#     Izdajatelj: Dru{tvo SKAM in Med{kofijski odbor za mladino Jur~i~ev trg 2, 1000 Ljubljana Tel.: 01/426-84-77 Faks: 01/426-84-78 E-pošta: infodrustvo-skam.si Transakcijski raèun: 02140-0012516781 Za tujino: NLB d. d. 01000-0000200097-010-114284/4 Upravnik: Andrej Marko Pozniè Tehnièni urednik: Robert Rozman Likovna zasnova: Lucijan Bratuš Izbira slikovnega gradiva: Anka Brlan V. d. odgovornega urednika: Andrej Marko Pozniè Uredništvo: Leja Drofenik, Helena Jaklitsch, Robert Jakomin, Ivo Ker`e, Helena Kocjanèiè, Marko Kovaèiè, Gregor Lavrinec, Tina Mally, Maksimilijan Matja`, Lenart Rihar, Miran [peli~. Svet revije: Lucijan Bratu{, Tone Jamnik, Metka Klevišar, Milan Knep, Jo`ef Muhovi~, Matej Zevnik, Janez Zupet cena: 1.000 SIT 9 771318 123002 Jezikovni pregled: Marjeta Stres Tisk: Pov{e Na leto izide enajst {tevilk. Celoletna naro~nina 5.500 SIT, za tujino 11.000 SIT na uredni{tvu oz. 50 EUR s ~ekom, podporna naro~nina 11.000 SIT. Po{tnina je vklju~ena v naro~nino in pla~ana pri po{ti 1002 Ljubljana. Naro~nina velja od teko~e {tevilke do pisnega preklica, odpovedi pa veljajo od za~etka obra~unskega obdobja. Besedila sprejemamo na disketah. ISSN 1318-1238  Uvodnik 1 Andrej MarkoPozniè: Soo~anje z islamom se nadaljuje Duhovnost 4 Maksimilijan Matja`: Sveto pismo in zgodovin- skost. Bo`je u~love~enje kot trajen izziv za znanost in vero 12 Miran [peli~: Origenovi barki na rob 14 Origen: Druga homilija o Genezi1 Literatura 24 Jo`ef Smej: Devica, devi{tvo in devi{kost v pesnitvah Publija Vergilija Marona Islam 29 Ivanka Tadina: Osnovni oris islama — ene najve~jih monoteisti~nih religij 45 Drago K. Ocvirk: [irjenje islama: me~, beseda in rodnost 56 Ibrahim Hijasin: Rojstvo in {irjenje islama 63 Tone Brlan: Temelji dialoga v islamu 75 Mari Osredkar: Problem dialoga z islamom 83 Samir Khalil Samir: Duhovni pomen romanja v Meko 106 Vittorio Messori: Islam 113 Anka Brlan: Predstavitev islamske umetnosti 116 Andrej Marko Pozni~: Poziv kriti~nemu umu Zgodovina 124 Toma` Sim~i~: Katoli{tvo in izziv modernosti, VII. Dru`ba 128 Matej Pavli~: Med humanizmom in reformacijo 132 Ivo Ker`e: Bistvena narava Bushevega uspeha Presoje 138 Matja` Fegu{: Jean Guitton, Moja filozofska oporoka 140 dr. Maksimilijan Matja` in Andra` Arko: Sedem Jezusovih èude`ev SLIKA NA NASLOVNICI: Karanski štirje evangeliji, zaèetek evangelija po Luku, leta 1608, Vladièanski dvor, Kraljevo, Srbija in Èrna Gora.       Soo~anje z islamom se nadaljuje Skozi evropsko zgodovino se vijejo poglavja burnega sre~evanja Evrope z mohame- danstvom. Sredozemlje je prvo obmo~je tega napetega odnosa. Ko se je pojavil novi osva- jalec iz arabske puš~ave in je s presenetljivo naglico zavzel ju`no obalo Sredozemskega morja, se je to obmo~je razdelilo na sever in jug, ki sta si sovra`no stala nasproti kakor nikoli poprej. Prvo potezo so potegnili osvajalci, ki so razširili svoja cesarstva na skraj- nem zahodu ~isto do Pirinejev, na Balkanu pa so se si polomili zobe šele na Dunaju, ohranili pa Bosno do razpada turškega kraljestva. Osvajanje krš~anskih de`el in uni~e- nje skoraj vsake sledi krš~anstva na severu Afrike je bilo v takratnem svetu zelo bole~e. Evropa je udarila nazaj s kri`arskimi vojnami, ki so imele plemeniti cilj zaš~ititi najbolj sveta mesta krš~anstva, in so se, kakor vsaka vojna, izpridila v nesmiselno prelivanje krvi, morije in plenjenje tujega premo`enja. Španci, ki so skoraj osem stoletij `iveli pod muslimanskimi emirji, vezirji in kalifi, niso zapustili svoje katoliške vere. Zaradi tega so morali zelo trpeti. Nepregledno število mu~encev iz tega ~asa pri~a, da je bila islamizacija vedno program, ko je bil na oblasti musliman. Podobno se je dogajalo na Balkanu, kjer je cikli~no preganjanje katoli~anov s strani muslimanov stalnica od trenutka, ko je obmo~je prišlo pod njihov nadzor. Tudi danes katoli~ani v Bosni in Hercegovini povedo, da so muslimani privilegirani pri iska- nju slu`b in da je to postala redna praksa, prava diskriminacija, ki pa je tako nevidna, da jo je te`ko dokazovati oziroma je smrtno nevarno o tem govoriti ali pisati. Kdor je ho- tel ostati zvest svoji krš~anski veri, je bil zatiran, mnogokrat tudi umorjen. Tako v~asih, pa tudi danes. V XIX. stoletju so evropske velesile kolonizirale arabski svet. Arabci so bili — kakor so danes — prepri~ani, da gre za krš~anske de`ele, ki jih `elijo oropati tudi njihove vere. Kolonialna oblast je bila izkoriš~evalska in ni slu`ila napredku narodov, ampak bogatenju nekaterih v mati~ni kolonialni dr`avi. Mno`ice Arabcev so se zato še bolj oklenile tistega, kar je najbolj njihovo in prav gotovo nezahodno: vere. V drugi polovici XX. stoletja so se stvari navidez umirile. Mno`ica priseljen- cev iz vsega sveta, a prete`no muslimanskega, je za~ela prihajati v Evropo, da so zasedli mesta tistih, ki so se jim evropski narodi s splavom odrekli. Rasto~a industrija, gradbeniš- tvo, obrtništvo in t.i. »ni`ja dela« so potrebovala slabo pla~ano delovno silo. Pritok pri- seljencev je vsako leto ve~ji in v ni`jih starostnih plasteh so priseljenci marsikje `e v popol- ni ve~ini. Islamizacija Evrope je dejstvo, ki stoji na milijonskem pomoru lastnih otrok. Odnosi so postajali ~edalje bolj vro~i. Goreti je za~elo po~asi. Na za~etku je v ime- nu »ideologije strpnosti« Zahod tiš~al glavo v pesek. Tudi na Nizozemskem se je nabiralo po~asi. Kdor pozorno posluša Nizozemce, ko govorijo o Maro~anih, ki so jih sami pri- peljali v svojo de`elo, ali o drugih priseljencih, lahko zasluti bes in sovraštvo, ki le ~aka, #  da pride na dan. Izbruhnilo ni niti znamenitega 11. septembra, je pa po~ilo, ko so v de- `eli »tolerance« ubili re`iserja, ki je napravil kriti~no filmsko delo o polo`aju `ensk v is- lamskih dru`bah na Nizozemskem. Priznati pa moramo, da je bilo to delo, po tem kar so pokazali v televizijskih dnevnikih, `aljivo in popolnoma zahodnjaško. Po~ilo je šele takrat, ko je le`alo truplo na doma~ih ulicah. Laicisti~ni fundamentalisti, ki so navajeni prefinjeno preganjati in zatirati Cer- kev, in jih lahko ena~imo s pojmom »Zahod«, se sedaj soo~ajo z mentaliteto, ki nima ni~ krš~anskega. Islamisti ne prenesejo nobene kritike. Kdor si upa dokazovati, da je v isla- mu kaj narobe in da se v imenu te vere delajo tudi hude krivice (predvsem ̀ enam), ta naj pazi na svoje `ivljenje. V mno`ici brezposelnih moških imajo zagovorniki »svete vojne« proti brezbo`nikom (to so zanje vsi, ki niso muslimani) dovolj vojakov, ki na ulicah z bombami sejejo strah med prebivalci. Dejansko se je za~ela vojna brez pravil, brez front, brez vojska, brez vojne napovedi … Za~eli smo toniti v dobo, ki bo zahtevala veliko mu- ~encev, in še ne vemo, kako bi jo kon~ali. Ta vojna se bije tudi v zibkah. Dokler bosta Evropa in Amerika (Zahod) pobijali v porodnišnicah svojo lastno prihodnost, do takrat bo islam zmagoval, pa ~eprav bodo ti narodi še vsaj petdeset let zatirani. Islamizacija Evrope bo vedno hitreje napredovala in Cerkev bo zelo trpela. Kljub vsemu temu pa ne smemo izgubiti upanja, da gre lahko tudi druga~e. Bojimo se tistega, ~esar ne poznamo. Spoznavanje islama — predvsem arabskega in v tem konglome- ratu vse tisto, kar pripelje navadne ljudi do tega, da postanejo fanatiki in brez o~itkov vesti pobijajo nedol`ne ljudi in sebe — mora biti naša naloga. Spoznavanje je mnogokrat bole~e, ker nas sili, da odlo`imo svoje predsodke in strahove. Spoznavanje zahteva pogum. Slovenci imamo zgodovinsko izkušnjo z islamom. Turki so dolga stoletja pobijali, ropali in ugrabljali po naši zemlji. Pahnili so naš narod v nepopisno bedo in nas demo- grafsko skoraj uni~ili. Zato ni ~udno, da se je to vtisnilo globoko v narodni spomin in smo `e ~isto nagonsko previdno odklonilni proti vsemu, kar dviga zastavo zelenega pol- meseca, zastavo Mohamedovega me~a. Soo~amo se tudi s sprenevedanjem oblastnikov, po mentaliteti tipi~nih laicisti~nih fundamentalistov, ki ho~ejo na Cerkev prenesti odgo- vornost za pameten »ne« gradnji mošeje, ki bo temelj samogetoizacije muslimanskih sodr- `avljanov. Cerkev se v take igre ne pusti vpeti. Odlo~itev o gradnjah pripada ob~ini in dr`avi, saj tudi Cerkev v Trbovljah in v Velenju in še kje ~aka na gradbena dovoljenja za prepotrebne cerkve. Naj odlo~ijo pošteno in po predpisih, naj po tolikih desetletjih dovolijo tudi gradnjo cerkva. Islamska skupnost ho~e zgraditi svojo »katedralo«, preveliko in luksuzno, in na njenem teritoriju `elijo uveljaviti šeriatsko pravo. Na POP TV je bila oddaja na to temo, a so rezali (cenzurirali!) trenutek, ko je mufti izgubil nadzor nad seboj in se besno zagnal v ~loveka, ki mu je to predo~il. Vedeti moramo, da bo denar za mošejo prišel iz Savdske Arabije, ki z ogromnimi milijoni širi po svetu najbolj ne- strpno razli~ico islama. Mošeja v Ljubljani bo zato prej ali slej do`ivela isto usodo kakor ve~ina mošej po Evropi, kjer tajne slu`be budno spremljajo pridige muftijev in imanov, ker so polne sovraštva do »nevernikov« in dr`av, v katerih bivajo poslušalci.      Islamizacija sveta za vsako ceno in z vsemi sredstvi je jasen cilj islamistov. Nobenega argumenta nimajo, na svoji strani imajo le nasilje fanatikov, ki je Zahodu in kristjanu ne- poznan. Nobene ljubezni, nobenega prepri~evanja. Le ustrahovanje in gro`nja s smrtjo. Zna~ilnost islama je tudi, da ustvari totalitarno dru`bo, kjer ni razlikovanja med »lai~nim« in »religioznim«. Krš~anski svet in iz njega izhajajo~ »Zahod« sta potrebovala dolga stoletja, da sta to razlikovanje priznala in dosegla neko ravnovesje. Vemo pa, da je ta napor neskon~en in nikoli kon~ano delo. Brez prostora za svobodo pa ne more biti pro- stora za vero. ^e krš~anstvo zahteva od vsakega svoj osebni pristanek k veri, pa ~eprav je bil od malih nog vzgojen kot kristjan, pa islam take odlo~itve ne terja, ker vsako spreobrnjenje v drugo vero kaznujejo ̀ e ~lani lastne dru`ine najprej z zavr`enjem spreobrnjenca, v mno- gih primerih pa tudi z umorom. Muslimani so s kristjani vedno postopali dvoli~no. V be- sedah so priznavali spoštovanje, v dejanjih pa so na vsak na~in hoteli dose~i odpad od krš- ~anstva. To dokazuje tudi Mala Arabkinja, ki jo je lastni stric skoraj do smrti pretepel, ker ni hotela opustiti vere v Kristusa. Kakor ta, tudi mnogi drugi. V islamu prihaja do neke ~udne poroke med tradicijo, ki zanika dostojanstvo `e- ne, in utemeljevanjem zatiranja `ena v imenu vere. Nobena feministka pa ne dviga gla- su v prid teh milijonov zatiranih `ena, ki nimajo ne izobrazbe ne dostojanstva. Tega trpljenja no~e videti nih~e, ker ne prinaša simpatij, ampak smrtne gro`nje. Tudi tu lah- ko opazimo dvoli~nost Zahoda. Nima samo Zahod moralne krize in ne pozna samo ta propada. Vsaka ~loveška dru`ba pozna svoje svetle in temne trenutke. Izgleda, da islam ne pozna mehanizmov, da bi ta moralni propad zdravil iz lastne mo~i. Soo~anje z islamom je o~itno naloga, ki stoji pred našo dru`bo, našim kontinentom in celim svetom. No~emo, da bi bila to nova vojna kultur, kakor jo opisuje Huntington. No~emo pa, da bi se islamisti po~utili kot gospodarji tam, kjer so le gostje, in da ne bi za- strupljali misli in dejanj naših sodr`avljanov, mnogih Slovencev, ki `ivijo v lai~ni, a krš- ~ansko pregneteni Sloveniji. Morda pa je naša naloga, da v poštenem in pogumnem soo~anju z islamom pomagamo muslimanom, da po~istijo z islamisti, ki so monopolizira- ni našo in svetovno predstavo o tem, kaj naj bi islam bil. ^e pa so islamisti »pravi pred- stavniki tega verstva in kulture, ki jo ustvarja«, potem je ~as, da jim poka`emo meje. V Evropi ne poznamo ne mentalitete, ne kulture, ne literature in ni~esar, kar se navdihuje pri Mohamedu in veri, ki jo je za~el. Priseljenci nam doslej pri tem niso ve- liko pomagali, saj smo `iveli drug mimo drugega. Stvari se za~enjajo spreminjati. Da ne bomo tr~ili drug v drugega v velikem spopadu, ki ga raznorazni preroki napovedujejo s prevzetostjo in strahom, `elimo odkrivati vse tisto, kar lahko omogo~a mirno in spoštljivo so`itje. Zaradi vsega tega, zaradi sedanjosti in prihodnosti, smo se v uredniškem odboru Tretjega dne odlo~ili, da bralcem pripravimo blok o pojavu, ki nas bo odslej spremljal na vsakem koraku. Spoznavati ho~emo dobre in slabe strani pojava, ki je bil dolgo ~asa ne- kaj eksoti~nega, predvsem pa neznanega. Andrej Marko Pozni~   #  “Naj se ne ukvarjajo z bajkami in brezkonè- nimi rodovniki, saj ti bolj pospešujejo razprav- ljanja kakor Bo`ji naèrt, ki se uresnièuje v veri” (1 Tim 1,4). Kristusovo rojstvo ni le osrednji verski do- godek, ampak tudi mejnik svetovne zgodo- vine. Z njim se je èloveški èas prelomil na dva dela, na èas pred Kristusom in èas po njem. Jezusov nauk je danes oznanjen “vsemu stvarstvu” (Mr 16,15), èeprav ga mnogi še niso sprejeli za svojega. Kristus ostaja izziv tudi za tiste, ki se ne opredeljujejo za njegove ver- nike. Knjige o Jezusu so tudi danes ene naj- bolj branih in filmi o njem med najbolj gle- danimi. Dovolj je, da omenimo film Pasijon Mela Gibsona, ki je letošnjo pomlad spro`il pravo gibanje tako med navdušenci kot med nasprotniki, ali pa najnovejši knjigotrški hit ameriškega pisatelja Dana Browna Da Vin- cijeva šifra, ki opisuje zaèetke kršèanstva kot splet zarot in prevar. Prav ta zadnja knjiga, ki tudi na Slovenskem s svojimi provokativ- nimi domislicami dviga prah in je omamila tudi veliko kristjanov, je ponovno odprla raz- pravo o zgodovinski verodostojnosti dogod- kov, ki jih opisuje Sveto pismo. Brownova knjiga se bere kot kriminalka, Jezusova podoba, kot nam jo predstavljajo evangeliji, pa je zmalièena do neprepoznav- nosti. V svojo zgodbo vplete dvome in spe- kulacije o zaèetkih kršèanstva, ki so rdeèa nit kritik še posebej od razsvetljenstva naprej. Sveto pismo `eli prikazali kot zbirko prasta- rih mitov, poroèilo o Jezusovem izvoru in nje- govem `ivljenju pa za legende, ki so jih us- tvarjali in negovali tisti, ki so si od tega na- dejali koristi. Pisatelj sicer ne zanika, da bi Jezus ne bil zgodovinska osebnost, razglaša ga celo za najbolj navdihujoèega svetovnega voditelja, vendar pa naj bi njegovo podobo kasneje svetopisemska poroèila bistveno po- paèila. Po Brownovih virih naj bi na zaèetku obstajalo preko osemdeset razliènih evan- gelijev. Šele zadnji poganski rimski cesar Konstantin Veliki pa naj bi izmed njih izbral štiri in s tem doloèil kršèanstvu njeno konèno obliko. To pa seveda ni storil z namenom, da bi širil novo vero, temveè da bi utrdil rimski imperij in svojo moè. Kristjani so bili v njegovem èasu `e prisotni v vseh porah dru`- be. Prav priznanje nove vere za dr`avno re- ligijo pa naj bi iz njih naredilo zveste in lo- jalne dr`avljane, ki bi delali za enotnost im- perija. Tako naj bi Konstantin leta 325 raz- glasil 25. december, osrednji poganski praznik Rojstni dan nepremagljivega sonca (Dies natalis soli invicti), za rojstni dan Jezusa Kristusa. Za Browna je to kronski dokaz, da v kršèanstvu ni niè izvirnega in da so kristjani svoje glavne praznike v resnici prevzeli od poganov. Tako pisatelj zgodbe, ki te dni mno`ièno navdušuje tudi Slovence. Knjiga, kjer se zgo- dovinska dejstva mešajo z bogato pisateljevo domišljijo, za nekaj èasa skoraj omami sodob- nega bralca, ki išèe predvsem drugaèno in raz- burljivo. Oèitno se ponovno uresnièuje na- poved, ki jo je `e v šestdesetih leti prvega sto-                   letja zapisal veliki Pavel škofu Timoteju: “Ušesa bodo obraèali proè od resnice in za- bredli v bajke” (2 Tim 4,4).       