in meni so svetovali, naj se izdava za Slovana, da bova smela ostati v Omsku. (Slovanske ujetnike so pustili v Omsku, Nemce pa so poslali dalje v notranjost Sibirije.) Ali je v tej deželi vse laž in sleparstvo?! (Ist denn in diesem Lande alles Liige und Betrug?!) Dr. Breitner je ves ogorčen nad nasvetom, naj se izda za Slovana, da bi sl s tem izboljšal svojo ujetni-ško usodo. In pri nas? Za nekaj drobtin, za nekaj ugodnosti v materijalnem oziru izda slovenski narodni odpadnik svojo narodnost in uskoči v nemški tabor. In vsi ga častijo in povspne se do najvišjih mest in časti v deželi. (Primerjaj Šumi in drugi.) Ali si moremo misliti, da Nemci v resnici častijo in spoštujejo sk>v. narodne odpadnike, če narodno ou-padništvo v svojih vrstah tako ostro obsojajo? Ne, ne morejo jih spoštovati, ampak sprejmejo jih kot dobro došlo uprego v svoj voz. In slov. renegat je ves srečen, če ga Nemec upreže in ga ima na vajetih. Ves srečen je, da vrši janičarsko službo proti lastnemu narodu. (Janičarji so bili kristjani, ki so postali Turki, in so potem hujše besneli proti kristjanom kot sami Turki.) Nemec dr. Breitner bi rekel o Koroški:	„Ist denn in diesem Lande alles
Liige und Betrug? !“ Res je, kakor je nekdo rekel da Slovenec, ki pravi, da je Nemec, je lump in lažnik!____________________________
B POLITIČNI PREGLED Si
Avstrija.
Roterdamski župan dr. Zimmermann je dobil do 1. aprila 1923 dopust, da more prevzeti začasno mesto generalnega komisarja Avstrije. Na Dunaj je prispel v teh dneh in ie imel že razgovore z zveznim kancelarjem in zveznim predsednikom.
Jugoslavija.
Drugi in tretji poizkus Pašičev sestaviti novo lado se je ponesrečil in Pašič je vrnil tretjič mandat. Kralj mu je poveril četrtič sestavo volilne vlade, ki bo razpustila skupščino in razpisala nove volitve. Država izgublja na ta način zaupanje v inozemstvu. — V Beogradu se sestanejo v kratkem zunanji ministri male antante in Venizelos. Gre se za podaljšanje neke pogodbe iz leta 1913, ozir. za vstop Grčije v to zvezo.
Reparacije.
Kaj so reparacije, beseda, ki jo dandanes tako pogosto čitamo? Prihaja od zvanega izraza reparirati, to se pravi popraviti, in pomeni vsoto, ki jo morajo premagane države, predvsem Nemčija, plačevati za škodo, ki so jih napravile v vojnem času na tuji lastnini. Tako dobavlja Nemčija in druge premagane države (Madžarska, Avstrija itd.) na račun reparacij raznim zmagovalkam konje, krave, lokomotive, želez, vozove itd. Glavno vprašanje reparacij pa je svota, ki se bo morala plačati za nemško opustošenje v zasedeni Franciji. S tem vprašanjem se bo bavila konferenca v Bruslju. Treba bo določiti način plačevanja in najti sredstva, da postane Nemčija spet plačljiva. Plačljivost se bo mogla vzpostaviti samo z revizijo načina plačevanja m mednarodnim posojilom. Nemški dolg znaša 132 milijard zlatih mark. Po načinu plačevanja določenem v Londonu, in če se nemški izvoz nadaljuje v sedanji meri, bi bil ta dolg poplačan v mletih in v najboljšem slučaju v 84 letih. Sedaj hočejo rok zmanjšati na 35 let. Nemčija bi morala plačati letno 5 zlatih milijard, kar pa ne premore. Načelno in politično stran problema so prizkušali šefi vlad:	Anglije,
Francije, Belgije in Italije rešiti sedaj v Londonu. Vsled prevelikih razlik v načelnih vprašanjih ni prišlo do sklepa: konferenca se je preložila na 2. jan. 1923 v Pariz, na katero bo povabljena tudi mala antanta. Francija vstraja na tem, da se dovolijo v slučaju daljšega moratorija zadostne garancije: kontrola ruhrskih ru-dokopov in zasega carine. Belgija in Italija sta ta načrt odobravali. Tudi Nemčija je stavila svoje predloge, ki pa so bili, kot popolnoma nezadostni, odklonjeni, šefi zavezniških vlad so spoznali, da se reparacijski problem ne da ločiti od drugih medzavezniških dolgov,
Orljentska mirovna konferenca.
