zmsmz NOVO MESTO, 16. FEBROARJA1977* LETO VII., ST 2 ašT 7^ * 'jam K. S LmmL V: «^*3 ' fl /*"W 1 pf ■ x,«M zakaj nov način planiranja Po določbah zakona o temeljih sistema planiranja in zakona o združenem delu ter naših internih samoupravnih aktov je vsaka TOZD dolžna sprejeti svoj letni gospodarski načrt. Letni gospodarski načrt sprejme delavski svet TOZD in delovne skupnosti skupnih služb na podlagi smernic za plan, ki jih sprejmejo delavci na zborih. Letošnje planiranje in sprejemanje gospodarskih načrtov bo imelo torej dve fazi: L priprava predloga smernic za plan, o katerih razpravljajo in jih sprejmejo delavci neposredno na zboru in II. priprava predloga plana TOZD oz. skupnih služb, o katerem razpravlja in ga sprejme delavski svet TOZD oz. delavski svet skupnih služb. Razumljivo je, da morajo biti plani sprejeti v okviru in na osnovi smernic, ki sojih sprejeli delavci na zboru. Da bi uskladili celoten postopek z določili zakonov že pri sprejemanju gospodarskih planov za 1977, so bile izdelane in posredovane TOZD in skupnim službam smernice za sestavo plana za leto 1977. Predlog smernic je izdelan v okvirih srednjeročnega programa razvoja Laboda za obdobje 1976-1980, na podlagi „osnov gospodarskega plana za leto 1977“, ki jih je v mesecu novembru 1976 sprejel skupni delavski svet, in dosedanjih razprav, ki so potekale v organih upravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in na zborih delavcev vseh TOZD in skupnih služb. Metodologijo za sestavo plana TOZD oziroma delovne skupnosti skupnih služb naj predstavlja že izdelan osnutek plana TOZD Ločna za leto 1977, s tem da je podan le osnovni okvir določil, ki naj bi jih plani vsebovali. Nujno je, da zbori delavcev čimprej razpravljajo o smernicah za sestavo plana za leto 1977 in jih sprejmejo. To nalo- r »••••••••••••••••• ! — Kaj se razburjaš? Po statističnih podatkih si nagrajevan po delu tako, kot še nikoli doslej! Karikatura: A. Novak i i : : go bi morali izvršiti čimprej. O smernicah bo razpravljal tudi skupni delavski svet. Na tej osnovi morajo TOZD in skupne službe pripraviti na podlagi sprejetih smernic in po predlagani metodologiji svoj predlog plana, o katerem naj razpravlja in ga sprejme delavski svet TOZD oziroma delavski svet delovne skupnosti skupnih služb najkasneje do konca februarja 1977. Glede na dosedanji način planiranja, ko je bil plan skupen za OZD LABOD, sicer s prikazom podatkov po TOZD, bo nov sistem omogočal in tudi zagotovil, da bodo plani bolj konkretni in bodo poleg v naprej dogovorjenih enotnih rešitev vsebovali tudi posamezne specifičnosti TOZD in skupnih služb. MLADINSKI SEMINAR V soboto, 15. januarja 1977, je konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Novo mesto v skladu s svojim programom organizirala seminar za vodstva 00 ZSMS. Seminarja se je iz naše 00 ZSM udeležila ena mladinka. Teme seminarja so zajemale: samoupravljanje in vključevanje mladih v organe samoupravljanja; delegatski sistem in delegatske odnose; družbeno samozaščito in delavsko kontrolo. Seminarje potekal v dveh delili. Najprej je bil uvodni referat, ki je obsegal vse navedene teme, drugi del pa je potekal v dveh delovnih skupinah: prva skupina - samoupravljanje in delegatski sistem; druga skupina — družbena samozaščita in delavska kontrola. Delo je potekalo v obliki razgovora, razprave in izmenjave izkušenj. 00 ZSM Labod DSSS ^->>>^VsXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ Ž 2 PROGRAM SISTEMIZIRANIH DELOVNIH MEST ZA LETO 1977 TOZD Ločna TOZD Libna TOZD Delta TOZD Tip-top TOZD Temenica DS SKS SKUPAJ LABOD PLAN PROIZVODNIH MINUT V LETU 1977 TOZD Ločna TOZD Libna TOZD Delta SKUPAJ PŠ TOZD Tip—top TOZD Temenica SKUPAJ VO SKUPAJ LABOD Neposredna Proizv. Sploš. SKUPAJ proizvodnja režija režija Ločna 407 34 26 467 Libna 326 29 28 383 Delta 350 28 32 410 Skupne dej. PŠ 105 105 SKUPAJ PŠ 1.083 91 191 1.365 Tip-top 222 24 20 266 Temenica 140 12 10 162 Skupne dej. VO 49 49 SKUPAJ VO 362 36 79 477 SKS 67 67 SKUPAJ LABOD 1.445 127 337 1.909 Od prikazanega števila delavcev skupnih dejavnosti VO jih je 39 vključenih v TOZD TIP-TOP, to pa pomeni, da je v TOZD Tip-top skupno 305 delovnih mest, v delovni skupnosti skupnih služb pa 182 delovnih mest. Da bi zagotovile