Sprièo takšnih izzivov, ki nam jih daje so- dobna industrija zabave in omame, še bolj pa zaradi bli`ine najlepšega kršèanskega praznik je prav, da se ponovno bolj `ivo zavedamo edinstvenosti Bo`jega posega v zgodovino po uèloveèenju in hkrati izpostavimo tudi zgo- dovinsko podobo izvora kršèanstva, ki nam je ohranjena v Svetem pismu. Kaj je torej v evangelijih zgodovinsko zanesljivega? Kaj lah- ko z gotovostjo vemo o Jezusovem zgodovin- skem izvoru, o okolišèinah njegovega rojstva? Kaj so zgodovinska dejstva in kaj je sad vere in teologije? So si evangelisti sploh pri- zadevali, da bi ohranili Jezusovo zgodovinsko podobo? Ali imamo tudi zunajbibliène vire, ki lahko potrdijo resniènost navedb, zapisa- nih v evangelijih? To je samo nekaj prastarih vprašanj, ki si jih tudi sodobni èlovek zastav- lja ob sooèenju s Svetim pismom in ob iska- nju “trdnih” dokazov za svojo vero. Med vsemi evangelisti posveèa prav Luka, pisatelj tretjega evangelija in Apostolskih del, najveè pozornosti zgodovinskim okolišèinam, ki so spremljale Jezusovo `ivljenje in oznanje- vanje. Je edini evangelist, ki ni bil Jud, in med vsemi oèitno najbolj izobra`en. Hotel je na- govoriti predvsem Grke, to je izobra`ence svo- jega èasa. @e v uvodu v evangelij predstavi kot enega glavnih namenov svojega dela, preprièati o trdnosti in zanesljivosti (gr. aspháleia) izroèila o Jezusovem `ivljenju in nauku (Lk 1,4). Sam oèitno ni bil prièa dogodkom, ki jih opisuje, se pa je z njimi seznanil pri tistih, ki so bili oèividci. Luka, ki naj bi bil po prièevanju cerk- venega zgodovinarja Evzebija (+340) doma iz Antiohije, je v štiridesetih in petdesetih letih spremljal apostola Pavla na njegovih misijon- skih potovanjih. Gotovo misli v prvi vrsti nanj in na ostale apostole, ko govori o slu`abnikih besede, na katere se sklicuje, ko `eli preprièati o zgodovinski zanesljivosti njegovih poroèil. Seveda pa je v tem èasu lahko sreèal tudi še ve- liko drugih, neimenovanih priè, ki so Jezusa sami videli in slišali. Med njimi so gotovo bili tudi Jezusovi sorodniki, ki so, kot vsi Judje, s posebno skrbnostjo negovali svoje dru`insko izroèilo, še posebej rodovne listine svojih pred- nikov. Luka v uvodu jasno pove, da ni bil ne edini ne prvi, ki je pisal o Jezusu in o njego- vem oznanjevanju. Vedno znova dokazuje, da ga zanimajo dogodki, ki so se zgodili med nami, in umešèa pripoved v širši kontekst zgodovine, kar nakazuje na pravilnost branja Luka v kon- tekstu zgodovinopisja.1 “Ker so `e mnogi poskušali urediti poroèilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih izroèili tisti, ki so bili od zaèetka oèi- vidci in slu`abniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od zaèetka natanèno poizvedel, tebi, nadvse odlièni Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil pou- èen” (Lk 1,1-4). Glede èasa nastanka njegovega in tudi os- talih evangelijev je potrebno loèevati med èa- som nastajanja prvih zapisov Jezusovih izre- kov (gr. lógia) in pripovedi o èude`ih ter èa- som nastanka dokonènega poroèila o Jezusu ali evangelija, kot ga poznamo danes. Glede prvega so si znanstveniki vedno bolj edini, da se je proces zapisovanja zaèel najverjetneje `e kmalu po velikonoènih dogodkih in prvih preganjanih, dokonèno obliko pa naj bi evan- geljska poroèila dobila med leti 70 in 80. Vedno bolj se v zadnjem èasu uveljavlja teza o zgodnjem zapisu evangeljskega izroèila.2 Po- leg vsebinskih in primerjalnih argumentov podpirajo to tezo tudi novejše arheološke in papirološke raziskave.3    “Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet” (Lk 2,1).  #  Omemba prve politiène osebnosti teda- njega sveta v oznanilu Jezusovega rojstva je gotovo ena najbolj velikopoteznih evangeli- stovih odloèitev, ki razodevajo njegov èut za zgodovinsko umešèanje veselega oznanila. Je- zusovo rojstvo je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v vsem znanih in preverljivih zgo- dovinskih okolišèinah. Seveda pa ima tudi predstavitev tega zgodovinskega dejstva pr- venstveno oznanjevalno-teološki namen in jo je potrebno razumeti v okviru teološkega kon- cepta Lukovega evangelija. V èasu vladanja cesarja Avgust (od leta 31 pr. Kr. do leta 14 po Kr.) je bi rimski imperij na višku svoje mo- èi. Avgust je v resnici bil vladar nad vsem takrat poznanim obljudenim svetom (gr. oi- kouméne). Z modro delitvijo slu`b v posamez- nih delih imperija je zagotovil cesarstvo dolgo obdobje miru, ki je v zgodovini znano kot Pax Romana. V tem èasu je znanih veè lokal- nih popisov prebivalstva, ni pa znan popis, ki bi se vršil hkrati v celotnem imperiju. Tako so npr. v Avgustovem templju v Anciri, današnji Ankari, našli spomenik iz leta 8. pr. Kr., na katerem so omenjeni trije lokalni po- pisi rimskih dr`avljanov in njihovega premo- `enja. V Galiji se je zaèel takšen popis leta 9. pr. Kr. in je trajal kar štirideset let. Vsi ti po- pisi so imeli namen zagotoviti uèinkovito davèno, upravno in vojaško slu`bo v celotnem imperiju.4 Luka nadalje zapiše, da je šlo za “prvi popis v èasu, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji” (2,2). Tudi ta podatek je preverljiv. V rimski provinci Siriji, katere del je bila tudi Palestina, je Avgust postavil za svojega na- mestnika Sulpicija Kvirinija, ki je od leta 2. pr. Kr. vodil vso rimsko politiko na Bli`njem vzhodu. Oèitno je bilo tudi v njegovem èasu veè popisov, vendar je te`ko razbrati natanèen datum tega ljudskega štetja. Izprièano je, da je Kvirinij izpeljal popis prebivalstva v Pale- stini leta 6 po Kr., t.j. deset let po smrti He- roda Vélikega. Leta 6 je namreè cesar Avgust poklical v Rim na zagovor judovskega vodi- telja Arhelaja. Arhelaj je bil etnarh (“vladar ljudstva”) Judeje, Samarije in Idumeje od l. 4 pr. Kr. do 6 po Kr. in je bil znan po svoji okrutnosti. Cesar ga je odstavil in pregnal v Galijo, njegovo podroèje pa zau- pal rimskemu upravitelju Koponiju (od 6. do 9. po Kr.). Pred njegovim prihodom naj bi Kvirinij izvedel v Judeji popisovanje, da bi se ugotovilo premo`enjsko stanje v pokrajini. O tem popisu poroèa judovski zgodovinar Jo`ef Flavij, ki piše o odkritem judovskem negodovanju, ki bi se lahko kma- lu spremenil v oboro`en odpor (prim. JS, 18,1). Štetju so nasprotovali ne samo zaradi teološkega preprièanja, da vsako preštevanje prebivalstva nedopustno posega v kompe- tence edinega vladarja Izraela, to je Jahveta (prim. 4 Mz 26), temveè tudi zaradi gospo- darskih in dru`benih posledic takšnega ukre- pa. Ni jasno, ali je Kvirinij z izvedbo popisa v Palestini zaèel `e pred Herodovo smrtjo ali pa je Luka poznejši popis èasovno pomaknil nazaj in je torej popis le knji`evno sredstvo, ki vzpostavlja povezavo Marije in Jo`efa z Betlehemom, Davidovim mestom. Vemo tudi za popisovanje, ki ga je izvedel v Siriji cesarski namestnik Sencij Saturnin (od 8 do 6 pr. Kr). To je bilo v èasu, ko je bil tam Kvirinij še vojaški poveljnik. Mo`no bi tako bilo, da bi Kvirinij na Saturninov ukaz iz- vedel popisovanje v Judeji in bi ga ljudje tako pripisovali njemu, èeprav je bilo uradno Satruninovo.5 Vsekakor obstaja velika verjetnost, da je bil okrog leta 6 pr. Kr. v Judeji dejansko nek popis prebivalstva. To so bila zadnja leta vla- danja kralja Heroda Velikega (od 37 do 4 pr. Kr.). Iz judovskih zgodovinskih virov je zna- no, da je kralj Herod v zadnjem èasu svojega vladanja izgubljal naklonjenost Rima. Ker je hotel na vsak naèin obdr`ati oblast, je bil zadnja leta še bolj sumnièav in nasilen. Tudi rimska oblast je tako lahko slutila njegov ko-       nec. S štetjem prebivalstva je lahko ocenila situacijo in se pripravila na zamenjavo oblasti po njegovi smrti. Tako iz Matejevega kot iz Lukovega evangelija vemo, da je bil ob èasu Jezusovega rojstva Herod še `iv (prim. Mt 2,1; Lk 1,5). Po poroèilu Jo`efa Flavija se je tik pred Herodovo smrtjo dogodil lunin mrk (JS, 17,6.4). To je edini mrk, ki ga Jo`ef sploh omenja, in naj bi se zgodil marca leta 4 pred letom 0. Hkrati opisuje Jo`ef Flavij prazno- vanje velike noèi po Herodovi smrti. Umrl naj bi torej med marcem in aprilom leta 4 pr. Kr. oziroma pred letom 0. Pravi vzrok njegove smrti je še vedno zavit v skrivnost. Jo`ef Fla- vij poroèa, da je konèal v lastnem blatu (JS, 16,315), kar bi lahko pomenilo tudi kakšno psihièno bolezen.6 Èe upoštevamo še Mate- jevo poroèilo o Herodovem poboju do dveh Giotto di Bondone, prizor št. 17 iz ̀ ivljenja Kristusa: Kristusovo rojstvo,1304-06, freska, 200 x 185 cm, Cappella Scrovegni, Padova.  #  let starih otrok ob Jezusovem rojstvu (Mt 2,16), lahko èas Jezusovega rojstva postavimo v leto 6 pr. Kr. oz. pred letom 0.7   !  Na zgodovinski interes Lukovega pripo- vedovanja pa ne spominja samo uvodno pos- vetilo Teofilu in omemba zgodovinskih dogod- kov ob Jezusovem rojstvu. V Lk in Apd naj- demo še veliko drugih odlomkov in vrstic, ki razodevajo pisateljev èut za zgodovino, npr. rodovnik (Lk 3,23-38), ki je posebna teološka razlaga zgodovine, razne pripovedi o judov- skih navadah in tradiciji (Lk 5,27-39; 14,1-24; 22,14-38), literarna oblika potopisa (Lk 9,51- 19,48) in razliène dramatiène epizode, kot je Jezusova zavrnitev v Nazaretu (Lk 4,16-30). V Lk lahko razberemo osnovno obliko apo- stolskega oznanjevanja. K temu v prvi fazi gotovo ni spadalo poroèilo o Jezusovem rojstvu, temveè o njegovem trpljenju, smrti in vstajenju. Takoj po binkoštih, ko so apo- stoli zaèeli v moèi Sv. Duha javno prièevati za to, kar so do`iveli, se je zaèelo oblikovati temeljno apostolsko oznanilo, t. i. praapostol- ska pridiga, ki nam jo je Luka ohranil v Apo- stolskih delih (npr. 2,14-40; 3,12-26; 4,18-12; 5,29-32; 10,34-43). Iz zapisanega apostolskega oznanila vidimo, da je bila osrednja resnica oznanjevanja sprva samo kri`ani in od mrtvih vstali Kristus, ne pa njegovo rojstvo in nad- naravno spoèetje. Pripovedi o Jezusovem otroštvu, ki so tesno spojene s starozavezno miselnostjo in slogom, niso del prve praapo- stolske pridige, ampak so nastala šele kasneje, v dobi poglabljanja evangeljskega oznanila. Šele ko je oznanilo o kri`anem in vstalem Sinu èlovekovem doseglo drugo generacijo in se je sooèalo prete`no z rimsko-grškim sve- tom, so se kristjani zaèeli poglobljeno spraševati tudi, od kod je Ta, ki je oznanjal z moèjo, ki je bil zavr`en od judovskih vodi- teljev in ki ga je Bog obudil od mrtvih? Od kod izvira njegov rod? Kdo so njegovi starši? Kje in v kakšnih okolišèinah se je rodil, kako je odrašèal, se uèil in kaj vse je vplivalo na ta ali oni dogodek v njegovem `ivljenju? Ni dvoma, da je bil prvi Lukov namen tudi pri opisu Jezusovega otroštva posredovati globljo teološko, kristološko in ekleziološko razse`nost bo`jega odrešenjskega sporoèila. Dogodke opisuje v luèi velikonoènega razo- detja in je zato njegov zapis sad prepoznava- nja teološkega navdiha v zgodovini in ne zgolj bele`enje dogodkov. Pripoved o Jezusovem rojstvu je pre`eta z upi izraelskega ljudstva in ni èudno, èe njegovo pripovedovanje me- stoma preide v pesnitev. Prav ob opisovanju Jezusovega otroštva so nastale najlepše novo- zavezne hvalnice, kot so Magnifikat (Lk 1,47- 55), Hvaljen Gospod (Lk 1,68-79), Slava Bogu na višavah (Lk 2,14) in Zdaj odpušèaš (Lk 2,29- 32). Hkrati pa ostaja Luka zvest vodilu, ki ga je zapisal v uvodu v evangelij, da namreè `eli tudi bolj zahtevnega bralca preprièati o “za- nesljivost naukov”, v katerih je bil pouèen (Lk 1,4). Njegovi zapisi o Jezusu niso legende, temveè zgodovinsko preverljiva poroèila. Vera v Jezusa Kristusa kot Bo`jega Sina ni sad ver- ske domišljije. Jezus ni nek nov religiozni mit, brez zaèetka in brez konca. Bog se je v Jezusu uèloveèil in stopil v konkretno èloveš- ko zgodovino. Jezus ima zato svoj konkretni zaèetek v èasu in prostoru. Ob razliènih pri- lo`nostih in na veliko naèinov `eli zato Luka vtkati Jezusovo `ivljenje v dejansko duhovno- politièno dogajanje. !"  ! Prvi dve poglavji evangelija zaznamuje ja- sen paralelizem med Janezom Krstnikom in Jezusom. Potem ko naznani Janezovo rojstvo (1,5-25), naznani še Jezusovo rojstvo (1,26-38). Luka je svoje poroèilo oblikoval tako, da je z njim nakazal vesoljnost Jezusovega odrešenja. Medtem ko je po Mateju Jezus Mesija in pravi Davidov potomec, je po Luku Odreše-       nik vsega sveta. Vse dogajanje je postavljeno v starozavezno okolje, tako da pripovedi ni mogoèe pravilno razumeti, èe ne poznamo judovskih navad, zlasti še bogoslu`nih obi- èajev. Naèin, kako sta Janezova in Jezusova zgodba prepleteni, ka`e, da sta ti rojstvi in njuni hvalnici del ene zgodbe o Bo`jem odre- šenju. Obe sta evangelij - “vesela novica”. Se- veda to ne pomeni, da se lahko Janez in Jezus enaèita. Opis Jezusovega rojstva in otroštva je kar dvakrat daljši. Janez je “prerok”, Jezus pa “Sin Najvišjega” (1,32.76). Janez ima kljuèno vlogo pri odkrivanju in oznanilu nove dobe odrešenja, a njegova naloga je “pri- praviti pot Gospodu”. Vendar oba izpolnju- jeta en Bo`ji naèrt, za kar prièuje tudi Bo`ji poslanec Gabrijel, ki oznani tako rojstvo Ja- neza Krstnika (1,11sl.) kot Jezusovo rojstvo šest mesecev po tem (1,26sl.). Prav poroèilo o napovedi rojstva Janeza Krstnika Zahariji (1,5-25) je v zadnjem èasu prebudilo novo zanimanje med biblicisti, pa- pirologi in zgodovinarji. Tudi to pripoved je Luka opremil s pomembnimi zgodovin- skimi podatki. Videnje v templju se je zgo- dilo “v dneh Heroda, kralja v Judeji” (1,5). Kralj Herod Veliki je kot rimski vazal vladal v Judeji od leta 37 do leta 4 pr. Kr. Kdaj toè- no pa so bili tisti dnevi, ko je opravljal Za- harija svojo duhovniško slu`bo v templju in pri tem do`ivel videnje angela Gabrijela, je ostalo dolgo èasa nepojasnjeno. Iz Lukovega poroèila se zdi, da je bil ta podatek njegovim sodobnikom sicer dobro znan. Dogodek je namreè opisan zelo natanèno in vanj so vkljuèena splošno znana zgodovinska dejstva. Krstnikovega oèeta Zaharijo namreè predstavi kot duhovnika iz “Abíjeve duhovniške skupine” (1,5). Iz Prve knjige kraljev vemo, da je kralj David duhovnike, ki so slu`ili v templju, z `rebom razdelil na 24 vrst ali skupin. Vsaka skupina se je imenovala po enem izmed potomcev Aronovih sinov: “Prvi `reb je zadel Jojaríba, drugi Jedajája, tretji Haríma, èetrti Seoríma, peti Malkijája, šesti Mijamína, sedmi Koca, osmi Abíja, deveti Ješúa, deseti Šehanjája, enajsti Eljašíba, dvanajsti Jakíma, trinajsti Hupája, štirinajsti Ješebába, petnajsti Bilgája, šestnajsti Imerja, sedemnajsti Hezírja, osemnaj- sti Hapicéca, devetnajsti Petahjája, dvajseti Je- hezkéla, enaindvajseti Jahína, dvaindvajseti Gamúla, triindvajseti Delajája, štiriindvajseti Maazjája” (1 Krn 24,7-18). Abíjeva duhov- niška skupina je bila torej osma po vrsti. Iz babilonskega su`enjstva so se vrnile le štiri skupine, ki pa jih je Ezra spet razdelil na šti- riindvajset skupin in jim nadel stara imena. Vsaka skupina je izvrševala svojo slu`bo v templju izmenoma po en teden. V enem letu je torej prišla na vrsto dvakrat. Slu`bo je na- stopila v soboto zveèer pred veèerno daritvi- jo in jo konèala naslednjo soboto z jutranjo daritvijo. A kdaj toèno je prišla na vrsto po- samezna skupina? Kdaj je bilo Zahariji v templju oznanjeno rojstvo njegovega sina?  "          Vzhodna cerkev obhaja vse od prvi stoletij slovesni praznik oznanjenja Zahariji med 23. in 25. septembrom. Vse do odkritij Kumran- skih rokopisov se tej tradiciji ni pripisovalo posebne zgodovinske veljave. Ob raziskova- nju teh dokumentov pa je prišlo na dan ve- liko neznanih ali pozabljenih podrobnosti iz `ivljenja judovske skupnosti v èasu Jezusove- ga rojstva.8 Gotovo so bila za kršèansko zgodovinopis- je ena najbolj zanimivih odkritij nova spoz- nanja o judovskem koledarju. V letu 1953 je francoska papirologinja Annie Jaubert obja- vila študijo o Knjigi jubilejev, judovskem apo- krifnem spisu, ki je bil najdem v Kumranu.9 Znanstvenica ugotavlja, da sta bila v Jezuso- vem èasu v judovstvu soèasno v veljavi vsaj dva koledarja, ki sta doloèala obhajanje praznikov in obredov v templju. Uporabljali so tako lunin kot tudi sonèni koledar. Uradni  #  judovski ali tempeljski koledar se je ravnal po luni. Vsak mesec je bil na novo razglašen, potem ko sta dve prièi ogledali novo luno in je njuno izjavo potrdil najvišji svet sine- drij. Ta koledar so uporabljali saduceji kot voditelji tempeljskega bogoslu`ja in farizeji ter s tem tudi veèina takratnega judovstva. Prazniki v tem koledarju niso vezani na do- loèen dan v tednu, temveè na doloèen da- tum, ki pa se ravna glede na luno. Glavna praznika Sukkot in Pessah padeta vedno na noè polne lune, to je 14./15. v mesecu nisa- nu. Imena mesecev so babilonskega izvora in so jih tudi zaradi tega pravoverni Judje, npr. Eseni, zavraèali. Nekateri saduceji, predvsem pa Eseni, ki so nastali kot gibanje ravno iz preprièanja, da tempeljsko bogo- slu`je ne odgovarja veè prvotnim predpisom in je zato nelegalno, pa so se sklicevali tudi na sonèni koledar. Po njihovem preprièanju je bil samo ta izvoren judovski koledar. Leto je štelo 364 dni in je imelo tako toèno 52 ted- nov. Posamezni meseci niso imeli imena, ampak so se imenovali po zaporedju. Prvi dan prvega meseca (odgovarjal je mesecu ni- sanu po uradnem koledarju) je bil posveèen soncu, saj je Bog najprej ustvaril “luèi na ne- besnem oboku! Loèujejo naj dan od noèi in naj bodo znamenja za èase, dneve in leta” (1 Mz 1,14). S tem naj bi Bog sam dal zapoved za doloèevanje prazniènih dni. Pasho so tako vedno obhajali na 15. dan prvega meseca.10 Na podlagi teh odkritij o judovskem kole- darju je profesor na hebrejski univerzi v Je- ruzalemu Shemaryahu Talmon uspel sesta- viti tedensko zaporedje slu`bovanja štiriind- vajsetih duhovniških skupin v templju.11 Med drugim je tako tudi ugotovil, da je Abijeva duhovniška skupina, ki ji je pripadal tudi Zaharija, opravljala svojo slu`bo prviè od 8. do 14. dneva tretjega koledarskega me- seca, in drugiè od 24. do 30. dneva osmega meseca. Osmi mesec po sonènem koledarju pa odgovarja mesecu septembru. Ni torej te`ko zakljuèiti, da je tradicija vzhodne cerkve, ki obhaja oznanjenje rojstva Janeza Krstnika med 23. in 25. septem- brom, tudi zgodovinsko utemeljena. Na podlagi tega odkritja zasije v drugaèni luèi tudi datum 25. december kot praznik Jezu- sovega rojstva. Kot splošno sprejeto je velja- lo, da ima praznovanje Jezusovega rojstva na ta dan predvsem simbolni pomen. Kristjani, ki so Jezusovo rojstvo obhajali na dan starega poganskega praznika rojstva nepremagljivega sonca, so s tem izpovedali svojo vero, da je Kristus edino sonce in vir `ivljenja in da je z njegovim rojstvom prišla Luè na svet, ki je dokonèno premagala temo greha.12 Ku- mranska odkritja glede koledarja pa dajejo tudi temu datumu veèjo zgodovinsko kre- dibilnost. Èe torej lahko doloèimo konec september kot èas spoèetja Janeza Krstnika (Lk 1,24), se pred nami v obdobju petnajstih mesecev razgrne veriga znanih dogodkov, ki jih obhaja kršèanska liturgija: proti koncu marca, šest mesecev po Janezovem spoèetju oznani angel Jezusovo rojstvo Mariji (Lk 1,26), tri mesece kasneje, proti koncu junija, rojstvo Janeza Krstnika (Lk 1,57sl.), šest me- secev kasneje, proti koncu decembra, Jezu- sovo rojstvo.13 25. december torej ni le liturgièni spomin na Jezusovo rojstvo, temveè datum, ki ga mo- rajo upoštevati tudi zgodovinarji.14 Vendar pa diskusij o resniènosti dogodkov, ki jih opisujejo evangeliji, tudi s tem arheološkim odkritjem gotovo še ne bo konec. Kakor dol- go bo èlovek be`al pred temeljnim svetopi- semskim oznanilom, da je namreè za sprejetje resnice o Bogu nujno potrebno spreobrnje- nje, tako dolgo bo raje kot Sveto pismo jemal v roke knjige one vrste, ki smo jo omenili na zaèetku. Noben dokaz ga ne bo preprièal. Konèno bi bilo to tudi nevredno Boga in nje- ga samega. Ljubezni ni mogoèe kupiti z do- kazi. Ljubezen in vera se preprosto darujeta. Tudi to nam oznanja skrivnost bo`ièa.       1. Prim. Paul J. Achtemeier, Joel B. Green, Marianne Meye Thompson, Introducing the New Testament: Its Literature and Theology, Eerdmans, Grand Rapids, 2001, str. 151. 2. Prim. H.-J. Schulz, Die apostolische Herkunft der Evangelien, Freiburg, Herder (QD 145), 1993. 3. Eden vodilnih svetovnih papirologov Carsten Peter Thiede je po ponovnih raziskavah znamenitega fragmenta iz sedme kumranske votline (7Q5) leta 1993, ki ga je leta 1955 odkril španski papirolog O’Callaghan potrdil njegovo tezo, da gre za fragment, ki naj bi pripadal kanonicènemu Marku (Mr 6,52-53). Iz tega lahko sklepamo, da je moral evangelij nastati `e precej pred letom 67, ko je bila gotovo vecina kumranskih tekstov `e varno skrita v bli`njih votlinah pred prodirajoèimi Rimljani (prim. C. P. Thiede, Die Älteste Evangelienhadschrift? Ein Qumarn-Fragment wird entschlüsselt, Wuppertal, 41994). 4. Prim. H. Braunert, “Der römische Provinzialzensus und der Schätzungsbericht des Lukas-Evangelium”, v: Historia 6 (1957), 192-214; W. Brindle, “The Census and Quirinius: Luke 2:2”, v: Journal of the Evangelical Theological Society 27 (1984), 43-52. 5. Prim. C. F. Evans, „Tertulian’s References to Sentius Saturninus and the Lukan Census“, v: JThS 24 (1973), 24-39. 6. Prim. T. Africa, „Worms and the Death of Kings: A Cautionary Note on Disease and Histori“, v: Classical Antiquity 1 (1982), 1-17; N. Kokkinos, „Herod’s horrid death“, v: Biblical archaeology review 28/2 (2002), 29-35. 7. Morda je potrebno pojasniti še navidezno nasprotje v govorjenju, ko pravimo, da je bil Jezus rojen leta 6 pred Kristusom. Ves kršcanski svet šteje danes èas od Kristusovega rojstva. Vendar kristjani niso od vsega zaèetka šteli let po Kristusovem rojstvu. To štetje je uvedel šele leta 532 skitski menih Dionizij Mali. Do takrat so leta šteli po razlicnih vladarjih, mestih ali kraljestvih. Dionizij pa je v Rimu izraèunal, da se je Jezus moral roditi leta 753 po ustanovitvi mesta Rima. In to leto je postavil kot leto niè. Njegovo štetje so v 8. st. prevzeli v Franciji, uzakonil pa ga je šele »gregorijanski koledar« leta 1582. Dosti kasneje so ugotovili, da menih Dionizij takrat le ni imel na razpolago dovolj trdnih zgodovinskih virov in da je v svojem izraèunu pogrešil za okrog pet ali šest let. 8. Objava vseh do sedaj znanih rokopisov iz Kumrana je bila z 38. zvezkom zakljuèena šele leta 2002. Zbirko z naslovom The Dead Sea scrolls: Hebrew, Aramaic, and Greek texts with English translations, Tübingen, J.C.B. Mohr (Paul Siebeck), Louisville, Westminster John Knox Press, 1994-2002, je uredil J. H. Charlesworth. Ta dragocena zbirka se nahaja tudi v Teološki knji`nici v Mariboru in predstavlja neprecenljiv zaklad za raziskovalce svetopisemske zgodovine. 9. Prim. A. Jaubert, „Le calendrier des Jubilées et de la secte de Qumaran. Ses origines bibliques“, v: Vetus Testamentum Suppl. 3 (1953), 250-264. 10. Na podlagi teh odkritij je avtorica tudi zelo preprièljivo predstavila nekoliko spremenjeno zaporedje dogodkov velikega tedna. Po njenem preprièanju, ki ga danes zagovarjajo mnogi biblicisti, je Jezus obhajal zadnjo veèerjo s svojimi uèenci `e v torek in ne šele v èetrtek (prim. A. Jaubert, La date de la Cåne. Calendrier biblique et liturgie chrétienne, Paris, Études Bibliques, 1957). Na ta na~in je mogoèe tudi razlo`iti tudi navidezno neskladje v kronologiji pasijona med sinoptiki in Janezom. 11. Prim. T. Shemaryahu Talmon, The Calendar Reckoning of the Sect from the Judean Desert. Aspect of the Dead Sea Scrolls, v: Scripta Hierosolymitana, IV, Jerusalem, 1958, 162-199; isti, Qumran Cave 4, XVI: Calendrical Texts, Discoveries in the Judaean Desert, ed. Shemaryahu Talmon, Jonathan Ben-Dov, Uwe Glessme, Oxford University Press, 2001. 12. Prim. F. Rozman, Bo`iè po Lukovem evangeliju, Ljubljana, DZS, 1989, pos. 70-74. 13. Prim. A. Ammassari, „Alle origini del calendario natalizio“, v: Euntes Docete 45 (1992), 11-16, kjer avtor ravno na podlagi omembe Abijeve duhovniške vrste dokazuje Lukovo povezanost z jeruzalemskim izroèilom judovskih kristjanov. 14. Tezo o zgodovinski utemeljenosti praznovanja Jezusovega rojstva na 25. december sta nazadnje publicirala Tommaso Federici, „24 giugno, 23 settembre, 25 dicembre: date storiche“, v: 30 Giorni 18/11 (2000), 62-71, in Vittorio Messori, „Lo studio di un professore dell’Università ebraica di Gerusalemme cancella ogni dubbio su un enigma millenario“, v: Corriere della Sera, 9/07/2003.  #  Origenova homilija o Noetovi barki za- slu`i posebno pozornost. Pred nas stopa s te- matsko enotnostjo, monografsko obravnavo, brez velikih digresij in daje odgovore na mno- go vprašanj, ki si jih bi lahko zastavilo po- slušalstvo, tudi nasprotujoèe. Struktura homilije je zelo izdelana, pravi model. Prolog po pravilih govorništva napove temo, pove metodo, poka`e na cilj. Delo sklene epilog, sicer kratek, a z liturgièno doksologijo. Vmes je argumentacija v treh delih. Barka je tako prikazana kot a) zgodovinska resniènost (z dobesedno), b) Cerkev (z duhovno) ali pa c) èlo- vekova duša (z moralno eksegezo). Homilija je ohranjena v celoti samo v Ru- finovem latinskem prevodu, je pa to edina od Homilij o Genezi, ki ima obse`nejši frag- ment iz grških katen. Temeljni kriterij Origenove hermenevtike je jasno izra`en v prologu: potrebno je izhajati !"