Razprave se nadaljujejo v komisijah. Politična komisija je razpravljala o vprašanju manjšin, armenskem vprašanju in o oprostitvi krščanskih manjšin iz vojaške službe proti plačilu. Izmet paša je odgovarjal, da je pripravljena dati Turčija narodnim manjšinam iste pravice, kakor jih vživajo manjšine drugih evropskih držav. Armencem ne morejo dati samostojnosti, ker bi to pomenilo cepljenje turške države, pač pa so pripravljeni uo-voliti pobeglim Armencem povratek in pozabiti na vse, kar se je zgodilo. Da ravnajo Turki z Armenci zelo grdo kaže že to, da se je število zmanjšalo med svetovno vojno za dve četrtine. Do kakih sklepov ni prišlo. Pogajanja se nadaljujejo.
Poljska.
Dne 9. t. m. so se vršile volitve predsednika poljske republike, ki ga volita poslanska zbornica in senat skupno. Šele pri petih volitvah je bil izvoljen za predsednika države dosedanji zunanji minister dr. Narutowicz, ki je po poklicu inženjer, a se bavi že mnogo let s politiko. Izvolitev je dosegel z glasovi demokratskih republikancev in s pomočjo narodnih manjšin. Narutowicz je eden najbolj izrazitih poljskih politikov, ki ne pripada nobeni stranki in je izredno poučen v vprašanjih mednarodnega položaja Poljske. Nova vlada bo posvetila največjo skrb finančnim in zakonodajnim vprašanjem. Finance so v obupnem stanju, v zakonodaji pa vlada velika zmešnjava spričo raznovrstnih zakonov, katerih nekateri so celo v nasprotstvu s sedanjo ustavo poljske republike. — Desničarski poslanci nikakor nočejo priznati novoizvoljenega predsednika Narutowicza niti vlade, ki jo bo on poveril. Dne 11. t. m. je množica odšla prjd parlament in hotela vdreti vanj. Levičarske poslance so pretepli. Ko je hotel Narutowicz v belvedersko palačo, ga je množica obmetavala s snegom. Kakor se splošno govori, je povzročil desničarski puč general Mailer. Med dijaki in delavci je prišlo na več krajih do krvavih spopadov. Bilo je več mrtvih in ran e-nih. Vojaštvo in policija sta zopet vzpostavila red in mir.
Po najnovejših vesteh je bil državni predsednik Narutowicz 16. t. m. ob priliki poseta neke razstave umorjen. Ustrelil ga je trikrat akademični slikar Niewiadomski. Sejm se takoj zopet sestane, da izvoli novega predsednika^_________________
DNEVNE VESTI iN DOPISI
Promocija. Na dunajski univerzi je bil dne 20. decembra gospod Matko Šarvicelj, naš rojak iz Podravelj, promoviran na čast doktorja prava. Čestitamo!
Nov list. Še pred novim letom izide na Dunaju tednik „Hrvatske Novme“ kot glasilo burgernlandskih Hrvatov, pisan v njih narečju. List bo nadstrankarski ter se bo potegoval za narodne pravice gradskih Hrvatov in bo zvest tovariš ..Koroškega Slovenca14. Ob porodu mu želimo zato obilo pozitivi;.h uspehov! Naroča se tudi lahko pri upravi m*-šega lista.