TOZD doseganje planiranih proizvodnih minut (kljub določeni fluktuaciji in odsotnosti), je število delavcev v neposredni proizvodnji lahko za 5 % višje od števila sistemiziranih delovnih mest. S tem povečanjem je torej planirano število delavcev v posameznih TOZD naslednje: 487 delavcev 399 delavcev 427 delavcev 316 delavcev 169 delavcev 180 delavcev 1.980 delavcev (planirano število delovnih mest v proizvodnji x delovni dnevi x 480 minut - 12 % r>a račun odsotnosti) ------- 41.948.000 minut 33.599.000 minut 36.072.000 minut 111.619.000 minut 22.880.000 minut 14.429.000 minut 37.309.000 minut 148.928.000 minut to je naš dolg revoluciji Ob letošnjih proslavah 40-let-nice KPS in prihoda tovariša Tita na čelo Partije je prav, da se z vso resnostjo lotimo zadane si naloge — gradnje muzeja NOB in ljudske revolucije. Za to gradnjo smo se Novomeščani odločili že leta 1975, ob proslavljanju 30-letnice osvoboditve. Ob praznovanju tako pomembnih mejnikov naše preteklosti ugotovljamo, da naš dolg do revolucionarne preteklosti še vedno ni v celoti izpolnjen. V spomin na mnoge pomembne dogodke in v spomin padlim borcem, talcem in žrtvam nasilja so bili postavljeni številni spomeniki. Delež Dolenjske in njenih ljudi v času NOB je bil ogromen. Mlajšim rodovom smo dolžni ohraniti revolucionarno dediščino, žrtvam pa postaviti dostojen skupen spomenik. Zamisel o izgradnji novega objekta je prisotna od leta 1962. Prav zaradi tega je bil marca 1975 imenovan poseben odbor, ki naj pripravi in vodi gradnjo in ga tvorijo predvojni komunisti in organizatorji vstaje na Dolenjskem ter predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij na Dolenjskem. Občinska skupščina in Kulturna skupnost Novo mesto sta uvrstila izgradnjo muzeja kot prioritetno investicijo na področju kulture. Družbeni dogovor pa podpisnike obvezuje, da prispevajo za gradnjo po 0,5 % od bruto OD v letu 1975 in 1976. Na slavnostni seji skupščine občine Novo mesto 29. 10. 1975: 1. Občinska skupščina in njeni organi se obvezujejo, da bodo storili vse, da se bo sklep realiziral. 2. Občinska skupščina priporoča vsem organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim organizacijam in skupnostim, da se s samoupravnim sporazumom obvežejo, da bodo prispevale iz dohodka po zaključnem računu za leto 1975 in 1976 sredstva v višini 10,000.000,— dinaijev. Osnova za prispevek je 0,5 % od izplačanih bruto OD v letih 1975 in 76. Če upoštevamo revolucionarno preteklost, vlogo Dolenjske in njenih ljudi v prelomnem obdobju slovenske zgodovine ter pomanjkanje razstavnih prostorov, prav gotovo odpadejo vsi pomisleki proti gradnji novega objekta. Težišče prikaza v muzeju bo na dogajanju na Dolenjskem, izven teh meja, kolikor je bil nek pojav ali dogodek del enotnega procesa, ali pa dogodki, ki so se odražali tudi na tem področju. Vzgojnoizobraževalni smoter mora priti do polne veljave za mlade generacije, od katerih je odvisno nadaljevanje revolucionarnega procesa, ob idejni rasti in razvijanju ljubezni do domovine. Marca letos bo razpisan javni natečaj za pridobitev najugodnejšega izvajalca, 27. aprila, na obletnico ustanovitve OF, pa bo, če bodo zagotovljena finančna sredstva, slavnostni začetek gradnje. Gradnja objekta bo predvidoma končana do konca leta, zunanja ureditev pa spomladi 1978. Otvoritev nove muzejske zbirke je predvidena za 29. oktober 1978, na praznik občine Novo mesto. Za vse, ki se bodo odločili z lastnimi, četudi še tako skromnimi sredstvi, pomagati pri izgradnji, je pri Kulturni skupnosti občine Novo mesto odprt žiro račun: Kulturna skupnost Novo mesto, za oddelek NOB št. 52100-646-47025. Ko se bomo odločili kakor koli pomagati pri gradnji muzeja NOB, imejmo v mislih verze partizanskega pesnika Franceta Kosmača: Žrtvam boja, bratje, sestre, se globoko poklonimo. Plačana s krvjo je sreča, da svobodne dni živimo. Ko se o tem odločamo, imejmo vedno pred očmi in se zavedajmo, da je to naš dolg in to bo naša oddolžitev! tovarišici idi v spomin Torek, 8. februar. Pričel se /e kakor vsak drugi delovni dan z delom in drobnimi problemi ob njem. Nobeden izmed nas pa ni pričakoval, dbo med časom, ko smo najbolj zagnano opravljali svoje delovne dolžnosti, nekje zunaj naše tovarne ugasnilo mlado življenje naše sodelavke Ide. Rodila se je 28. 