#$%& ##$ Grajenje barke in barka v potopu, 13. st., tempera na papirju, iz Psalterja Henrija de Blois-a.      iz trdnega solidnega dobesednega pomena; potem uporabimo orodje alegorije, da dos- pemo do duhovnega. Na prvo mesto potem postavi dobesedni pomen. Razlaga vsak pripovedni element. Plo- vilo ni krhka barèica, je prava piramida iz lesa. Velikost? @e v svetopisemskem besedilu opi- sana bi bila primerljiva s Titanikom (30 x 195 m), saj bi imela 25 x 150 x 15 m, kar ji da 18750 m3 prostornine. Ker pa heretik Apel tu ugo- varja, gre Origen drzno še dlje. Pri njem ima piramida osnovo 2,5 x 45 km in višino 450 m, kar bi dalo volumen 16875000000 m3 oz. 16,875 km3. Zelo natanèno razlo`i tudi prak- tièno razdelitev nadstropij na barki. Proti gnostikom Origen razvija tipologijo in bere Staro zavezo v kristološkem kljuèu. Proti tistim, ki mu oèitajo preveè alegorije, pa se poka`e kot natanèen filolog. Duhovni pomen, do katerega pride z ale- gorijo in ga Origen dosti bolj ceni kot dobe- sednega, vidi v barki Cerkev. Opira se na “de- fectus litterae”, to je nesmiselnost nekaterih toèk dobesedne razlage. Opira se na etimolo- gijo imena Noe, ̀ ivali pomenijo vrste vernikov, les ladje postane les kri`a, ki zagotavlja rešitev, izmere barke imajo svoj poseben pomen. Origenova eksegeza ne bi bila popolna, ko bi ne bilo še tretje ravni, moralne. Tehnièni pristop ostaja isti, alegorija, spremeni se pers- pektiva, z eksistencialnega vidika je barka sim-  bol z vero okrepljene duše, ki se bori proti zlu in grehu. Tri razse`nosti so razlo`ene kot tri teološke vrline, `ivali so obèutja, sposob- nosti oz. duhovne resniènosti. Origen podobo ladje s tremi nadstropji prenese tudi na svete knjige kot svetopisem- sko potrditev temeljnega hermenevtiènega pristopa, po katerem ima Sveto pismo trojni pomen. Ob sklepu homilije še enkrat spod- budi poslušalca/bralca, naj razbira tri naèine branja: dobesednega (kako so se zgodili do- godki); duhovnega (skrivnost v Kristusu in Cerkvi); in moralnega (kako se poboljšati). Zato je ta homilija temeljna sklicna toèka za študij Origenove eksegeze. Teorija in prak- sa se tukaj prepletata. Ob tej homiliji so se navdihovali antièni avtorji, ko so sami razlagali Noetovo barko. Resda je Rufin s svojim prevodom priredil iz- virnik, toda ravno to je omogoèilo, da so ga brali po vsem Zahodu: Avguštin, Beda, Hra- ban Maver, Hugo Svetoviktorski. Vsak je na svoj naèin uporabljal in dodajal svoje uvide in tako dal èast velikemu Aleksandrijcu, ki nas je napotil na ceste, po katerih se še nismo navelièali hoditi. * Povzetek prispevka Marie Pie Ciccarese, Omelia II, L’arca di Noe, iz knjige Mosé ci viene letto nella Chiesa (a cura di E. dal Covolo, L. Perrone), Roma, 1999, 53-79.,  # #  1. Ko zaènemo govoriti o barki, ki jo je zgradil Noe po bo`jem ukazu, si najprej po- glejmo tisto, kar je povedanega o njej dobe- sedno . Zastavili si bomo vprašanja , s katerimi nam mnogi obièajno ugovarjajo, poiskali pa tudi njihove razrešitve , kakor so nam jih izroèili predniki. Tako se bomo lah- ko, ko bomo tako postavili takšne temelje, povzpeli od besedila zgodbe k skrivnostnemu in alegoriènemu pome- nu duhovnega razumevanja in bomo lahko, èe je v tem vsebovana kakšna skritost , le-to razkrili, ko nam bo Gospod razodel ve- denje svoje besede. Najprej predlo`imo tisto, kar je napisano. Takole pravi: Bog je rekel Noetu:“Predme je prišel konec vsakega èloveka, kajti zemlja je polna nji- hovih pregreh; zato, glej, jih bom unièil z zemljo vred. Ti pa si izdelaj barko iz kvadratnega lesa. Na barki naredi gnezda tu in gnezda tam in jo od znotraj in od zunaj prema`i z zemeljsko smo- lo. Takole naredi barko: barka naj bo dolga tristo komolcev, široka petdeset in visoka trideset ko- molcev. Zgoraj jo zakljuèi na en komolec. Ob strani napravi vhod v barko. Naredi jo tako, da bo imela spodaj dve nadstropji, zgoraj pa tri.2 Kmalu nato doda: Noe je storil vse, kakor mu je Gospod Bog zapovedal, tako je storil.3 Oblika ladje Najprej se torej vprašamo, kakšen videz in obliko barke si moramo pred- stavljati. Iz tega, kar se poka`e iz opisanega, si jo predstavljamo kvadratno, tako da se ob dviganju o`i od spodaj navzgor, kjer se zo`i na en komolec. Reèeno je namreè, da so ji dali pri temelju tristo komolcev dol`ine in petdeset širine, da so jo dvignili trideset ko- molcev, da pa je imela vrh tako ozek, da je imel samo komolec v dol`ino in širino. Notranja bivališèa V notranjosti pa je tisto, kar se imenuje “spodaj”, v “dveh nadstropjih”, to pomeni, da ima bivališèa v dveh vrstah, zgornji del pa je v treh nadstropjih; lahko bi rekli, da so tam sobe v treh vrstah. Toda ta razdelitev bivališè je zgleda takšna zato, da je bilo mogoèe loèiti razliène `ivali in zveri po razliènih prostorih glede na vrste in tako dr`ati loèene mirne in šibke od divjih zveri. Ta loèena bivališèa so se imenovala gnezda. Gradivo Reèeno je, da je les kvadraten. To je zato, da se la`je prilega en kos k drugemu in se onemogoèi vdor vode med poplavo potopa, medtem ko so bila stièišèa od zunaj in zno- traj zamašena z zemeljsko smolo. Nadstropja Izroèilo nam pravi, in to ni neverjetno, da je spodnji del barke - o katerem smo malo prej rekli, da je zgrajen dvojno in se imenuje “dvo- nadstropen”, medtem ko je zgornji del ime- novan “trinadstropen” -, zato dvojen, ker so vse `ivali prebile na barki celo leto in je za celo leto bilo potrebno priskrbeti hrane, in ne le hrane, ampak tudi pripraviti prostor za %'   %& ' #       prebavljeno, da ne bi same `ivali, še posebej pa ljudje imeli v nadlego smradu gnoja. Pra- vijo torej, da je bil spodnji del, ki je bil na dnu, namenjen takšnim potrebam in loèen, del takoj nad njim pa namenjen shranjeva- nju hrane. Za `ivali, ki se obièajno hranijo z mesom, je namreè zgledalo potrebno, da se pripelje v velikem številu `ivali, katerih meso je slu`ilo za hrano in omogoèilo drugim pre- `ivetje za ohranitev rodu. Za druge pa je bilo potrebno v shrambe spraviti takšen `ive`, ka- kršnega zahteva njihova naravna raba. Poro- èajo, da je bil torej spodnji del, imenovan “dvonadstropni”, namenjen tem potrebam. Zgornji del pa je bil namenjen za bivanje `i- vali. Tam so spodaj bivale divje in nevarne `i- vali in kaèe; takoj nad njimi so bile staje mir- nejših `ivali; konèno so nad vsemi na vrhu imeli bivališèe ljudje, namreè tisti, ki se po èasti in razumu odlikujejo bolj kot vsi. Kakor je reèeno o èloveku, da z razumom in mo- drostjo prekaša vse, kar je na zemlji, tako je bil tudi postavljen na višje mesto nad vse `i- vali, ki so bile na barki. Vrata Izroèilo nadalje poroèa, da so bila vrata, ki so bila narejena, kot pravi Sveto pismo, ob strani, na tistem kraju, da je bil spodnji del, imenovan dvonadstropni, pod njimi, zgornji del, imenovan trinadstropni, pa se je imeno- val zgornji prav zaradi tega, ker je bil nad vrati. Ko so `ivali tam vstopile, so jih razdelili po svojih krajih, kakor smo prej povedali, upoštevajoè primeren razpored. Zavarovanje samih vrat pa se ne izvede samo s èloveškimi sredstvi. Kako jih je bilo namreè mogoèe potem, ko so bila zaprta in ni bilo veè èloveka zunaj barke, zamazati z ze- meljsko smolo od zunaj. Nedvomno je bila potrebna bo`ja moè, da ne bi vdrla voda skozi odprtino, ki je ni zašèitila èloveška roka. Zato torej Sveto pismo potem, ko pove o ostalih reèeh: da je Noe naredil barko in pripeljal va- njo `ivali in sinove in njihove `ene, o vratih barke ne pove, da bi jih zaprl Noe, ampak pravi, da je Gospod Bog zaprl od zunaj vrata barke in tako se je zaèel potop.4 Bodimo pozor- ni, da po potopu ni reèeno, da bi Noe odprl vrata, ampak lino, ko je izpustil krokarja, da bi ugotovil, ali so vode odtekle s površja zemlje.5 Hrana Da pa je Noe prinesel na barko hrano za vse `ivali in zveri, ki so z njim vstopile, po- slušaj in razumi iz besed, ki jih je Gospod re- kel Noetu: Ti pa si vzemi vsakršnega `ive`a, kar se jé, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni.6 Da je Noe storil, kar mu je zapovedal Gospod, poslušaj in razumi Sveto pismo, ki pravi: Noe je storil vse, kar mu je Bog zapovedal, tako je storil.7 Prostor za odpadke Gotovo Sveto pismo ne govori niè o pro- storih, za katere smo rekli, da so loèeni za `i- valski gnoj, a izroèilo o tem poroèa. Zdi se namreè primerno, da se molèi o tem, kar do- volj jasno uèi doslednost samega razuma. In ker to ne bi bilo ravno vredno prilagoditi du- hovnemu pomenu, je Sveto pismo to upra- vièeno zamolèalo, saj svoje pripovedi raje po- nuja za alegorièno razlaganje. Splošna popolnost barke Kar pa zadeva neogibnost de`ja in poplave, ne bi bilo mogoèe dati pri- mernejšega videza kot ta, da se z višave, z ne- kakšne strehe, zo`ene proti vrhu razliva po- gubni de`, in da spodnji del stoji trdno v vo- dah zaradi kvadratne oblike. Tako se ne more ne nagniti ne potopiti niti zaradi navala vetrov niti zaradi poriva valov niti zaradi nemira `i- vali, ki so notri. Apelovi8 ugovori 2. Sprièo vsega tega, tako vešèe zgrajenega, pa nekateri postavljajo ugovore , zlasti Apel, ki je bil uèenec nekega Markiona, toda ni toliko sledil hereziji, ki jo je prevzel od uèitelja, ampak si je izmislil dru- go. On torej hoèe trditi, da Mojzesovi spisi ni- majo v sebi niè bo`je modrosti in niè delovanja Svetega Duha. S takimi izjavami še pretirava in pravi, da nikakor ni bilo mogoèe, da bi maj- hen prostor lahko zaobsegel toliko vrst `ivali s hrano, ki naj bi zadošèala za vse leto. Reèeno je, da so na barko pripeljali po dva in dva9 od neèistih `ivali, to je po dva samca in po dve samici - to namreè pomeni ponavljanje besed -, od èistih pa po sedem in sedem,10 to je po se- dem parov. Èe je tako, pravi, kako naj bi opi- sani prostor sprejel vsaj samo štiri slone? In ko tako nadaljuje ugovor za vsako vrsto posebej, zakljuèi s temi besedami: “Oèitno gre za iz- mišljeno zgodbo. In èe je to tako, je jasno, da Sveto pismo ni od Boga.” Odgovor na ugovor Poslušalcem pa glede tega mi, ki smo se pouèili pri modrih mo`eh, vešèih v hebrej- skih izroèilih, in pri starih uèiteljih, prina- šamo tole spoznanje. Stari so rekli, da je Moj- zes, o katerem prièa Sveto pismo, da se je izo- brazil v vsej egipèanski modrosti,11 na tem me- stu zapisal število komolcev glede na geome- trijsko vedo, v kateri so bili zlasti moèni Egipèani. Geometri pa imajo navado, da go- vorijo na naèin, ki mu reèejo “potenca”. En komolec torej v zmno`ku treh števil in kvadratu pomeni ali šest komolcev, èe vzamemo splošno, ali pa tristo komolcev, èe vzamemo natanèno.12 Naj vza- memo tako ali drugaèe, pri teh merah barke da dol`ina in širina toliko prostora, da more vsebovati semena vse zemlje za obnovo in za- metke vseh `ivih bitij, iz katerih se bodo ob- novile vrste. Toliko je povedanega o tem, kar zadeva zgodbo , proti tistim, ki skušajo napadati spise Stare zaveze, èeš da vsebujejo nemogoèe in nerazumne stvari.  3. Zdaj pa najprej molimo k njemu, ki edini lahko odgrne zastor na branju Stare za- veze,13 potem pa poskusimo preiskati, kakšno duhovno zgradbo vsebuje èudovita gradnja te barke. Potop, podoba Jezusovega prihoda Kolikor mi dopušèa majhnost mojega uma, mislim, da potop, s katerim je bil tedaj svet skoraj pokonèan, nosi podobo tistega konca sveta, ki bo šele prišel. To je izrekel sam Gospod, ko je povedal: “Kakor so v Noe- tovih kupovali, prodajali, gradili, se `enili in se mo`ile in je prišel potop ter vse pokonèal, tak bo tudi prihod Sina èlovekovega.”14 V tem besedilu oèitno na enak naèin opiše potop, ki se je `e zgodil, in konec sveta, ki ga napoveduje. Kakor je bilo torej tedaj naro- èeno onemu Noetu, naj naredi barko in va- njo pripelje s seboj ne le sinov in bli`njih, ampak tudi razliène vrste `ivali, tako je tudi našemu Noetu, ki je res edini pravièni in edi- ni popolni, Gospodu Jezusu Kristusu, ob do- vršitvi sveta naroèeno od Oèeta, naj si naredi barko iz kvadratnega lesa in ji da mere, polne nebeških skrivnosti . To je na- mreè nakazano v psalmu, kjer je reèeno: Zah- tevaj od mene, in dam ti narode v dedišèino, v lastnino konce zemlje.15 Barka in oddelki, vera in njeni izrazi Zgradil je torej barko in v njej naredil gnezda, to je nekakšne hrame, kamor so se spravile razliène vrste `ivali. O njih pravi tudi prerok: Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame, skrij se za kratek èas, dokler ne mine togota moje jeze.16 To ljudstvo, ki se reši v Cerkvi, se torej primerja z vsemi onimi, tako ljudmi kot `ivalmi, ki so se rešili v barki. Ker pa nimajo vsi enakih zaslug in niso enako napredovali v veri, zato tudi ona bar- ka ne nudi vsem enega bivališèa, ampak so spodnja dvonadstropna in zgornja trinad-       stropna, v njih pa se še delijo na gnezda, da se poka`e, kako tudi v Cerkvi, èeprav so vsi, ki so v njej, iste vere in vse izmiva en krst, ne napredujejo vsi na en in isti naèin, ampak vsak v svojem redu.17 Razna bitja na barki: stopnje popolnosti Tiste, ki `ivijo po razumni vednosti in so sposobni voditi ne le sebe, ampak tudi uèiti druge,18 pred- stavljajo maloštevilni, ki so rešeni z Noetom in so povezani z njim v tesnem sorodstvu - zelo malo se namreè najde takih. Tako je tudi naš Gospod, pravi Noe, Kristus Jezus, imel malo bli`njih, malo otrok in sorodnikov, ki so bili lahko dele`ni njegove besede in spo- sobni dojeti njegovo modrost. To so tisti, ki so postavljeni na najvišjo stopnjo in nameš- èeni na vrhu barke. Mno`ica ostalih nerazumnih `ivih bitij ali tudi zveri pa se nahaja v spodnjih krajih, še najni`je pa so tisti, katerih divje zverinsko- sti niti blagost vere ni mogla omiliti. Malo višje od teh so tisti, ki kljub pomanjkanju ra-  Michelangelo, Vesoljni potop, 1508-12, freska, Sikstinska kapela, Vatikan.  # zuma ohranjajo kar najveè preprostosti in ne- dol`nosti. Pravi Noe: Jezus Kristus Tako vzpenjaje se po posameznih stopnjah prebivališè dospemo do samega Noeta - nje- govo ime pomeni “poèitek” ali “pravièni” - , ki je Kristus Jezus. V onem Noetu se na- mreè ni izpolnilo, kar je rekel njegov oèe La- meh: Ta nam bo dal poèitek od naših del, od `alosti naših rok in od zemlje, ki jo je Gospod Bog preklel.19 Kako bi moglo biti res, da bi oni Noe dal poèitek onemu Lamehu ali ljuds- tvu, ki je tedaj prebivalo na zemlji; ali kako bi bilo konec `alosti in muke v Noetovih èa- sih, ali kako bi bilo z zemlje odvzeto preklets- tvo, ki ga je dal Gospod? Saj se še bolj poka`e bo`ja jeza in je zapisano, da je Bog rekel: `al mi je, da sem naredil èloveka na zemlji,20 in ponovno: Izbrisal bom vse `ivo, kar je na zem- lji,21 in je prikazana poguba `ivih kot zname- nje najveèje raz`alitve. Pomisli na našega Gospoda Jezusa Kristu- sa, o katerem je reèeno: Glejte, Jagnje bo`je, ki odjemlje greh sveta.22 In drugje je o njem še reèeno: Za nas je postal prekletstvo, da bi nas odkupil od prekletstva postave,23 in drugje spet: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obte`eni, in jaz vam bom dal poèitek in našli boste poèitek svojim dušam.24 Èe pomisliš nanj, boš ugoto- vil, da je on tisti, ki je resnièno dal poèitek ljudem in osvobodil zemljo prekletstva, s ka- terim jo je preklel Gospod Bog. Temu duhovnemu Noetu, ki je ljudem dal poèitek in odvzel greh sveta, je reèeno: Ti pa si izdelaj barko iz kvadratnega lesa.25 Kvadraten les: oporniki vere 4. Poglejmo si torej, kaj pomeni “kvadra- ten les”. Kvadratno je tisto, kar se ne nagiba z nobene strani, ampak, kakor koli obrneš, stoji z zanesljivo in trdno stabilnostjo. Takšen je les, ki nosi vse breme `ivali od znotraj in valov od zunaj. Menim, da so to v Cerkvi uèi- telji, vzgojitelji in goreèni v veri. Ti namreè ljudstva, ki so namešèena znotraj, tola`ijo z besedo opominjanja in z milostjo nauka, obe- nem pa se z moèjo besede in z modrostjo ra- zuma upirajo od zunaj napadajoèim poga- nom, krivovercem in tistim, ki dvigajo valove vprašanj in nevihte razpravljanj. Ali hoèeš videti, kakšen razumni les pozna Sveto pismo? Spomnimo se, kaj piše pri preroku Ezekielu: Zgodilo se je: V enajstem letu, v tretjem mesecu, prvega v mesecu mi je prišla Gospodova beseda, rekoè: Sin èlovekov, reci faraonu, egiptovskemu kralju, in njegovi mno`ici: Komu se primerjaš v svoji ve- likosti? Glej Asirijo, cipreso na Libanonu z le- pim vejevjem, v senènatem gozdu, visoke rasti. Njen vrh sega v oblake. Voda ji je dajala rast, brezno jo je napravilo visoko in vse svoje reke pripeljalo okoli nje in pošiljalo svoje potoèke k vsem poljskim drevesom. Zato je po rasti preka- šala vse poljsko drevje.26 Malo kasneje pa pravi: Mnogo cipres v bo`jem raju in borov ni bilo podobnih njenemu vejevju in jelke jim niso bile podobne. V bo`jem raju ni bilo drevesa, ki bi ji bilo enako v njeni lepoti. Nevošèljiva so ji bila vsa drevesa, ki so bila v bo`jem raju sladkosti.27 Ali opaziš, o katerih ali o kakšnih dreve- sih govori prerok? Kako opiše libanonsko ci- preso, s katero ni mogoèe primerjati nobene- ga drevesa, ki je v bo`jem raju? In še to do- daja na koncu, da so bila vsa drevesa, ki so v bo`jem raju, nevošèljiva. S tem po duhovnem razumevanju oèitno poka`e, da se drevesa, ki so v bo`jem raju, imenujejo razumna; v njih namreè opisuje nekakšno tekmovalnost s ti- stimi drevesi, ki so na Libanonu. Zato pa premisli - da tudi to mimogrede omenimo -, ali ni treba tudi zapisanih besed: Od Boga je preklet vsak, kdor visi na lesu,28 ra- zumeti tako, kot tudi tisto, kar je reèeno nek- je drugje: Preklet èlovek, ki zaupa v èloveka.29 Samo na Bogu smemo namreè viseti in na ni- komer drugem, tudi èe je o kom reèeno, da       prihaja iz bo`jega raja. Tako je tudi Pavel rekel: Tudi èe bi vam mi ali pa angel iz nebes ozna- njal drugaèen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet!30 Ampak o tem na drugem mestu. Smola: notranja in zunanja svetost Videl si torej, kaj je kvadratni les, ki je kot nekakšen zid in obramba tistim, ki so znotraj, pred valovi, ki navaljujejo od zunaj, in ga je postavil duhovni Noe. Ta les je od znotraj in od zunaj premazan z zemeljsko smolo.31 Gra- ditelj Cerkve Kristus noèe, da bi bil ti tak, kakršni so oni, ki se na zunaj zdijo ljudem pra- vièni, znotraj pa so mrtvaški grobovi.32 Hoèe namreè, da bi bil tako svet po telesu na zunaj kot èist po srcu navznoter, povsod oprezen in opremljen s krepostjo èistosti in nedol`- nosti. To pomeni biti premazan z zemeljsko smolo od znotraj in od zunaj. Dol`ina, širina in višina: razse`nosti Kri- stusove skrivnosti 5. Potem je govor o dol`ini in širini barke in o njeni višini. Pri tem so navedena neka števila, ki so posveèena z neizmernimi skriv- nostmi. Preden pa spregovorimo o številih, si poglejmo, kaj pomeni dol`ina, širina in vi- šina. Ko apostol na nekem mestu še bolj mi- stièno govori o skrivnosti kri`a, takole pravi: da bi mogli doumeti, kolikšna je širokost in dol- gost in visoèina in globoèina.33 Globoèina in vi- soèina pomenita isto, samo da je višina videti razdalja, ki jo merimo od spodaj navzgor, glo- boèina pa se zaène zgoraj in se spušèa navz- dol. Potemtakem torej bo`ji Duh tako po Mojzesu kot po Pavlu razglaša podobe neiz- mernih skrivnosti. Ker je namreè Pavel ozna- njal skrivnost Kristusovega spusta, je omenil globoèino, kakor da bi prišel od zgoraj navz- dol; Mojzes pa zato, ker oznanja rešitev tistih, ki so po Kristusu kot od šibe potopa oteti iz pogube in propada tega sveta, iz globin v vi- šave in nebesa, pri meri barke ne omenja glo- bine, ampak višino, kakor da bi se vzpenjali od zemeljskega in nizkega k nebeškemu in vzvišenemu. Omenjene so tudi številke: tristo komol- cev dol`ine, petdeset širine in trideset višine. Tristo je trikrat po sto. Število sto pa je od vseh najbolj polno in najbolj popolno. Vsebuje skrivnost vsega razumnega stvarstva, kakor beremo v evangelijih, kjer je reèeno, da je imel nekdo sto ovac. Ko ena od njih zaide, jih pusti devetindevetdeset v gorovju in se spusti iskat njo, ki je zašla. In ko jo najde, jo zadene na rame in jo pridru`i onim devetindevetdese- tim, ki niso zašle.34 Ta številka sto pomeni vse razumno stvarstvo, izhaja pa iz Trojice in pre- jema dolgost `ivljenja, to je milost nesmrt- nosti, od Oèeta po Sinu in Svetem Duhu; zato je število potrojeno. Enako lahko tudi kdo raste k popolnosti po milosti Trojice; in lahko kdo tistega, ki je zaradi nevednosti iz- padel iz števila sto, po priznanju Trojice vra- èa med tristotere. Širina pa ima število petdeset. To šte- vilo je posveèeno vraèilu in odpušèanju. Po postavi je bilo namreè vsako petdeseto leto vraèilo, to je: èe je kdo komu odvzel posest, jo je ta dobil nazaj; èe je svobodnjak padel v su`enjstvo, je znova dobil svobodo; dol- govi so bili odpisani, izgnanec se je vrnil domov. Duhovni Noe torej, Kristus, je v svoji barki, v kateri osvobaja èloveški rod od po- gube, to je v svoji Cerkvi, postavil tudi število odpušèanja petdeset na širini. Ko bi verni- kom ne bil podelil odpušèanja grehov, se Cer- kev ne bi razprostrla v širjavo po vsem ze- meljskem krogu. Število višine trideset pa vsebuje podobno skrivnost kot tristo. Kar je tam sto, naredi tukaj trikrat pomno`ena desetica. Na vrhu pa se število vse zgradbe zakljuèi v enici, ker je en Bog Oèe, iz katerega je vse, in en Gospod35 in ena vera Cerkve, en krst, eno  # telo in en Duh,36 in vse hiti k enem koncu bo`je popolnosti. Toda tudi ti, ki to poslušaš, èe posvetiš pro- sti èas Svetemu pismu, boš našel premnogo velièastnih dogodkov, ki so se zgodili v številu tristo ali petdeset. Trideset let je bil star Jo`ef, ko so ga privedli iz jeèe in je prejel vladarstvo nad vsem Egiptom, da bi po bo`jem sklepu odvrnil pogubo grozeèe lakote. Pravijo, da je bil trideset let star Jezus, ko je prišel h krstu in je zagledal nebesa, ki so se razpirala, in bo`jega Duha, ki se je spušèal nadenj kakor go- lob.37 Tam se je tudi zaèela odkrivati skrivnost Trojice. In še mnogo podobnega boš našel. Našel boš pa tudi petdeseti dan kot praz- nik nove `etve.38 In od plena Midjancev je bila Gospodu darovana petdesetina.39 Našel boš tudi, da je Abraham s tristotimi prema- gal Sodomljane,40 in Gideon je zmagal s tri- stotimi, ki so z jezikom lokali vodo.41 Vrata pa niso niti spredaj niti zgoraj, am- pak postavljena postrani in poèez. Èas bo`je jeze je - Bo`ji dan je dan jeze in besa,42 kakor je pisano: Èeprav bo videti, kakor da so ne- kateri rešeni, jih bo mnogo, ki jih bodo nji- hove zasluge obsodile, unièenih in bodo po- gubljeni. In ker je ta èas èas bo`je jeze, so vra- ta poèez, da bi se pokazalo, kar je povedano po preroku: Èe se mi boste postavljali povprek, bom tudi jaz v srdu postavil proti vam poèez svojo jezo.43 Potem si poglejmo tudi o tem, ko pravi, da je loèeno spodaj dvonadstropno in zgoraj tri- nadstropno. Ali morda s tem noèe povedati to, kar je rekel apostol, da se v Jezusovem ime- nu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo.44 In ali ne pomeni na barki spodnje od vsega tisto, kar je apostol oznaèil kot “tisti pod zemljo”, naslednje od tega, zgornje, bi bili “tisti na zemlji”, trinad- stropno zgoraj, kar se razume skupaj pa bi bili “tisti v nebesih”. Med temi pa je treba razlikovati po zaslugah tiste, ki se lahko po apostolu Pavlu povzpnejo do tretjega neba.45  Jacobo Bossano, Noetovo ̀ rtvovanje, 1574, olje na platnu, Potsdam-Sanssouci.      Posamezna gnezda tu in gnezda tam, ki jih je veliko narejenih na barki, pa nakazu- jejo, da je pri Oèetu mnogo bivališè.46 Katero podobo pa naj ohranimo o `ivalih in zvereh ter `ivini in o ostalih razliènih `ivih bitjih, èe ne tiste, ki jo poka`e Izaija, ko pra- vi, da bo v Kristusovem kraljestvu volk z jag- njetom, leopard s kozlièkom, lev in vol bosta skupaj hodila na pašo; njihovi mladièi pa se bodo skupaj hranili s senom. Vrhu vsega bo majhen deèek - nedvomno takšen, o kakršnem je govoril Odrešenik: Èe se ne spreobrnete in ne postanete kakor ta otrok, ne pridete v nebeško kraljestvo47 - v gadjo luknjo vtikal roko in mu ne bo niè škodilo.48 Ali pa tudi tisto podobo, za katero nas Peter uèi, da se je zdaj uresnièila v Cerkvi, ko poroèa, da je gledal videnje. V njem so bili v enem platnenem prtu vere vse- bovani vsakršni štirino`ci in zveri zemlje in ptice neba, skupaj pa so jih dr`ali štirje vogali evangelija. ( 6. Ker pa je Bog ukazal zgraditi barko, ki jo skušamo opisati, ne le dvonadstropno, am- pak tudi trinadstropno, se potrudimo in k temu dosedanjemu dvojnemu razlaganju po bo`ji zapovedi dodati še tretje. Upravièenje moralnega pomena Prvo, ki je za nami, je zgodovinsko in kot nekakšen temelj, postavljeno èisto spodaj. Drugo, mistièno, je odliènejše in bolj vzvi- šeno. Kot tretje, èe ga zmoremo, bomo do- dali moralno razlaganje. Prav to je namreè pomenljivo, da ni rekel samo dvonadstrop- no in potem umolknil, niti samo trinad- stropno in odnehal, ampak je, ko je rekel dvonadstropno, dodal še trinadstropno. Zgleda, da ta razlaga, ki jo imamo v rokah, ni brez skrivnosti. Kajti prav takšno razlago oznaèuje kot trinadstropno. Ker pa v bo`an- skih Pismih ne more vedno obstati zgodo- vinska sosledica, ampak jo vèasih zmanjka , kot na primer tam, kjer je reèeno: Trn raste v roki pijanca,49 in ko je o temp- lju, ki ga je zgradil Salomon, reèeno: Pri zi- danju bo`je hiše se ni slišal glas kladiva ne se- kire.50 Pa tudi v Tretji Mojzesovi knjigi, ko je naroèeno, da morajo duhovniki pregledati gobavost na stenah, usnju ali tkanini in jo oèi- stiti.51 Zaradi tega in podobnega je zgrajena barka ne le trinadstropno, ampak tudi dvo- nadstropno, da bi vedeli, da v Svetem pi- smu ni vedno trojnega pomena, ker nas ne spremlja vedno dobesedni pomen , ampak je vèasih vkljuèen v razlago samo dvojni pomen. Poskusimo torej izreèi še tretjo razlago z moralnega stališèa . Barka in njene mere Èe se kdo lahko sprièo narašèajoèega zla in preplavljajoèih grehov spreobrne od be`e- èih, pogubljajoèih se in minevajoèih reèi ter prisluhne bo`ji besedi in nebeškim zapove- dim, ta gradi znotraj svojega srca barko odre- šenja in v sebi tako rekoè posveèuje knji`nico bo`anske besede. V njej pa za dol`ino, širino in višino postavlja vero, ljubezen in upanje. Vero v Trojico razteza do dol`ine `ivljenja in nesmrtnosti, širino utemeljuje s èutom lju- bezni, odpušèanja in dobrohotnosti, višino upanja postavlja pokonci do nebeških in vzvi- šenih reèi. Ko biva na zemlji, ima domovino v nebesih.52 Celoto svojih dejanj namreè zvaja na eno. Ve namreè, da sicer vsi teèejo, samo eden pa prejme venec,53 tisti namreè, ki v raz- nolikosti misli in nestalnosti duha ni razde- ljen . Kvadraten les, zemeljska smola, `ivali Toda te knji`nice ne gradi iz divjega in neobdelanega, ampak iz kvadratnega lesa, umerjenega po èrti pravšnosti; to je, ne iz svetnih avtorjev, ampak iz knjig prerokov in apostolov. Oni so namreè bili obtesani  # v raznolikih preizkušnjah, posekali in od- sekali so jim vse grehe, zato je njihovo `iv- ljenje kvadratno, z vseh strani uravnote`e- no. Kajti tudi avtorje posvetnih knjig lah- ko imenujemo visoka drevesa in senènata dre- vesa - pod vsakim visokim in košatim drevesom je Izrael obto`en, da je prešuštvoval54 -, oni namreè govorijo o vzvišenih reèeh in upo- rabljajo bohotno zgovornost, niso pa tako tudi ravnali, kakor so govorili. Zato se ne morejo imenovati kvadraten les,55 ker pri njih `ivljenje in govor nikakor nista v rav- note`ju. Èe pa ti delaš barko, èe si zbiraš knji`nico, si jo zberi iz preroških in apostolskih govorov ali iz govorov tistih, ki so jim sledili po ravnih èrtah vere. In naredi jo dvonadstropno in tri- nadstropno. Iz nje se nauèi zgodovinskih pri- povedi, iz nje spoznavaj veliko skrivnost,56 ki se dopolnjuje v Kristusu in Cerkvi; iz nje ra- zumi tudi, kako se popravi nravi, odseka gre- he, oèisti dušo in odstrani vsako vez su`nosti. V njej postavi gnezda tu in gnezda tam za raz- ne kreposti in napredovanja.57 Seveda jo boš od znotraj in od zunaj premazal z zemeljsko smo- lo,58 tako da boš v srcu vero nosil, z usti pa jo izpovedoval, tako da boš imel znotraj védenje, zunaj pa dela, tako da boš stopal dalje znotraj èist v srcu, zunaj pa èist na telesu. Na to barko torej, pa naj jo v skladu z moralno razlago trenutno razumemo kot knji`nico bo`anskih knjig ali pa kot verno dušo, pa moraš pripeljati tudi `ivali vsake vr- ste, ne le èiste, ampak tudi neèiste. Zlahka moremo reèi, da kot èiste `ivali razumemo spomin, izobrazbo, razum, preudarnost, raz- sodnost in druge podobne lastnosti tistega, kar beremo. O neèistih pa se je te`ko izreèi, ker so oznaèene kot po dve in dve.59 Vendar pa, kolikor se na tako te`kih mestih smemo drzniti, menim, da sta kot neèisti nujno oz- naèeni po`eljivost in jeza. Ti sta navzoèi v vsaki duši glede na to, da pomagata èloveku, da greši. Glede na to pa, da brez po`eljivosti ne more biti poskrbljeno za nasledstvo v rodu in da brez jeze ne more obstati nobeno po- boljševanje in vzgoja, sta oznaèeni kot nujni in vredni ohranitve. In èeprav je videti, da to razpravljanje ne zadeva moralnega reda, ampak naravnega, smo vendar zaradi izobrazbe spregovorili o tem, kar bi nam v tem trenutku moglo koristiti. Èe ima kdo èas, da bi primerjal in vzpo- rejal Sveto pismo z njim samim in usklajal duhovno z duhovnim,60 mi je povsem jasno, da bo našel še veè skrivnosti na tem kraju globokega in tajnega misterija , èesar zdaj zaradi omejenega èasa ali za- radi utrujenosti poslušalcev nismo mogli pred- staviti. Prosimo pa usmiljenje Vsemogoènega Boga, naj nas ne naredi samo za poslušalce svo- je besede, ampak tudi za njene uresnièevalce.61 Tudi na naše duše naj pripelje potop in v nas unièi, kar ve, da je treba unièiti, in po`ivi, kar sodi, da je treba po`iviti po našem Gos- podu Jezusu Kristusu in po svojem Svetem Duhu. Njemu slava na veène veke vekov. Amen.62 (  1. Prevedeno po: Origåne, Homélies sur la Genåse, Paris, 1976, 76-113 (Sources chrétiennes, 7-bis). 