FROM: FATHER BEHiP.AND St. Mary's, Lomont IMMIGRANT ARCHIVES University of Minnesota AVE MARIA Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo Izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah Amerike * Naslov - Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telephone: Lemont 494 * Naročnina - Subscription rate: U.S.A. - $2.50 letno Izven U.S.A. - $3.00 letno * Naročnina Tvoja je dar v podporo uboSnejSim slovenskim fantom, ki se obrazujejo za slovenske duhovnike v le-montskem semeni&Tu. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv« ma¥ah in pri drugih duhovnih opravilih« Urednik - Editor: FR. MARTIN STEPANICH, o.f.m. Upravnik - Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m. o • —— Printed by AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois AVGUST, 1950 LETNIK 42 VSEBINA Evangeljski prizori .......•••.••.••«••••••••«» 1 Sv. Bernard, opat - P. Alojzij, o.f.m. ... 3 Srebrna mala patra komisarja - P. Odilo, o.f.m......................... 5 Marija čudodelka, I. - Dr. J. Cesnik..... 7 Lavretanske litanije - P. Kazimir, o.f.m. ..................... 1 1 Romarski zvonovi - P. Odilo, o.f.m. ..... 13 Terezija Neumann ............................. 18 Lemonstki odmevi - Samostanski firbec ...............•«••• 24 Kramljanje na zapeČku ....................... 30 Published once monthly — twice In October — by the Slovene Franciscan Fathers. Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Cross. ' Entered as a second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of March 3. 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14,1945. =Q &vangelj,dki prizori GOSPOD JEZUS JE STAL ob Genezareškem jezeru nekega dne, ko so množice pritiskale za njim, da bi poslušale božjo besedo. Torej ljudstvo ni iskalo samo telesnih dobrot, kakor mnogokrat,ampak pripravljeno je biio za duševno hrano in po njej je koprnelo njih srce. Božji Učenik je hotel nasititi njihove duše, pa je iskal primeren prostor, na katerem bi lahko pridigal. Zagledal je na bregu dva čolna, ki so jih ribiči pustili tam, in iztopili iz njih, da bi izpraznili ribje mreže. Eden izmed čolnov pa je bil Petrov. Stopil je v ta čoln in sedel ter učil množice, ki so stale na bregu. Zveličar je odlikoval Petra s tem,da je ljudi učil iz njegovega čolna. Pokazal je, da s Petrom namerava nekaj posebnega, kar je tudi ob drugih prilikah pokazal. Peter je povsod prvi med učenci in tako je tudi tukaj. In njegova ladja, v kateri sedi Jezus, je simbol katoliške Cerkve, ki plava po morju tega življenja s Petrom ob krmilu. Po valovitem morju človeškega življenja vozi varno le tisti, kateri se zateka v rešilni čoln, prav tako, kakor so se ob vesoljnem potopu rešili le tisti, kateri so bili v Noetovi barki. Rešilna ladja nove zaveze je Petrova barka - Kristusova Cerkev, ki vsakega reši pred potopom peklenskega brezna. V njej še vedno vesla Peter v svojih naslednikih, namreč v rimskih papežih, ki sveto Cerkev vodijo in jo varujejo pred zmoto. Ta čoln je popolnoma varen, ker v njej sedi Jezus, ki še vedno iz njega uči, kakor je učil Galilej-ce ob bregu Genezareškega morja. Še bolj je Gospod odlikoval Petra in njegovo barko, ko je po svoji pridigi storil velik čudež. Velel je Petru, da naj odrine svoj čoln na