2. 1959 v Ptuju, kot drugi otrok skromne delavske družine. Brezskrbnih otroških let ni mogla dolgo uživati, saj ji je bilo komaj 16 let, ko se je že morala spoprijeti z delom, da bi si zagotovila lasten obstoj. V naš kolektiv se je vključila sredi leta 1975. Čeprav med nami ni bila dolgo, smo v tem času lahko dodobra spoznali vse njene človeške vrline, vedrost in voljo, da si ustvari družino in že pri svojih 18 letih zaživi pravo življenje delovne žene in matere. Vsi njeni načrti pa so se v kratkem času zadnjih mesecev porušili kakor hiša iz kock. Tragedija, ki jo je prizadela ob smrti obeh novorojenčkov (dvojčkov), k temu še prometna nesreča, ki jo je doživela ob smrti enega izmed otrok so njeno šibko zdravje omajali v taki meri, da je njeno mlado krhko srce klonilo pod težo bremena. Ob tem ostajamo njeni sodelavci povsem nemočni, vendar bo njen lik živel med nami, v njeni šivalnici, na delovnem mestu, kamor so njeni najožji sodelavci tega tragičnega dne postavili s črnim trakom ovit šopek belih nageljnov. Delovni kolektiv TOZD „Delta" se ji zahvaljuje za vse, svojcem pa izreka iskreno sožalje. minulo je leto dni... Minilo je leto, v katerem smo se s 1. januarjem prvič „podpi-sali“ LABOD, ko smo postali njegova temeljna organizacija združenega dela. Bilo je to leto trdega dela, odrekanj pa tudi uspehov. Ko ugotavljamo, ali se je izpolnilo vse tisto, kar smo si zaželeli ob novem letu in kar smo kot nalogo sprejeli, vidimo, da se želje ne izpolnjujejo same, da se moramo za njihovo uresničitev boriti in da smo bili včasih tudi premalo uporni, da bi izpolnili vse naloge. Vseeno pa mislimo, da je leto, ki smo ga zaključili, prelomnica v naših skupnih prizadevanjih za boljši jutri. Ker naša TOZD zaposluje premalo delavcev za rentabilno proizvodnjo v dveh izmenah, smo po kolektivnem dopustu v mesecu juliju prešli na eno izmeno. Istočasno smo organizirali tudi lastno krojilnico (prej je za našo TOZD krojila TOZD Tip—top) in tako danes v naši TOZD izdelamo izdelek od začetne do končne faze. Poslovno leto še ne bomo zaključili tako, kot bi želeli, vendar sodimo, da smo največje težave prebrodili in da zato lahko z večjim optimizmom zremo v leto 1977. Stremeti pa bomo morali za tem, da bomo mesečne plane proizvodnje izpolnjevali in da ne bo več napak in slabega odnosa do dela in večkrat morda tudi slabo organiziranega dela, kajti potem tudi rezultati ne morejo biti taki, kot pričakujemo. Vemo pa, da ni lahko doseči boljše rezultate in da bomo morali napeti vse sile. To pa moramo, da bomo sposobni izpolnjevati naše obveznosti, ki izhajajo iz podpisanih samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov in ne nazadnje ustvariti sredstva za osebne dohodke in druge naše skupne potrebe. Vemo, da ne bo šlo brez težav, vendar bomo vse to dosegli, če bomo enotno in odgovorno izpolnjevali naše naloge. TOZD „TEMENICA“ nekaj misli ob 8. marcu Leta 1910 je na predlog znane revolucionarke Klare Zetkin mednarodna konferenca socialistk v Koebenhavnu proglasila 8. marec za narodni praznik. Odveč bi bilo govoriti, kakšna je bila pot do priznanja tega praznika. Tudi naše žene so ga izbojevale na svojstven način in v povsem edinstvenih okoliščinah. Znano nam je, da narodne osvoboditve ni prinesla samo puška naših borcev, ne samo oborožena borba naših mož, prineslo jo je tudi enakovredno in enakopravno delo naše žene. Ko je OF poklicala v javno življenje naše žene, je pri tem mislila, da žena v javnem življenju ostane tudi takrat, ko bodo naši možje že doma in bodo vse svoje sile posvetili obnovi domovine in urejanju našega bodočega življenja. To svojo misel hoče OF in njena naslednica SZDL tudi do kraja prenesti v življenje, in to predvsem s pomočjo vas, slovenskih mater in žena. Danes je družbena vloga ženske odvisna od sodelovanja ženske na vseh področjih življenja. Le takrat bomo lahko govorili o izenačitvi družbene vloge žensk in moških, ko se bo tudi aktivnost žensk in moških izenačila na vseh področjih družbenega življenja. Še vedno je smisel našega življenja, da živimo zato, ker hrepenimo po tem, da bi postali več kot so bili naši predniki, da bi našim otrokom lahko nudili več, da bi ti več vedeli, kot vemo mi