2. 1 Mt 6,13-16. 3. 1 Mz 6,22. 4. 1 Mz 7,16-17: Gospod pa je zaprl vrata za njim. In potop je bil ... 5. Prim. 1 Mz 8,6-8: Preteklo je še štirideset dni in Noe je odprl lino, ki jo je narédil na ladji, in izpustil krokarja. Ta je odletel, a se je vraèal in spet vzletaval, dokler vode na zemlji niso usahnile. Nato je Noe spustil golobico, da bi ugotovil, ali so vode odtekle s površja zemlje. 6. 1 Mz 6,21: Ti pa si vzemi vsakršnega `ive`a, kar boš potreboval za hrano, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni. 7. 1 Mz 6,22: Noe je to storil; prav tako, kakor mu je Bog zapovedal, tako je storil.        8. Markionov uèenec, ki je Sveto pismo razumel kot mit. @ivel je konec 2. stol. 9. Prim. 1 Mz 6,19: In od vseh `ivali, od vsega mesa, spravi po dvoje v ladjo, da bodo skupaj s teboj ostale pri `ivljenju! Naj bodo samci in samice! 10. Prim. 1 Mz 7,2: Od vseh èistih `ivali vzemi s seboj po sedem parov, samce in samice, od `ivali pa, ki niso èiste, vzemi po dvoje, samca in samico. 11. Prim. Apd 7,22. 12. Grško besedilo ima tu samo kvadrat števila. Barka bi bila tako dolga 90000 komolcev oz. okrog 45 km. Rufin se je izognil tako, da je mno`il samo s 6, ki je zmno`ek treh števil 1x 2 x 3 (solidus). Tu imamo torej primer Rufinovega poseganja v besedilo. 13. Prim. 2 Kor 3,14. 14. Prim. Lk 17,26-27; Mt 24, 15. Ps 2,8. 16. Iz 26,20: Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame in zakleni vrata za seboj, skrij se za kratek èas, dokler ne mine togota. 17. Prim. 1 Kor 15,23: vendar vsak po vrsti. 18. Prim. 2 Tim 2,2. 19. 1 Mz 5,29: Ta nas bo tola`il pri našem delu in trudu naših rok z zemljo, ki jo je Gospod preklel. 20. 1 Mz 6,7. 21. 1 Mz 6,7.12. 22. Jn 1,29. 23. Prim. Gal 3,13: Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo. 24. Mt 11,28-29. 25. 1 Mz 6,14: Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega lesa. 26. Ezk 31,1-5. 27. Ezk 31,8-9. 28. 5 Mz 21,23. 29. Jer 17,5. 30. Gal 1,8. 31. Prim 1 Mz 6,14. 32. Prim. Mt 23,27. 33. Ef 3,18. 34. Prim. Lk 15,4-5: Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v pušèavi in gre za izgubljeno ovco, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame; in Mt 18,12-13: Kaj se vam zdi? Èe ima neki èlovek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla? In èe se mu posreèi, da jo najde, resnièno, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. 35. 1 Kor 8,6. 36. Ef 4,5.4. 37. Mr 1,10. 38. Prim. 3 Mz 23,16; 5 Mz 16. 39. Prim. 4 Mz 31,28.30. 40. Prim. 1 Mz 14,14. 41. Prim. Sod 7,6.8. 42. Sof 1,15. 43. 3 Mz 26,27-28. 44. Flp 2,10. 45. Prim 2 Kor 12,2. 46. Prim. Jn 14,2. 47. Mt 18,3. 48. Prim. Iz 11,6-8. 49. Prg 26,9: Trn se zabode v roko pijancu. 50. 1 Kr 6,7: tako da se pri zidanju hiše ni slišalo kladivo ne dleto ne kakršno koli `elezno orodje. 51. Prim. 3 Mz 14,34; 13,48. 52. Prim. Flp 3,20. 53. 1 Kor 9,24: ... res vsi teèejo, ... pa le eden dobi nagrado ... 54. Prim. Jer 2,20; 3,6. 55. Prim. 1 Mz 6,14. 56. Prim. Ef 5,32. 57. Trojni sad, ki ga prinese trojno branje. 58. Prim. 1 Mz 6,14. 59. Prim. 1 Mz 6,19. 60. Prim. 1 Kor 2,13: ... tako da duhovne stvari presojamo z duhovnimi. 61. Prim. Jak 1,22: Postanite uresnièevalci besede in ne le poslušalci ... 62. Prim. Rim 11,36: ... njemu slava na veke. Amen.  # V Neaplju so Vergilija imenovali »anår parthénios«, »deviški mo`«. Noben rimski pe- snik ni tako vzvišeno govoril o devicah, de- vištvu, deviškosti in posebej še o neki preèisti Devici in o Deèku, ki bo kmalu rojen, kakor ravno Vergilij1. V tem èlanku si bomo natanèneje ogleda- li, kaj piše in kako piše Vergil o devici, de- vištvu in deviškosti. Uporabljali bomo tri njegove velike pesnitve Eneida (AE), Buko- lika z Eklogami (B, E) in Georgika (G). @e v zaèetku Eneide primerja Vergil devico z boginjo. V devici je nekaj bo`anskega. O (quam te memorem!) Virgo: namque haud tibi vultus Mortalis, nec vox hominem sonat. O Dea, certe: An Phoebi soror, an Nympharum sanguinis una? Sis felix, nostrumque leves quaecunque laborem. (AE I, 331-334) Prevajam takole: O (kako naj te klièem) devica: Obraz ti ne- smrtnost odseva in glas tvoj kakor da ni veè èloveški. O bo- ginja si, zagotovo: mar Febus, bog sonca, ti brat je? Ali si tudi po krvi od nimf? Blagor ti, kdorkoli si `e, lajšaj bridkosti nam naše. Devica ima v sebi bojevitost, nastopa neu- strašeno v vojni, v boju za resnico, pravico in poštenost. Ducit Amazonidum lunatis agmina peltis Pentesilea furens, mediisque in milibus ardet, Aurea subnectens exsertae cingula mammae Bellatrix, audetque viris concurrere virgo. (AE I, 494-497) Prevajam takole: Amazonk èete s šèiti v obliki polmesca; Pentezileja jih vodi, razvneta vsa v boju sre- di vojšèakov. Prsi razgaljene s pasom si zlatim spoji, bojevnica drzna, devica, upa z mo`mi si iti v napad. Amazonke, grška bajeslovna bitja, bojevite device, so si eno dojko iz`gale, da jih ne bi ovirala pri streljanju s pušèicami, drugo dojko pa so si pokrile z obrambnim zlatim pasom.2 Pentezileja, devica, kraljica Amazonk, po Hek- torjevi smrti pomaga Trojancem. Po nekate- rih avtorjih naj bi jo umoril Ahil, po drugih pa Neoptolem, Ahilov sin. Kakor imajo grški epi in drame nadèa- sno vrednost, tako je tudi z Vergilijevo Eneido. Amazonke s Pentezilejo na èelu se v resnici borijo za krepost èlovekoljubnosti, humanosti. Ahil je namreè mrtvega junaka Hektorja vlaèil okrog zidov Troje in za zlato prodajal njegovo truplo. S tem se je pregrešil proti èloveènosti. Vergilij hoèe poudariti, da deviškost daje devici Pentezileji moè v boju za etiène vrednote, za praviènost, do- broto, usmiljenje, za spoštovanje teles padlih junakov. )   ) * *+ +    , #-       O felix una ante alias Priameia virgo, Hostilem ad tumulum Troiae sub moenibus altis Iussa mori: quae sortitus non pertulit ullos, Nec victoris heri tetigit captiva cubile. (AE III, 321-324) Prevajam: O bla`eno sreèna pred drugimi vsemi, devi- ca, Priamova hèi. Ob grobu sovra`nem pod Troje visokimi zidi izkrvavi na ukaz: ker vdala se ni poni`ujoèi usodi in kot ujetnica ni dotaknila se le`išèa gos- podarja zmagalca. Govor je o devici Polikseni, hèeri trojan- skega kralja Priama. Zmagovalec Ahil si jo je hotel proti njeni volji vzeti za `eno. Ko je z njo prišel v Apolonov tempelj, ga je Páris, Po- liksenin brat, skrit za Apolonovim stebrom, s pušèico zadel in umoril. Tako je rešil èast svoje sestre, device. Ahilova senca v podzem- lju pa je zahtevala, naj ji `rtvujejo Polikseno. Ahilov sin Piros je Polikseni na grobu svojega oèeta prerezal vrat. Vergilij jo blagruje kot neustrašeno devico. In sedaj je na vrsti Junóna, ki spodbuja devico. Quam Iuno his acuit verbis, ac talia fatur: Hunc mihi da proprium, virgo sata nocte, laborem, Hanc operam: ne noster honos, infractave cedat Fama loco; neu connubiis ambire Latinum Aeneadae possint, Italosve obsidere fines. (AE VII, 330-334) Prevajam: Junóna spodbuja jo ostro, takole ji pravi: trud tale posebni mi daj, devica, hèerka noèi, @rtev mi tole, da slóves ostane nam naš ne- skaljån in slava ne mine; )   Franz von Stuck, Ranjena Amazonka, 1904, 65 x 76 cm, Van Goghov muzej, Amsterdam.  # da ne bi Enejci pod krinko zakonskih zvez v mre`o ujeli Latince in vdrli v italsko de`elo. Junóna, boginja zakona in poroda, spodbuja devico, hèer boginje Noèi, naj ohrani devištvo in se ne poroèi. S to svojo ̀ rtvijo bo rešila Lacij z Rimom, glavnim mestom vred, in tako Enejci, t.j. Trojanci ne bodo vdrli v italsko de`elo. Turnus ad haec, oculos horrenda in virgine fixus: O, decus Italiae, virgo, quas dicere grates, Quasve referre parem? sed nunc, est omnia quando Iste animus supra, mecum partire laborem. (AE XI, 507-510) Prevajam: Turn v strah zbujajoèo devico strmi: Devica, Italije kras, kako naj zahvalo do- stojno tebi izreèem? Sedaj pa, ko duh tvoj junaški presegel je vse, imej svoj dele ̀z menoj v truda polnem tem boju. Turn, kralj Rutulcev, ljudstva v Laciju, se zahvaljuje junaški devici, da je pripomogla k zmagi. Multae illam frustra Tyrrhena per oppida matres Optavere nurum: sola contenta Diana, Aeternum telorum et virginitatis amorem Intemerata colit. (AE XI, 581-584) Prevajam: Matere mnoge po mestih tirenskih zaman so `elele za snaho si jo: ona pa le, zadovoljna z Diano, neoskrunjeno èista veèno ljubezen goji do devištva in boja. Tirenske (etrušèanske) matere si zaman `e- lijo lepo devico za `eno svojim sinovom. Njej je ljubše veèno devištvo. In sedaj se zgodi nekaj takega, nad èemer celó luna sama deviško zardi: Si (luna) virgineum suffuderit ore ruborem … (G I, 430) Èe (lunin) obraz rdeèica deviška zalije… Sam Jupiter namreè ni zvest v zakonu, in èisti devici Juturni vzame devištvo. V zadoš- èenje postavi oskrunjeno devico za boginjo jezer in šumeèih rek. A srène boleèine zaradi izgube devištva ji ne more zaceliti ne on, ne njegova `ena Junóna. (At Iuno) extemplo Turni sic est affata so- rorem, Diva Deam, stagnis quae fluminibusque sonoris Praesidet: hunc illi rex aetheris altus honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit. Nympha, decus fluviorum, animo gratissima nostro. Scis, ut te cunctis unam, quaecunque Latinae Magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile Praetulerim, coelique libens in parte locarim. Disce tuum (ne me incuses) Iuturna dolo- rem. (AE XII,138-146) Prevajam: (Junóna) takoj je rekla Turnovi sestri, boginja boginji, jezer in rek `uboreèih gos- podarici, to èast ji namreè je dal neba vladar, sam Jupiter, in sicer za odvzeto devištvo: »Nimfa, kras rek si, in srcu našemu draga, vedi, da izmed Latink, ki na le`išèe jih svoje nezvesti je Jupiter vzel, najviše dala sem tebe, nebo dodelila sem ti. Juturna, nauèi se (mene ne obdol`iti) bol svojo pa vdano nositi.« Vergil pa ne pripisuje deviškosti le `en- skemu spolu, marveè tudi moškemu. Govori )        o mladenièu, ki je èist in nedol`en kakor ro- `a, ki so jo utrgali deviški prsti. Hic iuvenem agresti sublimem in stramine ponunt: Qualem virgineo demessum pollice florem Seu mollis violae, seu languentis hyachinthi; Cui neque fulgor adhuc necdum sua forma recessit. (AE XI, 68-70) Prevajam: Na slamnato kmeèko le`išèe mladeniè nad- zemski je polo`ån: podoben je ro`i, ki prsti deviški jo utrgali so; kot ne`na vijolica je, hijacinta, sijáj ji ni obledel, ne zapustila lepota. Ta nadzvezdni mladeniè je vsekakor veèji kot rimski konzul Polion. Povezati ga mora- mo z deviškim sinom device iz Èetrte ekloge: Ille Deûm vitam accipiet… Prevajam: dele`en `ivljenja bo bo`jega… In Vergilij nadaljuje, da bo rojstni kraj tega deèka slaven: Ipsa tibi blandos fundent cunabula flores … (B,E IV, 15.23) Prevajam: Še zibelka tvoja nekoè v ro`ah prav miènih razcvetela se bo … Snov, ki jo Vergilij tu razvija, je veèja kot on sam.3 In kaj dobi Vergilij za svoje deviško `iv- ljenje? Takole pravi: )   Nero di Bicci, Kronanje Device, letnica nastanka ni znana, olje na lesu, Musée du Petit Palais, Avignon.  # )   Non me impia namque Tartara habent tristesque umbrae: sed amoe- na piorum Concilia Elysiumque colo. Huc me casta Sibylla ducet. (AE V, 733-736) Prevajam: Nima me v lasti Tártar prekleti, @alostne sence njegove ne strašijo me. Obkro`a me bla`enih dru`ba vesela, Elízij moj dom nad zvezdami je. Deviška Sibila vodi me tja.  Èe je lahko Vergilij veè kot pred 2000 leti tako vzvišeno pisal o devicah, devištvu in de- viškosti (`ivel je od 70 do 19 pr. Kr.), ali je potem nesodobno govoriti ali pisati o tej stva- ri? Bi bilo to moraliziranje? Nikakor. Mora- lizirati se pravi malomešèansko razpravljati o stvari, za katero ni dokazov. Dokler je v Sve- tem pismu na neštetih mestih govor o devici in deviškosti, ni neumestno, da je pape` 15. avgusta 2004 v Lurdu spregovoril o deviško- sti4 in da se mladi celo na Slonokošèeni obali odloèajo za vzdr`nost.5 In kaj pravi Sveto pi- smo? Navedemo le iz prve in zadnje knjige: »Bila je zelo lepega videza, devica, ki je še ni spoznal moški« (1 Mz 24,16) in »Pred prestolom (…) so peli kakor novo pesem. Te pesmi pa se ni mogel nauèiti nihèe, razen tistih (…), ki so de- viški« (Raz 14,3-4). Slomškova »zlata« knjiga Keršansko deviš- tvo je do`ivela veè izdaj. V svoj dnevnik je za- pisal, kako ga je zabolelo, ker se je deset de- klet pri delu v vinogradu ponašalo s tem, da so zgubile devištvo. Norèevale so se iz tistih, ki še niso padle. Druga dekleta so ga prosile, naj opravi zanje sveto mašo.6 Pri veènih zaobljubah redovnic devic voditelj moli takole: »Ko bodo konèno re- dovnice device dospele do sodbe najvišjega Kralja, naj se ne bojijo sodnika, marveè naj zaslišijo glas `enina, ki vabi na nebeš- ko gostijo.