Borovlje. Pred kratkim smo poročali o .neki učiteljci na naši ljudski šoli, katero je gnala nemško-nacijonalna nestrpnost tako daleč, da je gonila llletne šolarje čez Ljubelj. Pričakovali smo, da se bo dotično ..frajlo41 vendar od katerekoli strani poučilo, da je šola za to tukaj, da se otroci tam učijo, ne pa da se uganja politika in se zasmehujejo otroci slov. starišev. A kaj se zgodi? Komaj učitelj-ca izve, da je prišla zadeva v naš list, prepove v šoli otrokom govoriti na tisto deklico. Neka učenka je kljub temu še govorila z njo, za kazen za to jo je posadila „frajla“ v drugo klop. — Pred približno enim letom je prišla semkaj neka družina iz Žužemberka. Enega otroka dotične družine je nahrulila učiteljica že prvi dan, ker na vprašanje ni znal gladko nemški odgovoriti: „Warst gleich dort geblie-ben, wSr1 viel besser, habet nichts zu fressen gehabt, deshalb seid hergekommen!11 Radovedni smo, kaj porečejo naše šolske oblasti k temu. (Nič. Vsaj vzgaja popolnoma v njih smislu. Op. ur.) Air je Slovenec res samo za to tukaj, da plačuje davke ter se zasmehuje?!
Mislimo, da imajo celo Afrikanci toliko kulture, da kaj takega ne izustijo. (Mnogo več. Op. ur.) Dobro nam je še v spominu, ko je ista učiteljca pred štirimi leti otrokom prepovedala pozdravljati slovensko ter celo zagrozila, da bo vsakega oklofutala, ako sliši, da koo slovensko pozdravlja. Odločno zahtevamo, oa se pošlje tako „frajlo“ v rajh germanovcov in da nadaljuje tam svojo „kultumo“ delo, nikakor pa ne trpimo, da bi taka sem privandrana vzgajala naše otroke s psovkami! Učiteljci pa bodi povedano, da nekateri otroci še vedno pozdravljajo slovensko, in še .bodo pozdravljali v svojem materinem jeziku, ko od te ..kulturne frajle“ ne bo več duha in sluha.
Št. Vid v Podjuni. Pretekli teden so pri nas beračili trije invalidi ter so se pri pd. Mežnarju napram gospodarju prav sirovo obnašali. Ker siromak ne zna nemški, so ga prav nedostojno vprašali, ali ni mogoče „čuš“. Ì aka izzivanja si seveda ne moremo pustiti dopasti. Kmetje, pokažite vsakemu vrata, ki noče slovenski govoriti ali se nespodobno obnaša, naj gre med Nemce, mi imamo naših beračev dovolj. Kdor ne prosi lepo spodobno, nnlodara ni vreden, ga ne potrebuje. Ali smo mogoče mi zakrivili vojno?
Drabunaže. (Kuriozum.) Čudne leči so gode na svetu, tako čudne, da dvomimo nad resičnostjo in se prijemamo za glavo. Evo vam takšen slučaj! Delavec je brzojavil 30. nov. svojemu bratu iz Jugoslavije, naj pride takoj dol, ker dobi delo. To ni nič posebnega. Ali brzojavko je dobilo v roke orožuištvo v Žitari vasi (zaduhali so v njej veleizdajo ali pa je smrdela po iredenti. Op. ur.). Priznati se mora, da so orožniki na brzojavko zelo pazili, ker jo je celo eden osebno nesel — ne naslovljencu, ampak — občinskemu uradu v Galicijo, ki jo je 3. t. m. dostavil. Pismo, ki je bilo oddano 1. t. m., je aospelo na naslov 4 ure pred brzojavko. Lepe razmere. Čisto nova nam je ta cenzura in službena pot. G. orožnike pomilujemo, ker nimajo drugega dela, kratijo si tako vsaj dolgi čas. Kje je Abbau? Za take šikane jih ne bomo plačevali! Majemo z Javo in se vprašujemo, ali smo v Avstriji ali v Albaniji.