Naš smisel je v tem, da se borimo, da bi se izkopali iz majhnosti in nevednosti. Življenje mora imeti nek smisel, sicer ne bi ostajalo. Človeško življenje je majhno, pa vendar le tedaj, če je človek majhen. Življenje enega človeka je majhno, življenje človeštva pa je veliko, četudi je nepopolno. S takimi mislimi praznujemo letošnji mednarodni praznik. Odločimo se, da bomo storili vse, kar moremo, da bo tudi naše življenje imelo smisel. Dobro delavko pozna vsa tovarna. To lahko rečemo tudi za Leopoldino Emeršič in Slavico Čarman, ki smo ju prosili, da bi nam povedali kaj več o sebi, svojem delu, željah in potrebah, ki so v mnogočem sorodne potrebam in željam ostalih članic kolektiva v TOZD Delta. Želeli smo vedeti, kako sta zadovoljni s svojim delom, z uspehi, s kakšnimi težavami se srečujeta in kaj si želita in pričakujeta od prihodnosti. Obe sta v Delti zaposleni že lepo vrsto let in ves ta čas se tudi družbeno politično udejstvujeta. Svojo družbenopolitično aktivnost sta znali uskladiti z delom doma in v tovarni. Pa kaj bi opisovali. Obiskala sem ju, poslušala in zapisala. Leopoldina Emeršič: „Moje otroštvo ni bilo nič posebnega, preprosto in skromno, pa vendar veselo, takšno kot je bilo takrat otroštvo številnih drugih otrok. Ko sem se zaposlila, sem imela 20 let. Delati sem pričela v tovarni Lenart, ki jo je med vojno prevzel obrtnik iz Dunaja. Tedaj smo delali vojaške hlače in pižame za bolnice. Po vojni nisem bila zaposlena. Morala sem skrbeti za ostarelo mater in majhna otroka, pa tudi delo je bilo izredno težko dobiti. Ponovno sem se zaposlila šele 1954. Od takrat do danes se je veliko spremenilo. Spremembe so se pojavljale tako v sistemu kot v ljudeh. Spreminjali so se pogoji pa tudi rezultati našega dela, spreminjale so se norme in plače. Vedno bolj smo opuščali skromno življenje in se navajali na lagodnejše. Ko sem nastopila delo, sem nekaj časa likala, nato sem zasedla delovno mesto kontrolorja. Zdaj pa sem že nekaj let na delovnem mestu brigadirja likalnice. Čez ljudi, s katerimi sem pri svojem delu v kontaktu, se ne morem pritoževati. Težave pa se pojavijo povsod. Z delom je dve delavki iz naše sredine tako: če dobimo v likanje modele iz materialov, ki niso zahtevni, se dajo dobro likati in niso komplicirano sešiti, nam delo gre lepo od rok; sicer pa nastopijo problemi, kot npr.: srajca je iz debelega materiala, vrečka, v kateri mora biti srajca, pa je majhna, zato se, ko je srajca že v vrečki, guba. Ta problem se zlasti pojavlja pri srajcah za izvoz. Vsa leta odkar sem zaposlena, najdem poleg svojega dela še toliko časa, da se družbenopolitično udejstvujem. V ZK sem stopila leta 1959. Bila sem član DS, njegovih komisij, eno mandatno dobo sem bila sekretar ZK, bila sem v nadzornem odboru sindikalne organizacije. Danes pa sem delegat SIS za zdravstveno varstvo. Delo delegata ni lahko, vendar če te delavci izvolijo za opravljanje neke funkcije in ti s tem izkažejo zaupanje, smo vsi izvoljeni dolžni zaupanje potrditi. Prostega časa nikoli nisem imela veliko, saj sem tudi žena in mati. Zdaj pa mi delata veselje in delo dva vnučka. Prosti čas in delo doma sem pač morala zmeraj prilagoditi delu v tovarni in v družbenopolitičnem življenju. Ker sem prekoračila tudi že 50 let in do upokojitve ni več daleč, bom svoje politično udejstvovanje prepustila mlajšim. ki so polni energije in zagnanosti, sama pa se bom posvetila hiši in vrtu ob njej. Slavica Čarman: ..Zaposlila sem se leta 1950 z 22 leti. V začetku sem likala, ker sem imeia težave z zdravjem, sem prosila za premestitev na drugo delovno mesto. Dodelili so me v skladišče. V začetku sem merila blago, nato sem bila pri prevzemanju blaga (metraže), kasneje sem nekaj časa prevzemala gotove izdelke, kot komisionar pa sem sestavljala komisione. Komisionar gotovih izdelkov sem ostala vse do danes. Ko sem bila premeščena v skladišče, je bilo delo izredno težko. Bilo je veliko fizičnega dela. Vse smo prenašali z rokami po številnih stopnicah iz kleti in različnih prostorov. Takšno delo je bilo za žensko precej naporno. Danes nam delo olajšajo vozički, tako da ne morem trditi o kakšnem velikem fizičnem naporu. Prej smo imeli tudi velike zaloge in te so nas ovirale pri gibanju. Danes je to povsem drugače. Z delom sem zadovoljna in mi glede na moje zdravje tudi najbolj ustreza, ker se moram gibati in tudi zrak je dober. Bila sem član delavskega sveta, delegat zbora proizvajalcev, trenutno pa opravljam funkcijo delegata samoupravne stanovanjske skupnosti. Prosti čas, kolikor ga imamo, porabim za delo na vrtu in ročno pletenje, ki je moj hobi.