«7 Sv. Hieronim v svojih delih od rimskih pesnikov najveè navaja Vergilija. Zato piše de- vicam, tudi v Emono, in visoko ceni himne v èast svetim devicam. Eno od teh himen glej v knjigi Po sledovih zlatega peresa.8 Kakor da se je neznani avtor te himne navdihnil tudi pri Vergiliju. 1. J. Smej, Vergil in njegova èetrta ekloga, v : Tretji dan XXXII (2003) 6/7, 84-87. V nadaljevanju : J. Smej, Vergil. 2. Etimološka razlaga besede »amazonka«:   = brez materinskih prsi; tako nekateri, drugi pa pravijo, da je ta razlaga neutemeljena. 3. J. Smej, Vergil, 87, kjer je reèeno: »da je tu predmet veèji kakor pa najveèji pesnik sam.« 4. Dru`ina 53 (2004) 34, 4. 5. Dru`ina 53 (2004) 43, 11 6. Franc Kovaèiè, Slu`abnik bo`ji Anton Martin Slomšek I., Celje, 1934, 52. 7. Redovne zaobljube, Rimski obrednik, Ljubljana, 1976, 36. 8. Jo`e Smej, Po sledovih zlatega peresa, roman o Miklošu Küzmièu, Murska Sobota, Pomurska zalo`ba, 1980, 224.      Islam spada med monoteistiène religije in ima danes blizu ene milijarde pripadnikov, kar predstavlja 20 % vsega prebivalstva sveta.1 V Evropi lahko govorimo o 4 do 4,5 milijo- nih muslimanov, vendar ta podatek ni po- vsem toèen. Muslimani namreè ne štejejo po- sameznikov, ampak, kjer je v nekem narodu veèina muslimanov, prištevajo cel narod k mu- slimanom.2 Ti podatki pa tudi dovolj zgovor- no prièajo, da je islam potrebno poznati, da se moramo z njim sooèiti, èe hoèemo `iveti v so`itju z drugaèe misleèimi. Beseda »islam« ima veè pomenov: prido- biti, podvreèi se, biti podvr`en Alahu. Po- koršèina Alahu ni neka pasivna pokoršèina, ki bi se mogla izvršiti enkrat za vselej, temveè se vrši skozi vse vernikovo `ivljenje. Da se nekdo lahko imenuje musliman, je potrebno troje: a) stalna pokoršèina Alahu; b) izpove- dovanje islamske religije; c) pripadnost skup- nosti, ki izpoveduje islamsko vero.3 Islam je v stalnem tekmovanju s kršèans- tvom. Tudi islam izhaja od Abrahama, iz vere zaupanja. “Ta vera zaupanja v Boga je postala skupna korenina judaizma kot religije upanja, kot religije ljubezni v kršèanstvu in kot religije verovanja v islamu. Islam vidi sebe soèasno na koncu in na zaèetku tega razvoja. V doloèenem pogledu je islam v verigi treh religij razodetja zadnji èlen, ki ju po Tori in evangelijih, poslanstvoma Mojzesa in Jezusa, potrjuje Mohamed z oznanilom Korana.”4 Za islam so pomembne štiri znaèilnosti: a) vera v enega Boga. En Bog je in Mohamed je njegov prerok. Mohamed se vkljuèuje v celo vrsto prerokov od Abrahama do Jezusa. Mohamed je bil zadnji prerok. Z njim je ra- zodetje zakljuèeno; b) druga znaèilnost spo- roèila je, da je Bog veèen in ima 99 lastnosti, ki so istoèasno bo`ji naslovi (ljubeèi, prijazni itd.). Ta Bog je seveda tudi vsemogoèen, ker lahko obuja od mrtvih in ker lahko unièi ne- muslimane; c) tretja znaèilnost pa je, da se je treba Bogu Alahu podrediti in mu biti v vsem pokoren; d) zadnja znaèilnost pa je ve- rovanje v poslednjo sodbo, ko bodo dobri (muslimani) zelo nagrajeni, hudobni (nemu- slimani) pa hudo kaznovani. Tam bodo `en- ske tudi izenaèene z moškimi. , *   #    .   Islam je nastal v 7. stoletju na Arabskem polotoku, ki je bil politièno in versko neor- ganiziran. Prebivalci so bili veèinoma èlani nomadskih plemen, v osrednji Arabiji pa so `iveli beduini. Slednji so se organizirali okrog mogoène dru`ine Koraišev, ki je iz Meke na- redila trgovsko republiko. Trgovci Meke so si pridobili nekakšen monopol nad trgovino med Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem. Bogastvo, ki se je zaradi dobre tr- govine kopièilo, je povzroèalo dru`bene na- petosti. Ob severnem robu Arabskega polotoka so v stepah, ki mejijo na Sirijo, druga arabska plemena ustanovila veè dr`av. Tu je bilo kra- ljestvo Nabatejcev, kraljestvo Lakmidov in kraljestvo Gasanidov. Lakmidi in Gasanidi so bili monofiziti. Arabci na polotoku pa so ohranili svojo staro vero, mnogoboštvo. Èastili /  +,    0       # so plemenske ali krajevne bogove, o katerih so mislili, da prebivajo v svetih kamnih, pa tudi zvezde. Prebivalci Meke so èastili tudi dve boginji: Manat, boginjo sreèe, in Alat, boginjo neba.5 V Meki so imeli svoje svetišèe, Kaaba (kocka),6 ki je bilo starodavno romar- sko središèe, in njegova okolica je bila pos- veèena. Kaaba ali kocka je bilo simbolièno središèe romanja v Meko na kraj, ki naj bi bil od Abrahama in njegovega sina Ismaela pos- veèen Alahu. Bog - Alah je bil vedno pojmo- van kot transcendenten, njegovo bivališèe je bilo v nebesih.7 V tistem èasu je bilo na po- lotoku tudi nekaj skupin Judov in kristjanov, ki niso imeli posebnega vpliva na nomadska plemena. Je pa bila Arabija ves èas pomem- bno trgovsko in idejno kri`išèe. Tu so se sre- èevale razliène kulture: grška, rimska, mezo- potamska, iranska in indijska. ,   V tem svetu, v tem razmerah se je okrog 572 po Kr. v Meki rodil Mohamed. O njegovem `ivljenju kro`ijo številne legende. Zanesljivega poroèila ne najdemo v nobenem delu. Koran o njem spregovori le posredno. Tudi letnica /  Stran v Koranu,14. stoletje, Egipt, èrnilo, nepropustne vodene barve in zlato na papirju, 25.8 x 17.2 cm, Narodni muzej umetnosti, Los Angeles.      njegovega rojstva ni zanesljiva. Doloèili so jo po pomembni letnici t.j. 622, ko so muslimani zaèeli s štetjem, Mohamed pa naj bi takrat bil zrel mo` v starosti petdesetih let.8 Mohamed se je rodil oèetu Abdalahu in materi Amini, ki sta pripadala dru`ini Kora- šitov. Oèe mu je umrl še pred njegovim rojs- tvom, v šestem letu njegovega `ivljenja pa še mati. V oskrbo so ga vzeli najprej stari starši, potem pa stric Abu Talib, ki je imel sina Ali- ja. Ta je bil zelo velik prijatelj z Mohame- dom. Slednji je veliko potoval s karavanami in se sreèeval z razliènimi kulturami. Na po- tovanjih je sreèal bogato vdovo Hadid`o, s ka- tero se je tudi poroèil in ji bil zvest vse do njene smrti. Z njo je dobil hèerko Fatimo, kar pomeni zelo ljubljena in je kasneje po- stala Alijeva `ena. Mohamed je bil razoèaran nad naèini poganskega verovanja in hkrati navdušen nad judovstvom in kršèanstvom. Da bi mogel spoznati pravo religijo, se je po- gosto umaknil v samoto. Zanimala so ga tudi razna druga vprašanja. Med meditacijo in premišljevanjem v sa- moti je leta 610 imel prva mistièna do`ivetja. Verjel je, da dobiva od Boga sporoèila, ki jih mora posredovati svojim somešèanom. V no- èi med 26/27 ramadanom se mu je na gori Hira prikazal angel Gabrijel in mu je naro- èil, naj za njim ponavlja to, kar sliši. To prvo sporoèilo je razodetje Korana in se nahaja v K 96,1-5: “Beri v imenu svojega Gospoda. Njega, ki je ustvaril in naredil èloveka iz za- rodka. Beri, zakaj tvoj Gospod je usmiljen kot nihèe drug na zemlji. Nauèil je èloveka sukati pero, nauèil ga je, èesar ni vedel.” Veliki Mo- hamedov `ivljenjepisec pravi, da je Moha- med na to sporoèilo odgovoril z naslednjimi besedami: “Prebudil sem se in bilo mi je, kot bi bile te besede zapisane v mojem srcu. Prišel sem iz votline in stal na gorskem poboèju. Te- daj sem zaslišal glas iz neba: ‘Mohamed, ti si bo`ji poslanec in jaz sem Gabriel’. Dvignil sem oèi in ga videl na obzorju. Nisem se premak- nil. Ko sem skušal pogledati vstran, sem ga še vedno videl.”9 Mohamed je tedaj razumel, da ga je Alah izbral za svojega poslanca, da ljudem pripo- veduje vse, kar mu bo nadangel Gabrijel ali bo`ji Duh razodel. Ta razodetja, ki so se do- gajala veè kot dvajset let, vse do Mohamedove smrti, so kasneje zbrali v knjigo, ki se ime- nuje Koran. Razodetje so zaèeli širiti po klanu. Vlada- joèi sloji v Meki s tem niso bili zadovoljni. Tudi sam Mohamed je dvomil v svoje po- slanstvo. Opogumljala ga je `ena Hadid`a in tako je prebivalcem Meke oznanil, kar mu je bilo razodeto. V zaèetku so ga le redki poslu- šali, potem pa so se mu pridru`ili sorodniki in prijatelji ter revni in preprosti ljudje. Mohamed je oznanjal nauk o bli`nji sod- bi, ko bo edini in pravièni Bog povrnil lju- dem po njihovih delih. “Bog vas bo sodil po vaših delih.” Hotel je odvrniti rojake od nji- hove brezbri`nosti, `elel je spodbuditi spo- štovanje do Alaha, hotel jih je preprièati, da cilj tega `ivljenja ni v tem, da si nakopièijo bogastva, ampak da se predajo Alahu in da spolnjujejo njegove zapovedi, da molijo in delijo milošèino. Leta 619 je Mohamedu umrla `ena Ha- tid`a ter njegov stric Abu Talib in tako je izgubil zaledje v klanu. Leto 619 je bilo za- radi tega razglašeno za t.i. Leto `alosti. Za- radi vse veèjega pritiska se je najprej zaprl v majhen geto, potem pa se je èutil prisilje- nega, da skupaj s svojimi pristaši leta 622 zapusti mesto in gre v pribli`no 300 km od- daljeno mesto Jatrib ali Medino. Odhod iz Meke v Medino se imenuje hid`ra, kar po- meni prekinitev odnosa s prejšnjo skupnost- jo, klanom.10 Preselitev pa postane najpo- membnejši dogodek v zgodovini islama. Od tega leta naprej muslimani štejejo svoja leta (zaèetek islamske dobe). Od tega trenutka dalje pa islam ni veè samo verstvo, temveè tudi politièna sila. /   # V Medini so se njegovi pristaši delili na dve skupine: tiste, ki so prišli z njim iz Meke — Mohad`irune, in Ansare, tiste, ki so ga tu- kaj podprli. Sprva je hotel pritegniti k svoji skupnosti tudi Jude (v Medini so bila tri ju- dovska plemena), saj je menil, da je njihova vera zelo podobna tisti, ki jo je on oznanjal. Kajti tudi Judje, kot sprva muslimani, so se v molitvi obraèali proti Jeruzalemu. Toda medinski Judje so ga prezirali in so se iz njega norèevali. Mohamed je tedaj z njimi prekinil odnose, in odslej so se muslimani v molitvi obraèali proti Meki. Svojo vero je povezal z Abrahamom, in ne z Mojzesom, ki je po nje- govem zaèetnik judovske vere. Nekatere ju- dovske dru`ine je izgnal. Da bi se lahko pre`ivljali, je Mohamed leta 624 skupaj s skupino svojih privr`encev napadel karavano, ki je bila na poti v Meko. Naleteli so na oboro`en upor prebivalcev Meke, vendar je Mohamed v boju zmagal in to mu je pomenilo potrditev, da se je Alah opredelil za Mohameda. Koran imenuje ta dan “odloèilni dan”. Pri petdesetih letih je Mohamed postal verski, politièni in vojni vladar. Zaèela so se pogajanja z raznimi ple- meni in s tistimi, ki so ga podprli, je ustano- vil v Medini pomembno skupnost, konfede- racijo plemen ali ummo.11 Gre za zavezanost skupnosti, obèestvu, zvezi, ki izpoveduje isto vero, vero v Alaha in priznava Mohameda kot bo`jega poslanca in ima istoèasno politièni in verski znaèaj. Zave`ejo se, da bodo drug drugega šèitili in branili.12 Po utrditvi svojega polo`aja v Medini se je Mohamed zaèel pripravljati na osvojitev Meke. Zavedal se je, da je to mesto strateško pomem- bno in da ga mora islamizirati, èe `eli dobro ukoreninjenost islama v Arabiji. Po dvakrat- nem uspešnem romanju je leta 630 brez pre- livanja krvi osvojil Meko. Meko so hitro oèistili vseh podob in simbolov poganskega verovanja. Postalo je središèe islama in romarski kraj nove Bo`je dr`ave. Izoblikoval se je D@IHAD ali sveta vojna. Ta pojem je uveden v èasu boja s prebivalci Meke. Kdor umrje v sveti vojni, je šahib - muèenec, ki ga èakajo najlepše stvari v nebesih. Svojo oblast je polagoma raztegnil na veèji del Arabije. Leta 632 je organiziral prvo romanje v Meko. V tem èasu se je razvil tudi v politiènega in vojnega poglavarja. Osvojil je velik del Arabskega polotoka. Imel je 14 `ena. Zanj eno`enstvo ni bilo dobro. Med vsemi temi je imel eno, ki jo je posebej ljubil - Ajšo. Takoj ko je Mohamed umrl (632), so se zaèeli boji za njegovo nasledstvo, to pa je bil povod za razdelitev islama. # 1 Po Mohamedovi smrti je nastala politièna kriza, ker ni zapustil moških potomcev, pa tudi naslednika ni doloèil. V Koranu jasno piše, da je potrebno nadaljevati s tem, kar so prejeli od Alaha, ki jih je povezal med seboj in jih odrešil poganstva.13 Oblikujeta se dve stališèi glede naslednika ali kalifa: prvo pravi, da mora biti naslednik eden njegovih uèencev in spremljevalcev, drugo pa, da mora biti sorodnik. Ko se go- vori o nasledniku, je jasno doloèeno, da ne gre za nekoga, ki bi nasledil Mohameda, ki je “prerok prerokov”, temveè za naslednika, ki bi nadaljeval njegovo poslanstvo med ljud- mi. V prvem obdobju od 632 do 661 se zvr- stijo štirje kalifi, ki izpolnjujejo dva kriterija: pripadajo dru`ini Koraišev in so Mohamedo- vi sorodniki. Za prvega kalifa je bil izvoljen Abu bakr (632-634), stari oèe Mohamedove posebej spoštovane `ene. V kratkem in po- membnem prelomnem obdobju je uspel z nadaljevanjem Mohamedovega nauka, razširil je islam na ves Arabski polotok in zaèel z zbi- ranjem zapiskov Korana. Po njegovi smrti je bil izvoljen za kalifa Omar (634-644), Moha- medov tast. Bil je zelo uspešen v širjenju is- lama proti vzhodu, kjer so prišli vse do Me- zopotamije, in tudi proti zahodu, kjer so se razširili do Egipta. Leta 638 je osvojil Jeruza- /       lem, tretje sveto mesto in tam dal zgraditi mošejo.14 Umrl je nasilne smrti. Nasledil ga je Otman (644-656), eden od prvih prerokovih zvestih uèencev. V èasu nje- govega kalifata se islam ni širil s takšno hi- trostjo kot v èasu Omarja. Prišli so do Arme- nije, severne Afrike, Tunizije. Ker so v nje- govem èasu kro`ile razliène verzije Korana, je dal Otman ponovno zbrati zapiske Korana in ta druga izdaja je še danes v veljavi. Isla- misti govorijo, da je bil zelo pobo`en in pre- malo energièen, še posebej, ko je šlo za razne debate z nasprotniki. Z njim ni bila zado- voljna niti dru`ina Omajadov, kateri je pri- padal, zato so ga umorili. Konèno se je uveljavil Ali (656-661), Mo- hamedov bratranec. V èasu njegovega kalifata je do`ivel islam velike pretrese. Ker se ni zav- zel za raziskavo morilcev svojega predhodnika, sta se dva njegova pristaša odloèila, da bosta nastopila proti njemu. V tem boju je Ali zmagal. Pojavil se je nov nasprotnik, in sicer