globoko vodo in vrže svoje mreže na lov. Celo noč so Peter in njegovi tovariši zastonj lovili ribe, pa zdaj po dnevu, ko so ribe skrite in je lov veliko težji, so zajeli ogromno število rib, ker so bili pokorni Jezusovemu ukazu in so spustili mreže v vodo, ko ni bilo veliko upanja. Peter, voditelj pri tem delu, je postal vreden, da lovi človeške duše, ki tako rade uidejo mreži milosti. PREBLAŽENA DEVICA SE PRIKAŽE SV. BERNARDU S v. Setnatd, opat - 20. AVGUSTA - /)uC SVETE CERKVE je postal / sv. Bernard z zgledom svoje-^^^ ga življenja, s svojimi spisi in s svojim redom. Njegovi spisi so zrcalo njegove globine in prisrčnosti, njegove ljubezni do Kristusa in do Matere božje. Nihče izmed cerkvenih očetov ni pisal in pridigal tako ljubeznivo o imenu Jezusovem, kakor on. Vse življenje je bil goreč častilec preblažene Device in je tako navdušeno govoril o njej,kakor nihče poprej. Zato sv. Cerkev rada uporablja njegove govore kot berila v bre-virju ob Marijinih praznikih. Kdo ne pozna :"Spomni se, o premila Devica Marija?" Po mislih, če ne tudi po besedah, izvira od sv. Bernarda. Rodil se je leta 1091. v francoski Burgundiji. Njegov značaj je bil tako plemenit, da je vse pridobil zase. Z božjo pomočjo in ob spominu na dohro mater je premagal vse skušnjave sveta, ter se odločil odpovedati se svetu in služiti samo Bogu. Izbral si je strogo življenje v samostanu Citeaux, katerega so bili pred nedavnim ustanovili. Cistercijanski red se je držal uboštva tako strogo, da niso niti v cerkvi marali okrasja. Hoteli so biti zgled duhovščini, ki je postala tedaj radi bogastva preveč posvetna. Prva leta so živeli v velikem pomankanju, zato je smrt med njimi hudo žela; novih bratov pa ni bilo, ker so se bali prevelike strogosti. Že je grozila nevarnost, da bo ustanova propadla. Tedaj je pa potrkal Bernard na samostanska vrata. Ni prišel sam, s seboj je privedel še trideset tovarišev. Bili so njegovi trije bratje in stric^ter več kot dvajset plemenitih mladeniče v. Če mu je bilo kaj težko, si je iz-podbujajoče zaklical:"Bernard, čemu si prišel?" in mislil na Kristusovo trpljenje. Sam je pozneje pripovedoval, da si je takoj po svojem spreobrnjenju povil šopek iz bridkosti svojega Gospoda, ga vedno nosil na srcu ter z njim vse premagal. Zato ga krščanska umetnost često slika, kako drži v rokah križ, sulico in trnjevo krono ter si jih pritiska na srce. Bernard si je z vso resnobo prizadeval za svetost in zato se je nenavadno hitro dvignil na poti k Bogu Postal je voditelj tisoč in tisoč aru-gim in bil kakor svetilnik človeštvu, pogreznjenemu v posvetnost. Bog ga je za njegovo krepost poplačal z nenavadrimi milostmi. Mnofeo si je Bernard trudil tudi za pomirjenje med knezi in podlpž-niki, za nravno poboljšanje med ljudstvom ter za obrambo in ohranitev Ciste vere. Najbolj znano njegovo delo za krščanstvo, je pridiganje za drugo križarsko vojsko, kar mu je Ukazal papež Evgen III., ko so Sara-ceni zavzeli sveto deželo. Bernardova duša se je vedno odmikala svetu. Bolezni so se ga lotile, redkejša so postala njegova apostolska potovanja. Bilo je 20. avgusta leta 1153. Mnogo škofov in njegovih redovnih sinov je bilo zbranih pri njem, da bi slišali še njegova zadnja navodila. Spregovoril jim je o ponižnosti, potrpežljivosti