SInča ves. V Peračiji si je pozidal železničar Blaž Jug hišico in skedenj, kjer je mirno in zadovoljno prebival s svojo družino. Nekemu zlobnemu človeku to ni bilo povolji in zato je revežu 1. 1920, 8 dni po plebiscitu, ponori zažgal skedenj. Dne 4. dec. zjutraj ob pol 2. uri je gotovo spet ista zlobna roka zanetila skedenj, ki si ga je uboei mož s težavo zapet pozidal. Skudnikov žagelj, Italijan Primus, je pravočasno še mogel zbuditi domače in sosede, da so mogli rešiti kravico ip obvarovati hišo. Uboga in poštena Jugova družina Je hudo prizadeta, posebno dandanes, ko pogorelec vsled draginje tako težko spet pozida. — Ado neki je brezvestni požigalec? Zlobni jeziki sumničijo Janeza Krasnika, mežnarjevega v Šmarkežu, ki je sedaj uslužben pri železni * v Mariboru. Še isti dan po požaru so brzojavki v Pliberk ako bi morda isto noč ali dan poprej privozil kot sprevodnik tja. Dobili so odgovor, da Krasnika ni bilo v Pliberku in je torej izključeno, da bi zažgal Krasnik, katerega so tudi že pred dvema letoma obdolžili in obsoaili. Ljudje! Ne sodite, da ne boste sojeni. Slo/e.i-ci sicer nismo svetniki, a požigalcev, hvala Bogu, v naših vrstah nimamo.
Sv. Urh pri Črnem gradu. „Airsse mit die Krainer!11 se je reklo pred plebiscitom, pri nas pa se je ravno nasprotno zgodilo. Po plebiscitu pa so rekli: „Ausse mit den Kamtnern, eine mit den Krainer,11 in pregnali domačina župnika Treibenja ter si naročili Kranjca, župnika Križaja. Prej je bila cerkev polna, zdaj pa je prazna. Ime Treiber bo ostalo vsem faranom v vednem spominu, posebno na ubogim otrokom. Vsako leto, ko se je bližal božični praznik v sredi najhujše zirne, so otroci kar roke meli od samega veselja. Župnik Treiber pa je znal tako milo prositi in prigovarjati vsakemu, da je nabral veliko milodarov ne le pri Slovencih, ampak tudi pri Nemcih, saj so se velikovški trgovci vedno odlikovali s svojmi darovi. In otroci so dobili brez razlike narodnosti obuvalo, toplo obleko itd. AH danes je vse drugače: še živijo dobri ljudje, pa žal ni človeka, ki bi imel srce za uboge otročiče.
Oblasti m naduti lieimatdienst niti ne privo- j ščijo otrokom slovenskega pouka, še manj ra tople obleke.
Sveče v Rožu. (Tihotapstvo.) Pri nas imamo več vrst tihotapcev. Tako se je zadnje dni ponesrečilo nekemu tukajšnjemu tihotapcu, ki je že poldrugo leto nosil od tukaj preko meje na Jesenice komunistične knjige. Kakor smo večkrat slišali, so tam omenjenega tihotapca že leto dni zasledovali. Tam nekje so tega nepridiprava aretirali ter zaprli. Pri za-slišavanju jo je ta lopov dobro znal cukati, zvrnil je celo zadevo na svojega brata, ki jc vodja komunistov v Celovcu, ker mu je do-tični brat res zelo podoben. Tamkajšnji organi so šli mu na lim ter ga res takoj izpustili. Sedaj pa zopet pridno nadaljuje svojo službo naprej.