“ To sem ji rada verjela, saj mi je ves čas najinega pogovora pogled uhajal na lepo in zanimivo spleten pulover, ki ga je nosila, in ki je delo njenih pridnih rok. Na koncu mi je zaupala, da si želi predvsem zdravja, da bi lahko svoje delo vestno in pridno opravljala še naprej. Oba razgovora sta bežen pogled v življenja obeh delavk, vendar je to življenje podobno življenju drugih naših zaposlenih žena. To je življenje, ki je razpeto med domom, družino, osebnimi potrebami, dolžnostmi in delom na delovnem mestu, v delovni organizaciji ter družbo in družbenopolitično aktivnostjo. Današnja žena je res prava hrbtenica našega naroda, naše družbe. Na njenih ramenih ne leži samo skrb za vzgojo otrok v poštene, telesno in duševno zdrave ljudi, temveč ljudi, ki bodo sposobni hoditi po poti samouprave, socializma in neodvisnosti. P. C. UREDNIŠTVO oblikovanje dela in izboljšanje tehnološkega postopka Pri razmišljanju, kako doseči boljše rezultate dela, je TOZD Temenica sklenila narediti analizo oblikovanje proizvodnje. Osnovna naloga naj bi potekala v dveh smereh: — večja gospodarnost oziroma izkoristek delovnih sistemov (doseči večji količinski učinek in dobro kvaliteto pri manjših stroških) in — sočasno prilagajati delo človeku (zmanjšati obremenjenost in povečati varnost pri delu). Najprej moramo poznati osnovno definicijo pojma oblikovanje dela. Oblikovanje dela obsega zlasti razvijanje in izboljševanje tehnoloških postopkov, metod dela in delovnih pogojev, orodij in drugih pripomočkov za delo. Končno je naloga oblikovanje dela tudi vprašanje, kako oblikovati predmete dela, da jih bo moč izdelati kar se da preprosto in z manjšimi stroški. Bodisi da se oblikovanje nanaša le na določeni izdelek ali določeni postopek, ni enkratna dejavnost, temveč stalna naloga- V času vse hitrejšega tehničnega razvoja, v času hitrega menjavanja želja kupcev in zahtev Sestava hlač v koraku po dosedanjem postopku. Glede na predvideno reorganizacijo se bo tudi pri tej operaciji način dela spremenil. Spremenil se bo način sprejemanja in oddajanja hlač. Na sliki delavka pri delu v TOZD Temenica. tržišča hitro zastarajo materiali, postopki in delovne priprave. Zaradi tega moramo o njih stalno razmišljati, čeravno so rezultati poslovanja še zadovoljivi in še ne zahtevajo sprememb. Po drugi strani pa je oblikovanje dela gospodarno le, če ga opravljamo za kar se da kontinuirano proizvodnjo. Za pomoč pri nadaljnjem delu je bil sestavljen priročnik, ki daje smernice pri razvijanju in izboljševanju delovnega mesta. Poleg omenjenega priročnika je predložena analiza enega izmed trakov, ki prikaže racionalno izkoriščanje strojev, naprav, transporta in organizacije dela. Pri analizi delovnih mest je bilo moč zaslediti vse preveč porabljenega časa za prelaganje, ravnanje, iskanje, na drugi strani pa premalo izkoriščen čas na delovnem mestu. Zato je bil izdelan načrt, ki omogoča pregled nad potekom dela pri upoštevanju boljših pogojev za delo. Med drugim predvideva določene korekture in organiziran transport, ki nam omogoča večji pregled nad opravljenim delom. Mnoge spodbude in predloge za izboljšanje je bilo moč dobiti od internega zbiranja predlogov za izboljšanje. Zaradi določenih sprememb je najbolje, da se naslanjamo na čim popolnejšo upoštevanje predvidenega razvoja v prihodnosti. Temu cilju se bližamo postopoma, kakor je pač mogoče gospodarno uresničiti predvidene ukrepe. RAZVOJ zahvala V imenu upokojenk, zbranih na prijetnem družabnem večeru 8. januarja se je zahvalila predsednica sekcije upokojencev LABOD iz Novega mesta. „Zahvaljujem se sindikalni organizaciji in odgovornim za vso skrb in pozornost pri organizaciji srečanja in pripravi daril. Posebno nas veseli občutek, da se nas spominjate ter da nismo pozabljene, da niste pozabili na naše težave in odpovedi, da lahko danes v LABODU delate v boljših pogojih kot smo me Vesele