in ljubezni, katere si je bil v trdi borbi v tako visoki meri pridobil. Nato je dejal z apostolom:"Zelim, dabibil razvezan in bil s Kristusom, kar je bolje, a hotel bi ostati v mesu radi vas; vendar prepuščam vse božji dobroti. " Po teh besedah je še zadnjikrat blagoslovil svoje duhovne sinove. Potem so se pa njegove trudne oči za vedno zaprle. Leta 1174. je bil proglašen za svetnika in 1830. za cerkvenega uče-nika. Cistercijanski red se je razširil po vseh krščanskih deželah. Tudi na slovenskem ozemlju so cistercijanski samostani vršili skozi dolga stoletja veliko poslanstvo v duhovnem in gospodarskem življenju. Skoraj lahko rečemo, da je bila Slovenija izročena varstvu stiške Žalostne Matere božje. Tudi Slovenci moramo torej biti iskreno hvaležni velikemu sv. Bernardu. Ko se je Marija prikazala marsikateremu zemeljskemu otroku, pač ni imel toliko pravice do te nenava- dne milosti,kakor ravno sv. Bernard. Zato je pa Marija skazala njemu tisto posebno materino vdanost, da je svoj nebeški sedež zapustila in ga počastila s svojo prikaznijo. Ne le enkrat, ampak trikrat se mu je prikazala. Neko noč, ko je Bernard pisal o Mariji, se je zamaknil. In dano mu je bilo, da je videl Mater božjo, ki je imela na svojem naročju Dete Jezusa in ga pritiskala na svoje prsi. Mnogo bleščečih angelov jo je obdajalo. Ko se je v njem vedno večja, vedno svetejša ljubezen vnemala do preblažene Device, so njegove ustnice Se bolj vneto in sladko oznanje-vale in prepevale slavo Marijino. Njegovih .pisem, kjer govori o Mariji, skoraj ne moremo brati, ne da se nam ne bi srce ganilo in s sladko radostjo napolnilo. Kakor med se mu besede cede in duhte nebeško vonjavo. Da bi zaupanje v njeno mogočno priprošnjo vnel v srca vseh, je vedno ponavljal: "Ne manjka ji niti mogočnosti, ker je Mati božja, niti blage volje, ker je mati usmiljena, in tfc ne le mati pravičnih, ampak tudi ubogih grešnikov. 'Ti si milost našla pri Bogu,' pravi veliki angelj.Pač res, to je naša sreča IMilost je našla in jo najde vedno;a le mi potrebujemo milosti. Modra devica ne prosi modrosti kakor Salomon, ne bogastva, ne slave, ne mogočnosti;ona prosi le milosti in milost nas otme. " Prosimo, da bi še nas Marija na olnila z duhom svojega služabnika svetega Bernarda. P. ALOJZIJ, O.F.M. AVGUST MISIJONSKI NAMENI Molimo za sprsobrnenj* protestantov ZA LETO 1950 V misijonskih d.r.lah AVE MARIA Sreb ma maia 1251 patra konti Jar/a P. ODILO, O.F.M. SrebrnomaXnik p. Aleksander (na sredi) deli blagoslov diakonu p« Gracijanu pred evangelijem. Na sliki sta le p. Kazimir (na levi) kot arhidiakon in p« Kalist (na desni), subdiakon« NEDELJA 25 .junija je bil velik dan pri Sv. Juriju v So.Chica-girFarani so pripravili veliko slovesnost svojemu bivšemu župniku, sedanjemu frančiškanskemu komisarju Very Rev. Aleksandru Urankarju za njegov srebrni jubilej mašništva. Vse, kar leze in kar gre, je sodelovalo in bilo na nogah. Priprave so morale biti skrbne in dolgotrajne, ker se je vse tako lepo izvršilo. Vzajemno so vsi stopili skupaj: duhovniki, sestre in farani. Čas slovesnosti je bil določen za pol dvanajsto uro dopoldan. Pred župniščem so se zbrali otroci, ki so bili oblečeni v angelske, ministranti, ki jih je bila cela vojska, in zastopniki raznih