Žrelec—Podknios. Naši najemniki grofovih zemljišč ne odplačujejo najemnine samo v žitu, temveč tudi v jajcih, maslu, predivu itd. Vrhunec kurijoznosti, ki spominja na srednji vek je pa dejstvo, da hodijo najemniki grofu na — roboto. Kako čudno se vrti svet! Pred stoletji je kmet robotal in tlačanil plemenitašem, a sedaj je robota zopet vpeljana vkljub temu, da živimo v „svobodni“ in demokratični" republiki. Pa kaj za to; malo pogcdr-njamo, pozabavljamo, nekoliko se pokregamo, pa lepo ubogamo in pozabimo. Da smo le v svobodni republiki, je pa vse dobro. Živimo popolnoma zadovoljno in srečno. Za politiko se ne brigamo, ne za notranjo, še manj pa za svetovno. Saj tako ni nič dobrega po svetu in je boljše, da sploh nič ne vemo. Res je slabo sedaj v renubliki, pa bo že enkrat boljše. Bodo že drugi brez nas uravnali, da bo vse prav. Mi sami tako ne moremo nič kaj izpre-meniti. Kakor rečeno, živimo med seboj popolnoma mirno, brez vsakega krega in prepira ter se dobro razumemo, ker smo vsi ..deutschgesinnt" in „čuši“ so pri nas bele vrane. „lredentarji“ pa tudi ne zaidejo semkaj ljudi begat. Malo nas je res razburil tisti ,.iar‘‘ Seipel, ki nam hoče aržete zravbat, pa se bo po malem že. vse uravnalo, da bo prav.
Globasnica. Zadnjič smo poročali o dveh porokah, danes pa hočemo o isti stvari nadaljevati, kajti v Globasnici se zelo radi ženimo.
V mescu novembru je prišel Žmahar od Sv. Šimana k Pograbljenu v Malo ves prosit za eno hčerko. Prošnji so ustregli in Žmahar je imel kmalu nato ojset. Dalje je vzel Grajn^r-jev Jozej Jažovo Nanco v Globasnici, slikar Karl Oparjan v Podroju pa Cipovo Micko v Večni vasi. Vsem novoporočencem kličemo ‘z srca: Bilo srečno!
Škocijan. V krogu svojih domačih in sorodnikov sta 27. nov. obhajala svojo poroko Fr. Diexer, kolar in gostilničar v Kamena ter Amalija Škof. pd. Melharjeva na Jezernici. — Prijazno cerkev Sv. Jurija so podružničam letos popravili in očedili. Slovi Št. Jur radi prekrasnega razgleda po celi Sp. Koroški tja gori do Vrbskega jezera. Tam gori je v soboto dne 9. dec. škocijanski g. župnik Poljanec — seveda brez vsake slovesnosti radi prepovedanega časa — poročil g. dr. Michlerja, sodnika na Dunaju in njegovo nevesto Emilijo Teutsch-mann. G. ženin je brat blage ge. Pohlove v Sp. Pogradu. — Na pokopališču v Št. Danijelu je 28. nov. šentvidski g. župnik pokopal najstarejšo svojo faranko in najstarejšo osebo .ško-cijamke občine. 93 let staro Nežo Zamolej iz Grabalje vasi. Tako starih oseb ima današnji rod malo. Morda pa mlajši zarod, bolj na kore in cigarete navajen, doživi še starejša leta in prekosi še „hundertarje“.
Vovbre, (Bela žena.) V soboto dne o. t. m. smo tukaj ob -obilni udeležbi ljudstva spremil; k zadnjemu počitku pd. Kiljanovega očeta. Jožefa Rabi. Rajni je bil 84 let star in najstarejši moški v vasi. Spoštoval ga je vsakdo, iz njegovih ust ni bilo nikdar slišati žal besede.