smo vsakega napredka podjetja LABOD in se zato tudi rade udeležimo srečanja, na katerem nas seznanite z rezultati dela in uspehi podjetja. V novem letu vam želimo veliko uspehov na gospodarskem in samoupravnem področju in da bi se še večkrat srečali. Hvaležne upokojenke ZAHVALA Zaviralci pri organiziranem načinu dela so ravnanje, iskanje, prelaganje delov in premajhna uporaba pripomočkov in naprav. Na sliki: operacija izdelave razporkov in žepov pri moških hlačah na traku v TOZD Temenica. Iskreno se zahvaljujem : osnovni organizaciji sindika- • ta, sodelavkam v likalnici j TOZD Ločna, tovarišu Jože-: tu Muhiču in tovarišici ■ Lojzki Potrč za vso material-: no in moralno podporo v ča-j su moje dolgotrajne bolezni, • ki še vedno traja. Hvaležna MARIJA SLAK V LJUBLJANI »center mode« odprt Potreba po tesnejšem sodelovanju med proizvajalci modnih oblačil, trgovino in potrošniki je že dolgo prisotna. Očitno je dosedanja vez med nami le preko modnih revij, razstav, sejmov in izložb prešibka, kar velja še zlasti za neposrednega potrošnika. Le-ta je v glavnem obveščen o podrobnosti ponudbe šele ob nakupu. Do sedaj nam tudi ni uspelo, da bi sklenili verigo med proizvodnjo in potrošniki preko sredstev obveščanja in drugih organizmov, ki bi lahko prispevali k večji informiranosti in k realnem reklamiranju proizvodov. Precej je tudi potrošnikov, ki zaradi posebnih mer pa tudi zaradi posebnih želja in namena uporabe s ponudbo oblačil niso zadovoljni. To nas je vodilo, da smo se odločili za novo obliko sodelovanja med proizvajalci, trgovino in potrošniki. Priložnost, da pričnemo z aktivnejšim delom, se je ponudila ob prevzemu sanacije TIP-TOP v letu 1975 (prostori, kadri, lokacija Centra itd.). Vseskozi je bila prisotna zamisel, da pričnemo sodelovati vsaj manjši in specializirani proizvajalci moških in ženskih vrhnjih oblačil pod geslom „Preko ožje specializacije v proizvodnji do kompletne ponudbe visoko kvalitetnih in modnih oblačil". Naši ponudbi za ustanovitev „centra mode" s tako opredeljenimi nalogami so se do sedaj odzvali: Almira, Radovljica; Vezenine, Bled; Šešir, Škofja Loka; Svilanit, Kamnik; Univerza-le, Domžale; Ideal, Nova Gorica; Labod, Novo mesto. ,,Center mode" Ljubljana je ustanovljen kot konzorcij enota z internim obračunom v okviru OZD LABOD. Vodilna firma, ki zastopa ustanoviteljice proti tretjim osebam, je OZD LABOD. Za predstavnika poslovnega odbora je izvoljen tov. Rerič Marjan, komercialni vodja Svilanit, Kamnik, za namestnika pa tov. Kavčič Milan, direktor TOZD TIP-TOP Ljubljana. Poslovodja razstavno-prodajnega paviljona je tov. Bedenk Marinka, dosedanji komercialni referent programa vrhnjih oblačil. Žirijo kreatoijev ..Centra mode" bodo tvorile vodje kreatorskih služb članic. Ustanoviteljice „Centra mode" so se dogovorile: — da bodo preko CM koordinirale kreiranje, modeliranje in oblikovanje konfekcijskih izdelkov z namenom, da nudijo potrošnikom preko trgovske mreže in razstavno-prodajnega paviljona popolnost pri oblačenju in zadovoljevanju njihovih potreb; — da bodo usklajevale nabavo surovin, pripravo proizvodnje, proizvodnjo in ponudbo tako, da bo potrošnik lahko dobil medsebojno modno usklajene izdelke vseh članic; — da bodo s sodelovanjem kreatoijev, modelarjev in oblikovalcev ter s povezovanjem razvojno-raziskovalne dejavnosti, tehnologije in marketing službe, kakor tudi z udejstvovanjem v klubu modnih kreatorjev in kritikov (skrajšano KMKK) prispevale k še hitrejšemu razvoju dejavnosti vsake članice in omogočile skupno nastopanje na tržišču, ki naj zajamči dobro uvrstitev izdelkov članic na trgu; — da bodo poleg lastnih oblik propagande in reklame razvijale tudi skupno reklamo in propagando, ki bosta prav zaradi popolnosti asortimana dosegli optimalne rezultate. V ta namen bodo poleg stalne razstave svojih izdelkov v razstavno-prodajnem paviljonu organizirale občasne razstave, predvsem pred pričetkom sezonskih polletnih obdobij; — da bodo razvile medsebojno informiranje o vseh zadevah, ki so predmet pogodbe, in pri tem varovale poslovni interes in poslovno tajnost vsake in vseh članic. Za doseganje zastavljenih ciljev naj bi razstavno-prodajni paviljon služil za neposredno testiranje tržišča, animiranje potrošnika, poleg