društev. Posebno so paradirale kadetke Slovenske Ženske Zveze. Duhovniki z jubilantom so prišli iz župnišča in med slovesnim pritrkavanjem farnih zvonov se je premikal prisrčen in pester sprevod v okusno okrašeno in prostorno cert kev. sv. Jurija. Ko je jubilant stopil v cerkev, je s kora mogočno zadonela pesem v novomašni melodiji "Sreb-romašnik.bod pozdravljen. " Cerkev je bila nabito polna. Takoj se je pričela jubilejna sv. maša. Farni pevski zbor je lepo prepeval latijisko mašo pod vodstvom organista Mr.Sterben-ca. Razumljivo, mašo je opravil jubilant sam in asistirali so mu kot arhidiakon p.Kazimir ZakrajšekOFM kot diakon p.Gracijan dr. Heric OFM, kot subdiakon p. Kalist Langerholc OFM, mojster ceremonij pa je bil p.Klavdij Okorn OFM. Med sv. mašo je imel angleški govor Very Rev. Benedikt Hoge OFM, slovenskega pa p.Odilo. Oba sta govorila o vzvišenosti katoliškega duhosrništva. Zanimivost pri srebrni maši je bila srebrnomašnikova družica: petnajstletna Ferlinova hčerka iz Čle-velanda, ki je na posebni blazinici med sveto mašo držala daritveno pateno, klečeča na posebnem kle-čalniku. Zanimivo je namreč to, da je pred petindvasetimi leti pri novi maši p. Aleksandra njena mati opravljala isto službo, kot pri srebrni maši njena hčerka. Njena mati je namreč iz znane Kurnikove družine, ki je bila takrat še v Mariboru. Kur-nikova in Urankarjeva družina sta si bili tesno prijateljsko povezani. Po sveti maši je bil pripravljen slavnosten banket na čast jubilantu in sicer v prostorni hrvaški dvorani, kjer so se zbrali nebrojni slavljen-čevi prijatelji od vseh strani. Banketa se je udeležilo prav veliko število duhovnikov, domačih faranov in fa-ranov od Sv. Štefana iz Chicage. Po banketu je bil izredno posrečen program govorniških, pevskih in dra-matskih točk. Nastopali so razni govorniki, pevski zbori in igralci. Na koncu programa, ki je trajal polne štiri ure, je bil poklican k besedi jubilant, ki je prekrasno govoril, komu se ima predvsem zahvaliti za današnje slavje: svojim predobrim, preprostim, pa globoko vernim staršem, ki so postavili fundamente, frančiškanskemu redu, ki mu je dal izobrazbo in čast mašništva, p. Ka-zimirju Zakrajšku, ki mu je izgladil pot v Ameriko, in pa dobrim faranom ter prijateljem, ki so mu slavnost priredili. Predvsem pa hvala Bogu, ki je pota in srca naravnal. Naš p. komisar je bil rojen v Mariboru na praznik Marijinega oz-nanenja 25. marca 1902. V frančiškanski red je stopil med prvo svetovno vojno teta 1917. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1925 v ljubljanski stolnici. Posvetil ga je nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Komaj je potihnila njegova novomašna glori-ja, ki je donela pod oboki veličastne bazilike Matere milosti v Mariboru, že je mladi p. Aleksander jemal slovo od svojih ljubih starišev, od številnih bratov in sester in od ljubljene domovine in septembra leta 1925. je prišel v to deželo. Njegova prva služba je bila v župniji svetega Štefana v Chicagi, kjer je opravljal kaplansko mesto. Od leta 1928 do 1930. je bil župnikov New Yorku.Natt) devet let - do 1939.