N. v m. p.!
m RAZNE VEST! S
Italija odpusti 60.000 železničarjev, 10.000 poštno-brzojavnih uradnikov in 20.000 delavcev. - V svetovni vojni je padlo 750.00 itali-
janskih vojakov. — Za 150 sultanovih žen se iščejo ženini. Vlado veliko stanejo, zato bi jih rada spravila pod kapo. Stare so od 17 do 35 let. - - V tiskarni Avstro-ogrske banke na Dunaju je bilo ukradenih za 13 milijonov 100.000-Icronskih bankovcev. — Radi protipolicijskega vedenja je bilo na Dunaju v oktobru pridržanih 2540 oseb, od teh je bilo 81% pijanih, to je povprečno 66 na dan. — Bivši deželni glavar kranjski dr. Šušteršič se je 12. t. m. povrnil v Ljubljano. — Indeks je padel od 14. nov. do 14. dgc. za 3% ; draginja je torej toliko manjša. Vsled tega prihrani država na uradniških plačah v januarju 14 milijard kron. Za december se jim je izplačala 139kratna marcova plača 1. 1921, za januar 1923 pa dobe 135kratno. — Pretekli teden se je pocenil kruh za 250 K in ta teden zopet za 50 K; l%kg težek hleb stane sedaj 6600 K. — V prvem tednu t. m. se je obtok bankovcev povečal za 60% milijard in znaša sedaj 3478 milijard kron. V Nemčiji se je povečal isti teden za 92 na 847 milijard mark. — Za notno banko se je podpisalo veliko preko določene svote. — Zlata pariteta znaša od 18. do 24. t. m. 14.330 K. — Vsled revščine dobita Nemčija in Avstrija kot ameriški dar 70 milijonov dolarjev. — V Rusiji gladuje 34 milijonov ljudi.
fflGOSPODARSKI VESTNIKE
Zlato posojilo.
Zveza narodov je dovolila Avstriji kredit, za katerega jamčijo posebno Angleška, Francoska, Češka in Švica. Dokler se ne izplača ta kredit, najame Avstrija, da se ustavi nadaljno tiskanje papirnatega denarja, posojilo v zlatu v znesku 6 miljonov amer. dolarjev. Zakladni boni glasijo na dolarje v znesku 10,40 in 100 dolarjev, datirani z dne 1. decembra 1922 in so vpisani na dunajski borzi. Plačajo se ali v dolarjih ali pa v avstrijskih kronah po kurzu
1 dolar = 70.000 avstr. kron. Ako se za to u-potrebijo druge valute (tuj denar), se vrednost izračuna po dnevnem kurzu. Iz prometa se po-
tegnejo 1. junija 1923. Lastnik ima pravico, zahtevati nazaj ali krone ali dolarje; to je največja ugodnost posojila, ker se na ta način ne zgubi radi neugodnega kurza ničesar. Obrestujejo se z 8% v naprej, torej je takoj pri prijavi treba toliko manj plačati. Za posojilo jamči država z dohodki od colnine in tobačnega monopola. Subskripcija traja do 30. decembra in se more izvršiti po poštnih uradih, bankah in zavarovalnicah. Ker se najmanjši zakladni bon glasi na 10 dolarjev, to je 700.000 kron, je treba vplačati z odbitkom 8% na pol leta 28.000 kron najmanj 672.000 K.
Nacijonalna banka.
Ustanovi se nova banka kot akcijska družba s akcijskim kapitalom 30 miljonov zlatih kron. Ena akcija se glasi na 100 zlatih kron ali okoli 1,500.000 papirnatih, vendar se izdajo tudi četrtinske po 25 zlatih kron. Subskripcija traja samo do 15. decembra, kdor pa placa posojila v iznesku 40 dolarjev, ima predpravico na akcijo nacijonalne banke v iznesku 100 kron. Banka dobi edino pravico, izdajati denar, ki bo krit v zlatu, v devizah in bančno. To pravico obdrži do leta 1942. Države in dežele ne smejo izdajati papirnatega denarja, a banka da državi denar samo tedaj, ako ga bi krije z zlatom ali denarjem tujih držav. Banka se poleg izdavanja denarja peča tudi z drugimi bančnimi posli in bo radi tega ustanovitev uspela.	A. P.