neposredne prodaje pa naj bi nudil tudi maloserijske proizvode ustanoviteljic in proizvode po meri. Klub modnih kreatorjev in kritikov naj bi prispeval k združevanju in sodelovanju tistih sil, ki lahko poženejo kolo sodobnega oblačenja hitreje v korist potrošnika. Istočasno naj bi bil Center mode tudi vez s trgovsko mrežo in bi prispeval k predsezonskem seznanjanju potrošnika o bodoči ponudbi. V začetku bo razstavno-prodajni paviljon odprt od 10. do 18. ure vsak delovni dan, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Čeprav se danes predstavljajo v Centru mode le povezani proizvajalci konfekcije, bi želeli, da se to sodelovanje razširi tudi na ostale specializirane proizvajalce, trgovino, društva, centre, zlasti pa na kreatorje v modnih trgovinah in druge, ki v naših prizadevanjih vidijo pravilno pot. Modela sta iz kolekcije jesen — zima 77/78. Material je v glavnem flanela nekaj jerseya pa tudi žamet se bo pojavil. Predstavljena modela sta nekoliko manj oprijeta kot smo jih vajeni; sta bolj ohlapna — Ovratniki niso več strogo srajčni, temveč se zavezujejo s trakom in na druge načine. — Vsi modeli imajo športen navdih, ki ga še poudarjajo razni dodatki, kot na primer žepi različnih oblik. Vzorci so: karo, drobne črte in le nekaj je enobarvnih izdelkov. sejem mode Lahko rečem, da je ljubljanski sejem mode iz leta v leto večji in modnejši. To je posebno dokazal letošnji sejem. Letos smo imeli razstavni prostor v črni barvi in kombinaciji elementov v barvi konjaka. Barve modelov: naravno bela, peščena, barve zemlje, bela, črna in barve starega zlata. Materiali moških modelov: flanela šantung in dezinirani žamet. Sakoji imajo „špic fazo-no“ in vrezani žepi so iz dezini-ranega žameta. Modeli so bili modemi in mislim, da se bo zanje odločil marsikateri moški. Kostimi in krila ustrezajo vsem starostim, marsikateremu okusu in stilu. Zgornji del v bla-zer stilu, krila so skoraj vsa nagubana: od enojnih do več gubic. Vsem tem novitetam, barvam in materialu dajejo piko na i moške srajce in ženske bluze iz nagubanega bombaža in svile. Vzorci: pepita in črte. Posebno lepe so ženske bluze iz indijskega bombaža v surovi barvi in z rahlimi črtami; take bluze so zelo priljubljene za vroče poletne dni. „Labodovi“ razstavljeni izdelki držijo korak z modo, tako zatrjujejo tisti, ki so jih videli na sejmu. JELKA. RECITATORKE NA SEMINARJU Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Novo mesto je v soboto, dne 8. januarja, organizirala prvi recitatorski seminar. Udeležile so se ga tudi tri članice naše recitatorske skupine: Travižan Vera, Zarabec Darinka in Bavdaž Sonja. Udeležile so se ga, ker se zavedajo, da kdor recitira ali napoveduje, mora to delati s posebnim posluhom za besedo. Ravno zato, ker se je naša recitatorska skupina uveljavila tudi izven delovne organizacije, je prav, da ji da ZKPO več pomoči. Res je, da so nekateri ljudje bolj nadarjeni za recitiranje, kljub temu pa se je potrebno „izšolati“ in prekaliti v praksi. Ker želijo pomagati vsem, ki jih to veseli, so tudi organizirali ta seminar. Članice naše recitatorske skupine so se ga udeležile, ker čutijo potrebo po tej vrsti izobraževanja. Izkušnje jim je posredoval član SNG iz Ljubljane Rudi Kosmač. Želimo jim, da bi jih zares koristno uporabile v svojih recitatorskih nastopih in pri napovedovanju. vložite | zahtevke j k S 1. 1. 1977 je pričel ve- | s ljati nov zakon o zakonski s | zvezi in družinskih razmer- | n jih, ki prinaša pomembno ' I novost. 132. čl. zakona do- I I loča, da je dolžan pristojni | J organ Občinske skupnosti * | socialnega skrbstva vsako le- k * to sprejeti sklep o povišanju y | vseh sodno določenih pre- | s živnin za toliko odstotkov v | kot bo uradno ugotovljeno | > povečanje življenjskih stro- ' I škov. Odločbe o novo ugo- I J tovljeni višini preživnine bo- J J do izdane po uradni dolž- * I nosti. ’ Preživnina je prispevek za J | preživljanje otrok, ki ga mo- | s ra plačati tisti roditelj, ki ne v | živi z otrokom skupaj. To so | n predvsem preživnine za otro- ' I ke, rojene izven zakonske I i zveze, ali za otroke iz razve- | J zanih zakonov. Preživnino * | so dolžni plačevati tudi | ' otroci za svoje ostarele star- ' | še, če le-ti nimajo dovolj | k sredstev