- župnik pri Sv. Štefanu v Chicagi. Takrat je bil imenovanja gvardijana v Lemontu; kot gvardijan si je stekel velikangke zasluge pri zidanju novega samosta- samostana in cerkve Marije Pomagaj v Lemontu. Hodil je od naselbine do naselbine, vodil misijone in zbiral darove za zidavo samostana. Pred-stojniško službo je opravljal do leta 1943., ko je prišel za župnika k Sv. Juriju v So. Chicago. V tej službi je ostal do letošnjega leta, ko je bil meseca februarja imenovan iz Rima za komisarjatnega predstojnika slovenskih frančiškanov v Ameriki. In takrat je prišel nazaj v Lemont. Poleg neštetih služb, ki jih je opravljal p. Aleksander v dobi 25 let svojega mašništva, je tudi veliko pisal. Ima namreč zelo spretno pero in njegov jezik je izklesan. Največ je delal v tem oziru za naš list "Ave Maria", ki mu je bil dolga leta spreten urednik.Mnogokrat je celo številko skoraj sam napolnil. P.Aleksander je mojster v nevezani besedi, še bolj pa v vezani, je namreč plodo-vit slovenski pesnik. Ave Marija je bila včasih kar prepletena njegovih pesniških proizvodov, zlasti pa Ave Marija Koledar leto za letom. S pesmicami je začel že kot dijak v domovini. Najlepše svoje bisere je nanizal v Koledarju leta 1936. Za desetletnico svojega mašništva je šel namreč obiskat svoje drage v domovino. In takrat je izlil svoja čustva ljubezni do svojih dragih in do rodne grude v prekrasni pesniški zbirki. Takrat je postala pozorna nanj slovenska javnost. Kot slišimo, ima naš jubilant pripravljeno gradivo za tri pesniške zbirke v slovenščini in eno v angleščini. Samo treba je čakati za primernejšo priliko za izdajo. Našemu p. komisarju želimo, da bi obhajal še mnogo lepih jubilejev. DR. J. ČESNIK Neštevilni Čudeži so se in se še dogajajo v Marijinih svetiščih tako, da so o njih že pisana debele knjige. Največ je seveda opisanih čudežev, ki so se dogajali v Lurdu in v Fatimi na Portugalskem. A tudi na slovenski zemlji je Marija izkazovala svojo moč in delila obilne milosti za dušo in telo. Zlasti so bili ozdravljeni nešteti bolniki na dveh velikih božjih potih -na Sveti Gori in na Brezjah. Naj danes omenimo le brezijanske čudeže. Vsredi XV.stol. je stala na mestu, kjer se danes dviga mogočna hiša J?<#ja v čast Mariji na Brezjah, mala ubožna cerkvica na čast sv. Vidu. Imela je dve stranski kapeli, eno posvečeno na čast sv. Antonu Puščavniku,drugo pa Mariji Pomagaj. To zadnjo kapelo je pozidal župnik Urban Ažbe iz Mošenj leta 1800. Zelo radi so se zbirali okoličani v tej kapeli k molitvi. Tudi med tednom se je pogosto brala ondi sveta maša. Ljudje so se zelo radi zatekali k Mariji Pomagaj. Leta 1814 je naslikal Marijino podobo na oltarju znar meniti slikar Leopold Lajer, ki je bil obsojen na dolgoletno ječo radi ponarejanja bankovcev. V ječi se je zatekel po pomoč k Mariji in ji obljubil naslikati prelepo sliko. Z delom je začel kar v ječi. Ko je dokon- čal sliko, mu je bilo naznanjeno, da je pomiloščen. Marija je hotela, da Brezje postane velika božja pot. V Gospodovem letu 1863. je katoliški svet praznoval tisočletnico smrti slovanskega apostola in nadškofa sv.Metoda. Posebno Velehrad na Bavarskem, kjer počivajo kosti tega velikega moža, je bilo to leto pozorišče romanj in prošenj slovanskih romarjev. In to leto si je izbrala Marija, da je na Brezjah začela deliti obilne milosti bolnikom, ki so čudežno ozdravijali. PRVO OZDRAVLJENJE se je izvršilo 22. septembra leta 