Dunajski trg:	Mesne c e n e :	goveje
6 -24.000 K, telečje 14—22.000 K, zrezek 28-35.000 K, ovčje 12—18.000 K, svinjsko 25—36.000 K, povojeno 28—36.000 K, sirovo maslo 56—62.000 K za kg. Zelenjava-krompir 650—800 K, kislo zelje 4—4400 K, čebula 1800—3600 K za kg. Sadje: jabolka 900—3600 K, hruške 1200- 6000 K, orehi 10—12.000 K, fige 7—14.000 K, lešniki 20.000 do 26.000 K za kg. Jajce komad 1900—2400 K
Borza. Dunaj, 18. dec. Dinar 700, dolar 70.440, nemška marka 10%, poljska marka 3,40, funt šterling 328.200, francoski frank 5300, švicarski frank 13.350, holandski goldi-
nar 28.225, lira 3590, češka krona 1935, ogrska krona 28% avstr. kron.
C ur ih, 18. dec. Avstrijska krona 0,0076, dinar 5,60, češka krona 15.60, nemška marka 0,Q92/6 cent.
Za tiskovni sklad so darovali: Fran Kor-pič, Selo, 5000; neimenovana v Kotmari vasi 10.000; neimenovan v Dvoru 3000; neimenovan v Škofičah 50.000; na ženitnini Hutarje-vega Petra in Mečacove Zefke ter Kovačevega Tončija in Katarine Sekol pri Šoštarju v Globasnici zbrali svatje 110.000; Jos. Winkler, Borovlje, 10.000; vesela družba pri Petrucu v Zg. Vesci mesto venca na grob „Kor. Domovini"; Štefan Šelander 12.000, Anton Mi-škulnik 5000, Val. in Sala Einspieler 12.000, Miklavž Plave 3000, Leo Smole 5000, Jur Je-rolič 5000, Florjan Špicer 5000, Peter Situ-5000, Jak. Ravter 2000, Tevž Špicer 2000, Peter Struger 2000, Primož Špicer 1000, Matija Tuš 1000, Micka Einspieler ml. 1000, Marko-vic-Pukelč 2000, Hanza Pak 2000, Jos. Jurič ml. 2000, gost iz Sveč 2000; mesto venca na grob „K. D.“; Dole in Otok: Mirosl. Wacenik star. 2000, Miroslav Wacenik ml. 5000, Karol Hauptman 2000, Marko Hauptman 5000, Ilij Hauptman 2000, Šimen Hauptman 1000, Mara Hauptman 2000, Jos. Lex 5000, Ožbovt Hape 15.000. Pavl Šušn 5000, Ivan Mostečnik 5000, Rok Mostečnik 4000; pri Ropču zbrani kot-mirški Slovenci:	Anton Pintar 1000, Luka
Prkovnik 1000, Agidij Bašnik 1500, Rihard Aichhoizer 1000, neimenovan 1000, Beti Bizjak 500. Petri Bizjak 500, Matevž Male 1000, Ana Peterman 1000, Franjo Štosir 1000, Nežika Bašnik 1000; zbrale terice v Deščicah 10.000 kron. —- Jož. Mirt, vikar, Konjice, 10 D; Jos. Lederer, žand. podpor., Konjice, 10 D; Jos. Fritz, Kranj, 6 D; Šmarješke Slovenke v R. 40 D. Darovalcem najsrčnejša hvala.
Ustnica uredništva.
Šola. Bo dobro, če pošljete, ker se na časnikarske novice ne moremo povsod opirali.