za preživljanje. v | Pozivamo vse upravičence | £ do preživnin, da se javijo pri J I Centru za socialno delo No- I J vo mesto, Glavni trg 7, ob w " uradnih dnevih, s seboj pa * | naj prinesejo vso dokumen- ^ y tacijo, ki jo imajo v zvezi s s | plačevanjem preživnine. | I učitelji v labodu Približno 500 učiteljev in drugih prosvetnih delavcev iz novomeške občine je 25. in 26. januarja imelo idejnopolitično izpopolnjevanje. Prvi dan so poslušali predavanja o nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja v vzgojno-izobraževalnih organizacijah in svobodni menjavi dela. Naslednji dan pa so se razdelili v skupine. Vsaka skupina je obiskala enega od delovnih kolektivov v občini. Tako nas je obiskala skupina 50_ udeležencev, predstavnikov OŠ Grm. Najprej so si ogledali proizvodni proces, nato pa so se v obratu družbene prehrane s predstavniki organizacij, samoupravne in družbeno-politične strukture pomenili o naši dejavnosti in samoupravni organiziranosti v OZD. Nato smo jih seznanili, kako pri nas potekajo priprave za uresničevanje določb zakona o združenem delu v praksi. Orisali smo jim tudi gospodarsko poslovanje v preteklem letu. Seveda pa nadvse živahna razprava ni mogla obiti ocene delovanja delegacije v SIS izobraževanja, kakor tudi ne sugestij in predlogov za boljše in učinkovitejše delo na tem področju. Udeleženci so nas seznanili z načrtom usmerjenega izobraževanja in celodnevne šole. Želimo, da bi bilo takih in podobnih srečanj še več, saj s tem prispevamo k večji povezanosti med uporabniki in koristniki na področju samoupravnih interesnih skupnosti. V četrtek, 20. januarja, so se člani 00 ZK, 10 sindikata, ZSM DSSS in ZSMS TOZD Ločna zbrali na žalni seji, da izrazijo bolečino in obude spomine na človeka, ki smo ga neizmerno cenili, tovariša Djemala Bjediča, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu. Poudarili smo, da bolečina ob tragični smrti predsednika ZIS, njegove soproge in sodelavcev izraža globoko spoštovanje do revolucionarja, ki seje skoraj 40 let brezkompromisno boril za cilje delavskega razreda, program in stališča delavske partije, za samoupravno socialistično družbo. Z vsem svojim delom in delovanjem si je pridobil ugled in avtoriteto v vseh republikah in pokrajinah. Njegova prezgodnja smrt je velika in boleča izguba. Z enominutnim molkom smo tovarišu Bijediču izkazali zadnje spoštovanje. Slava njegovemu spominu! Tekoča prodaja programa perilo-šport teče po planu. Res smo pri posameznih artiklih v i zamudi, to pa le zaradi zamujene dobave surovin. Tržišču smo ponudili že tudi prve artikle iz indijskega bombaža, seveda poleg ostalih modelov. Prve dni letošnjega leta smo imeli nekaj zastojev zaradi novih prodajnih pogojev, kajti ti so s 1. januarjem spremenjeni in usklajeni z novimi predpisi in v duhu zakona o združenem delu. Kolekcija programa šport jesen-zima 1977 je od 7. 2. že v prodaji. Novost ob letošnjem zaključevanju je skupna ponudba obeh programov PŠ in VO iz Labodove proizvodnje. Glede na modnost, kvaliteto in zmerne cene lahko pričakujemo uspešno prodajo. Samo kolekcijo smo začeli pripravljati z obiskom sejma Interstof v Frankfurtu v novembru mesecu. Za kreacije modelov so bile priprave zelo intenzivne, tako da upamo, da se ne bo več pripetilo tako kot v kolekciji jesen -• zima 76, ko nam je primanjkovalo artiklov iz toplejšega blaga. Upamo, da bodo potrošniki z izbiro v letošnjem letu bolj zadovoljni, tu mislimo predvsem na bluze. V ponedeljek, 31. januarja 1977, je predsednik konference ZSMS „Labod“ sklical posvetovanje z vsemi predsedniki ZSM v TOZD zaradi skupne akcije -poživitve dela ZSMS v delovni organizaciji. Povabljeni so bili tudi sekretarji ZK v TOZD kot idejni usmetjevalci družbenopolitičnega dela, da se seznanijo s programom in jih podpro. Posvetovanje je teklo o: organiziranosti ZSM Labod; tekmovanju za najboljšega mladinca samoupravljavca in najboljšo 00 ZSM v podjetju; pripravah na konference 00 ZSM v TOZD s programskimi izhodišči. I — Tovariši, začenjamo z doslednim nagrajevanjem po učinku! Upam, da nekateri ne boste izkoriščali visokih delovnih norm in jih preveč presegali... Karikatura: A. Novak labod LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGOTISK, Novo mesto