1863. Neka revna deklica Marija Tavčar iz Begunj je bila že dolgo hroma. Poleg tega jo je še mučila božjast. Nekoč je imela izredno žive sanje, v katerih je videla Marijo in šla z berglami v kapelo Marije Pomočnice na Brezjah. Tam je ozdravela in se brez bergelj vrnila domov. Ko se je deklica prebudila, je žalostna spoznala, da so to bile lepe sanje samo. Toda na njeno veliko začudenje so se iste sanje pozneje še enkrat ponovile. Tedaj se ji je rodilo v duši veliko upanje, da bo njena težka bolezen v resnici ozdravljena. To trdno zaupanje ji je dalo moč, da se je po berglah s težavo in naporom podala na Brezje in tam šla v kapelo Marije Pomagaj. V kapeli je bila pravkar sv. maša. Pri njej je dekle prosilo Marijo pomoči in milosti, da bi se sanje izpolnile. Med molitvijo je začutila olajšavo v kolenih tako, da se je dvignila in vstala. Bila je ozdravljena. Pustila je tam svoje bergle in tudi svoje srce pri Mariji, ter vesela in zdrava, srečna in zadovoljna pohitela domov. S tem dnem se je začelo veliko romanje k Materi božji na Brezje. Zdelo se je, da Marija kot nekdaj njen božji Sin kliče vsem bednim: "Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vas poživim. " DRUGO OZDRAVLJENJE se je izvršilo 2. oktobra 1863. V Begunjah je živela neka Marija Jane, ki je bila osem let hroma in revmatična, vsa kruljava in skrivljena tako, da je bila njena peta na desni nogi naprej obrnjena, prsti pa nazaj. Hodila je samo z berglami. Ko je zvedela, da je bila Marija Tavčar čudežno ozdravljena, se ji je v srcu rodil sončni žarek upanja, da tudi ona ozdravi. Začela je moliti in prositi. Poskusila je doseči milost ozdravljenja že čez deset dni. Na predvečer tistega dne se je dala prenesti k svoji teti na BrezjeNoč ji je tekla kot cela večnost. Bilo je še temno, ko je na vse zgodaj zapustila svoje ležišče in se napotila v kapelo Marije Pomagaj. Od cerkovnika je dobila ključ in tako prišla v cerkev. Bila je sama tam. Pokleknila je pred Marijino podobo. Nato se je trikrat s težavo vlekla okrog oltarja. Ko je vsa sključena bila zopet pred podobo Marije Pomagaj, ji je bilo, kakor bi jo kdo z oljem namazal po bolnih udih. Počasi je skušala stegniti koleno. Posrečilo se ji je in bila je ozdravljena. Z velikim veseljem in vsa srečna je oznanila prvim obiskovalcem kapele svoje ozdravljenje. TRETJE OZDRAVLJENJE se je izvršilo 5.novembra leta .1863. Marija Mulej iz Smokuče v župniji Brezovica je bila 20 let stara, ko jo je glava pričela silno boleti in je dobila božjastne napade, rilogla je le malo jesti, včasih pa sploh nič. Zgodilo se je, da po cele tedne ni mogla ničesar zavžiti in tudi ne govoriti. Tako stanje je trajalo sedem let in se j Včasih se en malo oglasi gospa Ruppe v listu Ave Maria. Lepa hvala za njene vrstice. Danes bom pa jaz povedala, kako se vrtimo po mestu. Tako smo 18. junija naredili božjo pot k sv« Antonu v Gray-moor. Nas je bilo 2 busa, lepa in vesela družba skupaj. In gospod Rev. Bernard od sv. Cirila, 62 SU Mark's Place, N.Y., in gospa Tončič in njena hčerka so nas vodili naprej med lepimi cvetlicami in Še lepše po lepih kapelicah — v kapelico sv. Antona in sv. Terezije, roža lepote. Rev, g. Bernard so litanije peli in mi pa smo odgovarjali. Potem smo Šli k sv. Krištofu in tam so sliko