—	Slovenka iz Roža. Pošljite Jtaj drugega.
—	Dob pri Pliberku je brez vsebine. — juiLa. Drage tovarišice je jako skrbno sestavljena !.i bi bilo v celoti objaviti, ali z govorjenjem in pisarjenjem ne pridemo naprej. Treba je pozitivnega dela.
Listnica uoravništva. Reklamacije. Kdor lista ne prejme, naj takoj reklamira. Reklamacija je poštnine prosta. Vsak mora navesti izostalo številko in svoj naslov, da se moremo pritožiti. — Položnice se dobe tudi v pisarni pol. in gosp. društva v Celovcu. — Jak. Stana, Libeliče. Pošta nam je list vrnila in zato smo čakali, da nam sporočite naročnike, ki so sedaj v Jugoslaviji.
Objava.*)
Zahvala invalidov.
Vojni invalidi soba št. 71 rezervne bolnišnice št. I v Celovcu se iskreno zahvaljujemo za darove v znesku
421.000	kron, ki smo j h spr jeli potom zb rke Tomaža Wie,S’ rja v Slov. Plajberku, Ljubelju in Borovljah. Izrekamo mu za ta trud našo srčno zahvalo. — Darovali so po 3000 kron: Kuhar, Čanko Albin,. Kropivnik Blaž, Eibl Jož, Maurer Peter. — 2000 kron : Šimlnc, Pošinger Pavel, Male Jan, Šmidmeier Nikola, Maurer Mili a, Male Apolonija, Kuhar Mat., Mici Juh, Kropivnik Lovro, Kohlenprat Jurij, Regouc Vinko, Potisk Kristijan, Raunik, Lansegger Peter, Dušnjak, Strugger Barb., Ožel Bauer, Kade.ž Eng., Ogris Tomaž, Strugger Zdravko, Lansegger Jože, Čertov Gregor, Weršjnk Miha, Dovjak J n, TJšnik Jakob, Žark, Maurer Eng., Ogris Šimon.— 2400 kron: Male Simon.— 10.000 kron: Maurer Mat., Pošinger Zdravko, Maurer Zdravko, Najekovc, Wie et Janez, Šošl, Ogris Joz., Liskovnik Greg >r, Ogris Frjan, Avnik,.Hauš. — P 00 kron Male Toma/, Male Ang., Juh Ant., Šmidmeier Joz., Čuden Filip, Čai.ko Antonija, Ravnik Ant., Ravnik Šimen, Male Zdr., Kuhar, Male Aug., Kropivnik Janez, Kropivnik Gabriela, Lansegger T, Ogris Zdravko, Strugger Jan, Lau egger Dani'1, Pošinger And., Ogris Jak., Travnik Šimen, Wieser Frjan, Urbanšek, Laus-egger Zdravko, Mak Blaž Žark Mici, Ogris Zdr. — 4000 kron: Maurer Per, Janše Agnes, Priger Adolf, Lausegger Jakob. - 5000 kron: Mauri r Justi, Pošinger Peter, Maurer Jan, Kolich Roza, Pošinger Ton., Fuchs Ant., Šaši And., Kohle prat Miha, Briznikar Zdravko, Briznikar Gregor, Petodnik Mat,, Zelloth, Moser, Lansegger .loz„ Maurer Krist. — 6000 kron: Albert Anton, Kropivnik Aug. — Kuhar Barb. 1100 kron, Oraše 50 kron, Breznikar 15.000 k run, Podnar 13.000 kron, Pošinger 60 kron, Ožekarca
20.000	kron, Boštinja 15.000 kron, Kohlenprat Miha * l * * * * 6/t
gtrdi.	Zaupnik; Samitz Jos.
*) Po § 26 t. z. je honorovano.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovak^ Josip, typograf, Dunaj, X., Ette»- •
reichgasse 9. — Tiska Lido va tiskarna (Ant Machàt in družba), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.