vzeli. Rev, g, Bernard in še 4 drugi moŽje so nam pa par prav lepih slovenskih pesmi zapeli med lepo zeleno planino, da se je vse razlegalo po hribčku. Vsi Slovenci in Slovenke se zahvaljujemo našim dobrim slovenskim fantom in g. Rev, Bernardu, ko so tudi dobro zapeli in pomagali, kar drugi nismo mogli. In tudi gospe Tončič in njeni hčerki gospodični Tončič, ki so nas vodile gor pa dol po strmeči višini* Sem obema hvaležna za to prijaznost« Sam Bog in Marija in sv, Anton of the Atonement naj jima poplača za to težko delo in trud in čas. In 2, julija imamo slavnost tudi, ko nam g. Rev, Inocenc Ferjan zapoje novo sv. mašo, nam Slovencem* Zalibog da novega irvašnika starši se ne morejo ude ležiti te slavne slovesnosti svojega sina g. Rev« Inocenca, ko bojo zapeli Gloria in excelsis. In punčke bojo vse v belih oblekah v procesiji in bojo častile novega mašnika na 8« cesti pred oltarjem sv« Cirila« Sam Bog in Jezus in Marija in angel božji naj ga vodijo po dobrih potih, kamorkoli bo dospel mladi pastir g« Rev. Inocenc Ferjan in da bo tudi sreča mu naklonjena, kjerkoli bo ovčice Jezusove pasel in učil. Upam, da Vam ne bom preveč časa odvzela, slavni očetje v Lemontu. Vas najlepše pozdravljam vse skupaj in ne smem pozabiti na g« Johna s svojimi čebelicami, koliko so to leto pridne in delavne in skrbne za slovensko potico in kašelj. Zakon je red, ki se v njem napravi zaobljuba še pred novicijatom; če bi bil tu novicijat kakor v kakšnem samostanu, bi jih bilo le malo, ki bi napravili zaobljube« - Sv« Frančišek Šaleški. za nase pokojne naročnike JOHN KUHAR, New York, N.Y. JOS. FABIJAN, Joliet, III. FRANCES ELTZ, Butte, Mont. FRANCES HOČEVAR, Cleveland* 0. FRANK LUP5INA, Cleveland, 0. IGNAC PERKO, Cleveland, 0« JAKOB ČELESNIK, No. Chicago, III. FRANK ZNIDARSlC, Cleveland, 0. JOHN ZUPANČIČ, Cleveland, 0. * Mrs. MUSICK, Kingsford, Mich. MARY PETERNEL, Gilbert, Minn. Bog jim daj veCni miri 1 BOG PLftCAJ. DOBROTNIKI! DAR LISTU—Po $20: A. Madic; po $2.50: J. Menart; po $1: J, Lucas; po .50*: Mrs. Crnic, Mr. Perusek. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO-Po $10: A. Grdina; po $5: J. Bernot; po $3: V. Dexlic; po $1: A. Knaus, M. Udovich, A. Vidmar. ZA APOSTOLAT SV. FRANČlS Po $20: F. Gorden; po $10: V. Vulich, M. Pi po $1: P. Debeljak. ZA BARAGOVO ZVEZO-Po $1: W. Lekan, Mrs. Papes, Mrs. Secttak. ZA ROMARSKI DOM-Po $10: Mr. Narobe; po $5: F. Gerden, Rev. J. Judnich, M. A. Bokal, J. Skrabe, M. Tursich, J. Misla, F. Plaransek, M. FlajMk, F. Zupančič; po $4: F. Penko, Fortuna; po $2: L. Stanich, F. Snyder. ZA LUČKE-Po $5: A. Gasper, F. Merhar, G. Bradač, Mr. Hočevar, M. Yerman; po $3: L. Snyder, M. Obide; po $2.50: Feuce, A. Udovic; po $2: M. Bencic, H. Dolinar, J. Sernel, A. Roman, T. Pavko vie, Mrs. Gorshin; po $1.50: A. Rupnik, P. Ketta, A. Zolacar; po $1: F. Novak, A. Ferencak, M. Jalovec, Foituna, J. Mihelich, Mrs. Horn*, A. Knaus, F. Snyder, A. Suhadolnik, A. Hudales, K. Grmovsek, A. Pintar, A. Pelcic, J. Hozjan, Mrs. Demšar, A. Kuhar, M. Udovich, J. Tomsic, J. Anzich, J. Pershem, M. Furar, M. Drobnic, D. Hu dolin, F. K as tig ar, M. Roje, F. Musich, A. Sttflic, F. Stark, K. Zabcic, Mrs. Veibic, L. Rad de 11, M. Malovar, E. Si J. Petrincic, M. Marino; po .504: J. Muhich, A. Hočevar, A. Rink, T. Ker-koch, E. Grilc; po .25*: U. Strubel, J. Beslaj, Mrs. Gunde, Mrs. Madronich, J. Sever. ZA SVETE MASE-Po $30: M. Anzlin; po $12: Mr. Maitic, J. sterle; po $10: M. Hočevar, Mr. Narobe, K. Zam nikar, H. Zgajnar, A. Bogolln, po $8: T. Pavkovic; po $7: M. Kufel, M. Krainz; po $6: O. Paushe; po $5: F. Povsic, M. Tirsich, J. Si B. Leksan, J. Horvat, A. Zolnar, K. Kepic, J. Liper-sich, J. Mohar, Fortuna, A. Selak, M. Mailiovich, Cemazer Fam.; po $4.50: V. Deslic; po $4: A. Rucknan, M. Malo ver. L. Raddell, F. Russ, A. Novak; po $3: N. Narentich, M. Geratic, M. Udovich, A. Gredenc, F. Ulcar, J. Orazem, M. Pangus, M. Knaus, F. Kravcar, G. Bokal, L. Novotny, F. Žagar, J. Kinkoph; po $2: A. Zupančič, J. Tomsic, A. Tomazic, A. Tekavec, Mr. Perusek, A. Klobuch-ar, A. Stupnik, a Zupin, J. Pintar, Mrs. Madronich, M. A. Bokal, K. Gregory, Mrs. Verbic, P. Podgornik, B. Mladic, A. Gale, M. Pristow, A. Pintar, K. Grmovsek, F. Snyder; po $1.50: P. Podgornik, F. Penko; po $1.25: F. Vodoviik; po $1: M. Zott, Settna Fam., J. Pintar, B. Strahan, F. Radez, H. Thoren, J. Zabukovec, D. Hudolin, F. Musich, A. Stiglic, Angelin, K. Kuzma, A. Pugel, J. Petric, A. Zaje, J. Pritekel, M. Marino. MOLITEV SV. ANTONA K V 4 KIJI VNEBOVZETI m a Prosimo Te, naša Gospa, slavna Mati božja, nad angelske zbore povišana: napolni z nebeško milostjo posodo našega srca; daj, da se bo blestelo v zlatu modrosti, utrdi ga po svoji moČi, okrasi ga z dragocenimi kamni kreposti« In Ti, blagoslovljena oliva, razlij na nas olje usmiljenja, ki bo* z njim pokrila naše brezštevilne grehe, da se bomo lahko dvignili v višave boYje slave in tam uživali srečo blaŠenih. Po zasluŽenju Jezusa Kristusa, Tvojega Sina, ki Te je nad angelske zbore povišal, z biserno vladarsko krono okronal in sprejel v večno luč. Njemu čast in slava na veke vekov. Amen. Aleluja. ZAHVALE Zahvaljujejo se Bogu, Mariji in sv. Tereziki za uslišane prošnje: Anna Kuhar, Marija Udovi? John Presheren, Mrs. G. Gorshin i =6 CATHERINE STAUDOHAR 4 50 1)28 E. 2 ST. DULUTH, MINN. - IZREDNA SLOVESNOST V LEMONTU — 3. SEPT. 1950. OB 10:30 A.M. BLAGOSLOV BARAGOVEGA ROMARSKEGA DOMA in Baragovega spomenika v parku: Most Rev. Thomas L. Noa D.D.,osmi naslednik Baragov iz Marquette, Michigan. BLAGOSLOV KIPA SV. FRANČIŠKA pred samostanom: Most Rev. Gregorij Rožman D.D. , škof ljubljanski. SVETO MAŠO ob 11. uri pri votlini opravi 80 letnik Rev. John C. Ferlin o. f. m. . . Angleški cerkveni govor: škof marquettski; slovenski cerkveni govor: škof ljubljanski. BARAGOVA MISIJONSKA RAZSTAVA v dvrtmi »ovega Romarskega doma LET MI MEDENI PIKNIK popoldn« Ako teli Vaf sin služiti Bogu kot DUHOVNIK ali REDOVNI BRAT v redu sv. Frančiška asiš-kega, povejte mu, da lahko izpolni svojo željo tukaj pri slovenskih frančiškanih v Lemontu. Pokažite mu ta oglas, ki je tudi v angleščini napisan, da ga lahko sam vidi in bere. Najlepša Vam hvalal SLOVENSKI STAR?! I of SI ovene parentage, who feel the call to serve God as PRIESTS or LAY BROTHERS in the Franciscan Order, founded by St. Francis of Assisi, are invited to make their desires known to the Slovene Franciscan Fathers at Lemont, Illinois. Far full particulars write to: Very Rev. Commissary St. Mary's Seminary Lemont, Illinois YOUNG MEN & BOYS