najbli`ji sorodnik Otmana, bratranec Moa- vija iz Damaska. Še za èasa Alija je bil izvo- ljen za kalifa in je imel mnogo privr`encev, medtem ko jih je imel Ali le nekaj v Iraku. Ali je bil umorjen med molitvijo v mošeji. Moavija je prenesel prestolnico iz Medine v Damask. Pred smrtjo je doloèil sina Jazida za svojega naslednika, s tem pa je prelomil s tradicijo prvih kalifov in uveljavil dinastièno naèelo. Nastala je prva velika arabska dinastija (661-750) - Omajadi. Muslimanskemu impe- riju so dali trdne ustanove, gradili so mesta in pospeševali so dru`beno `ivljenje. Zgradili so mošeje v Damasku, Medini, Jeruzalemu in tudi drugod. S svojim naukom so navdušili tudi Sirce, da so se spreobrnili k islamu. To okolje pa je bilo izredno ugodno za intelek- tualno ̀ ivljenje. Tako se v tem obdobju pojavi islamsko pravo in teološke kontroverze. Rodila se je klasièna islamska civilizacija. Pod Omajadi je muslimanski imperij do- segel vrh. Vendar pa se veèina prebivalcev teh pokrajin ni takoj spreobrnila v islam, temveè so postale zašèitene manjšine. Vojaš- ke odprave, ki so jim sicer dali èastni naziv “sveta vojna”, so z roparskimi napadi prido- bivale plen in ne spreobrnjencev. Napaèna je ideja, da so nasprotniki morali izbirati med “islamom ali meèem”, razen èe je šlo za po- ganska arabska plemena. Z zašèitenimi manj- šinami so na splošno lepo ravnali, ker je bilo za muslimanske vladarje vprašanje èasti, da je njihova zašèita uèinkovita. Vendar pa so èlani teh manjšin imeli same sebe za drugo- razredne dr`avljane in v teku stoletij so se po- èasi, a vztrajno spreobraèali v islam. Tako je islam postal prevladujoèa vera v pokrajinah, kjer je bilo prej razširjeno kršèanstvo. Omajadsko dinastijo kalifov je zamenjala abasidska dinastija iz Bagdada (750). Ti ka- lifi so se predstavljali kot restavratorji pra- vega izroèila, ki so ga poneverili omajadski kalifi. Islam je pod njihovo oblastjo do`ivel svojo zlato dobo. Cvetele so vse oblike kul- ture, ki so potrebne za `ivljenje velikega im- perija. Središèno vlogo je imel razvoj in iz- delava islamskega prava, šarie, ki je predstav- ljalo temelj dru`bene zgradbe. To pravo je delno izviralo iz pravil v Koranu, v veèji meri pa iz Mohamedovegsa zgleda. Tega so poznali iz zbirk hadit (Izroèila) - zgodbe o njegovih dejanjih in izrekih. Študij prava ali pravoznanstvo je postalo jedro višje islamske izobrazbe.  2" Koran je za muslimane sveta, absolutno veljavna beseda, osnova vsega muslimanskega `ivljenja. S Koranom je bo`je razodetje kon- èano in “predstavlja zvest posnetek izvirnika, vklesanega na plošèi v nebesih, ki obstaja od vekomaj”.15 Beseda Koran izhaja iz sirske besede “qer- yana”, s katero so v kršèanski liturgiji ozna- èevali psalme. Njen prvotni pomen je na glas “deklamirati”.16 /   # Koran ni bil napisan v èasu prerokovega `ivljenja. Tedaj so njegovi spremljevalci za- pisali samo kakšen izrek na lonèeno posodo, na ko`o, na kameljo lopatico, na palmov list. Verniki so znali veliko vrstic na pamet. V 11. letu hid`re pa je Omar po nasvetu kalifa Abu Bakra naroèil mlademu Zaidu ben Tabitu, enemu od Mohamedovih tajnikov, naj zbere vse, kar je bilo kjer koli zapisano in kar so ljudje hranili v spominu. To se je zgodilo s sodelovanjem tudi drugih in konèno je prišlo do sprejetega besedila pod kalifom Osma- nom. Druge obstojeèe inaèice so dali unièiti. Izvirno besedilo je ostalo v Medini, kopije pa so poslali v razna mesta. Najstarejši ohranjeni izvod tega besedila je iz leta 776 in muslima- ni ga soglasno priznavajo za pristnega.17 Do Korana imajo zelo spoštljiv odnos in ga berejo šele po obrednem oèišèenju. Mnogi se celo na pamet nauèijo cel Koran v arabš- èini, ki je pribli`no tako obse`en kot Nova zaveza Svetega pisma. Ti dobijo naziv hafiz. Vsi muslimani pa v arabšèini ponavljajo prvo poglavje, kjer je obrazec za pet dnevnih mo- litev.18 Koran je sestavljen iz 114 poglavij - sur. Te pa niso urejene ne kronološko ne vsebin- sko, ampak glede na dol`ino, razen prve. Vsa poglavja - sure se zaèno z besedami: “V imenu Boga, Milostnega, Usmiljenega”. Imena pogla- vij so vzeta iz kakšne posebne ali ponavljajoèe se besede v tistem poglavju. Prvo poglavje ima npr. ime Zaèetek, 2 - Krava, 10 - Jona, 19 - Marija, 35 - Angeli, 47 - Mohamed... Sure so razdeljene v vrstice - ajat. Ajat pome- ni tudi èude`. Ko so Mohameda prosili za èu- de`, da bi potrdil njegovo preroštvo, se je skli- ceval na Koran in njegove vrstice. Koran vsebuje razliène vrste spisov. Mo- hamed mnogo govori o starih prerokih, ti so bili pogosto vzorci za njegove lastne izkušnje. Govori tudi o sodbi, trpljenju pogubljenih v peklu, o zakonih, ki veljajo v muslimanski skupnosti, o predpisih o dru`inskem razmerju in dedovanju. V prvih poglavjih Korana je izra`eno pri- jateljstvo do Judov in posebno do kristjanov kot “ljudstev knjige”. Nadalje priznava veliko judovskih in kršèanskih spisov: Pentatevh, Psalme in evangelije za bo`je razodetje. Ka- sneje, ko Judi in kristjani Mohameda niso sprejeli kot preroka, se je odnos Korana do njih spremenil. Oboje je obto`il, da so pok- varili svoje spise. - ./ Koran nam ne da nekega sistematiènega pogleda v islam, je pa izredno bogat po vse- bini. Toda èe ga poznamo v celoti, lahko spoznamo nekatere znaèilnosti islamske re- ligije. Kot povzetek vseh bistvenih elementov svoje religije pa najpogosteje navajajo nasled- nje vrstice iz Korana:19 “O muslimani, verujte v Alaha, v njegovega poslanca, v knjigo, ki mu jo je poslal, v pismo, ki je bilo razodeto pred njim. Kdor ne veruje v Alaha, v njegove angele, v njegove knjige, v njegove poslance in v posled- nji dan, je popolnoma izgubljen” (K 4,136). 1) Vera v Boga Temeljno teološko trditev pri muslimanih predstavlja preprièanje, da je Bog edinstven in enovit - vera v enega Boga - Tavhid . “Tav- hid vkljuèuje, da je vseobsegajoèi islam - pod- vreèi se Bogu kot edinemu gospodarju usode in konèno veljavne resniènosti - ontološko stanje, ki zadeva vse stvarstvo. Ker èlovek raz- polaga, za razliko od `ivali in angelov, s spo- sobnostjo svobodnega odloèanja, pomeni tako milost kot izziv Boga, da mora uresni- èitev tavhida potrditi tudi èlovek s svojo svo- bodno voljo. Prvi korak k odrešenju v islamu torej pomeni zavestno podvreèi svojo voljo temu, kar je dokazano. Šele na tej stopnji du- hovnega spoznanja se more èlovek prištevati za pravega muslimana ali za “takega, ki se je Bogu podvrgel”.20 Edinost se posebej izra`a v 112 suri od 1-4 vrstice: “Reci: On je edini Bog, Veèni Bog; in /       ne poraja in se ne poraja; in nihèe mu ni enak.” Vsak musliman mora vsak dan na novo z mo- litvijo potrjevati pripadnost enemu Bogu. Vera v enega Boga je tisto, kar je po pre- prièanju muslimanov edinstveno v islamu in njihovo vero loèi od vseh drugih religij, tudi od kršèanstva, ki z vero v Sveto Trojico okrni bo`jo edinost. Njegov nauk o Sveti Trojici temelji na napaènem razumevanju kršèanstva. V suri 5,76 govori: “Glej, Alah je tretji od treh. /  Vrata omare, Egipt, 2. polovica 13. stol., les in slonovina, 91.44 x 27.31 x 3.81 cm, Zbirka islamske umetnosti, Medina.  # Toda ni nobenega Boga, razen enega edinega Boga”. Mohamed je mislil, da kristjani èastijo trojico svete dru`ine, ki vkljuèuje Boga Oèe- ta, mater Marijo in Sina Jezusa. Zato Koran napada Jezusovo sinovstvo, ko pravi, da “Bog ne poraja in se ne poraja” (K 112,3).21 V Koranu je moèno navzoèa trditev o Ala- hovi vsemogoènosti. “Vse, kar obstaja, bo prešlo, ostalo bo le Gospodovo oblièje, polno milosti in slave” (K 55,26-27). Izra`a se v stvarjenju sveta in njegovem vladanju nad vsem ustvarjenim.22 Bog je ustvaril svet èisto svobodno, zato ker je tako hotel. Ustvaril ga je iz niè v sedmih dneh.23 V Koranu ima Alah 99 razliènih bo`jih imen. To so v bistvu atributi, ki so jih prej pripisovali manjšim bogovom predislamskih religij (usmiljen, sveti, miroljuben, zvesti, vse- mogoèni, vzvišen, dobrota, ljubezen...). Naj- pogostejše ime za Boga je al-Aziz, kar pomeni “Mogoèen”. V Koranu pa ne sreèamo najpo- gosteje uporabljenega imena Allahu akbar - Bog je najveèji.24 2) Angeli V Koranu se angeli — meleki - zelo pogosto pojavljajo. Oni so Alahovi glasniki. Bili so po- slani Abrahamu,25 Lotu,26 Zahariju27 in Ma- riji.28 Angel Gabriel pa je bil posrednik med Alahom in Mohamedom.29 Na èelu imajo šti- ri nadangele: D`ibril, Alahov poslanec, Mi- hael, ki varuje naravo, Izrafil, ki bo zatrobil ob poslednji sodbi, in Izrail, angel smrti. Vsak èlovek ima dva varuha. Eden zapisuje njegova dobra dela, drugi njegova hudobna dela. Poleg tega sta še dva angela groba Mun- kar in Nakir, angel raja Ridvan in angel pe- kla Malik. Eden izmed angelov, Satan, se ni hotel pokloniti prvemu èloveku in je bil zato izgnan iz raja. Iz mašèevanja je zapeljal Ada- ma in Evo, ki sta mu nasedla in sta morala zato iz raja. Vendar njuni potomci ne pode- dujejo njune krivde. V islamu ne poznajo iz- virnega greha. Satan (Iblis) poveljuje vojski hudih duhov, ki so iz ognja in posegajo v èlo- vekovo `ivljenje.30 Èlovek se brani pred njimi s talismani.31 3) Èlovek Iz Korana je te`ko podati neko splošno po- dobo èloveka. Vendar je to razumljivo, èe upo- števamo, da je Koran napisan za opozarjanje in usmerjanje. Glavni cilj ni, da èloveku pove, kaj je, ampak kaj naj èlovek stori v obdobju od stvarjenja èloveka in do njegovega prihod- njega `ivljenja. Na poti k izpolnjevanju cilja mu pomagajo preroki in Knjiga, ker èlovek za- radi slabe narave ni sposoben sam usmerjati svojega ̀ ivljenja. Nesposobnost pa ni posledica izvirnega greha32, ampak preprosto je po na- ravi slab, nestrpen. Èlovek ne potrebuje odre- šenika Jezusa Kristusa, saj je sam tisti, ki se mora odrešiti, priznati resniènost tavhida. Koran pozna enaindvajset prerokov; od teh jih je 18 iz stare zaveze: Adam, Noe, Enoh, Abraham, Ismael, Izak, Lot, Jakob, Jo- `ef, Mojzes, Aron, David, Salomon, Elija, Eli- zej, Job, Jošue, Jona; in tri iz nove zaveze: Za- harija, Janez Krstnik in Jezus.33 V vrsto po- membnih poslancev, prerokov, poleg Moha- meda štejejo še Adama, Noeta, Abrahama, Mojzesa in Jezusa. Najveèji preroki so Moj- zes, Jezus in Mohamed. Mohamed je zaklju- èil razodetje, zato ga imenujejo “peèat pre- rokov”. On je najveèji prerok, ki je znova uveljavil pristno bo`je razodetje, ki so ga Jud- je in kristjani popaèili. Za njim ne bo veè no- benega preroka. Jezus, sin Marije, zavzema kot prerok po- membno mesto. Marija je edino `ensko ime, ki ga Koran omenja. @e mnogo pred njenim rojstvom jo je Alahu posvetila njena mati. Koran opisuje Marijino deviško rojstvo in pravi, da je brez greha (K 19,17.19-26).34 Ko- ran zanika Jezusovo trpljenje, kri`anje. “Niso ga tepli, niso ga kri`ali, imeli so le nekoga, ki mu je bil podoben” (K 4,157). Kristus ni ne èlovek in ne Bog.35 Okrepil je poslanstvo, ki /       ga je Bog namenil Judom prek Mojzesa, `e takrat pa je vnaprej povedal, da bo po njem prišel poslanec. Ta bo`ji poslanec ni Sveti Duh, ampak Mohamed. 4) Nauk o poslednji sodbi Nauk o koncu sveta, o poslednji sodbi in vstajenju mrtvih so temeljne verske resnice v islamu. Sam Mohamed je v èasu svojega oz- nanjevanja zelo veliko govoril o teh skrivno- stih. Po tradiciji muslimani prièakujejo drugi Jezusov prihod, ki bo prinesel kraljestvo miru in praviènosti. Jezus bo ogrnjen v svetleèe ob- laèilo in z maziljeno glavo in z meèem v roki bo stal na beli arkadi vzhodnih vrat v Dama- sku in bo ubil Antikrista. Zatem bo odšel v Je- ruzalem in tam opravil zgodnjo jutranjo mo- litev ter oèistil svet vseh nevernikov in njihovih simbolov. Judje in kristjani - “ljudje knjige” bodo verovali vanj in ustanovili skupnost. Na- stopilo bo kraljestvo praviènosti in popolnega miru. To bo trajalo 40 let, nato pa bo prišlo do konca sveta. Bog bo sedel na sodni prestol.36 Sledilo bo popolno porušenje sveta, kot zatr- juje Koran, ki pravi “vse bo prešlo, razen bo`jega oblièja” (K 28,88). Na sodni dan bo trobenta dvakrat zadonela, ljudje bodo vstali od mrtvih in vsak bo prišel pred Alaha, ki bo pretehtal njegova dobra in hudobna dejanja.37 Potem pa bo moral èez most, kjer bo padel v pekel ali pa bo prišel v nebesa. Pri tem prehodu bo Mo- hamed pomagal muslimanom. Pekel ima se- dem delov. Višje nadstropje je za muslimane, ki so grešili, drugi deli pa so namenjeni raz- liènim vrstam nevernikom. Nebesa so opisana kot vrt - d`anna, kraj veselja.38 5) Islamsko èašèenje V Koranu sreèamo zanimivo opredelitev èloveka, za katerega pravi, da je Bo`ji abd, kar pomeni èastilec in slu`abnik. To pa je pri- sotno v vseh oblikah èlovekovega `ivljenja, kajti ni loèitve med èašèenjem in ostalimi ob- likami `ivljenja. Mošeje ne moremo loèiti od tr`nice in politike ne od vere. Koran oprede- ljuje èloveka tudi kot religiozno bitje. Islam se pojmuje tudi kot naravno verstvo, ker vse obstaja v odvisnosti od Boga, v po- koršèini njegovi ustvarjalni in vzdr`evalni mo- èi ter z namenom, da èasti Boga. Èlovek naj bi `ivel v hvale`ni in èastilni pokoršèini Bogu. @e sama beseda musliman pomeni èloveka, ki `ivi svoje `ivljenje v skladu z bo`jo voljo. Islam pomeni “podreditev Bogu”. Po Koranu sta telo in duh neloèljivo povezana. Verniko- va zunanja dejanja èašèenja so odvisna od nje- govega notranjega namena in Koran `eli, da je oboje Bogu v veselje. ,  #   Bog naredi z muslimanom sporazum, ki je zapisan v postavi. S postavo se pomaga èlo- veku zagotoviti najboljše èloveške razmere, v prihodnjem pa veèno `ivljenje. Postava te- melji na petih stebrih, ki se imenujejo stebri vere - izpoved vere, molitev, post, milošèina in romanje. 1) Izpoved vere ali ŠAHADA je izra`ena z besedami: »Ni Boga razen enega in Moha- med je njegov prerok«. Pomeni obljubo po- koršèine Bogu in hoje za prerokom. Besede Šahade po vsem svetu pozivajo muslimane k èašèenju in njihov pomen je srèika molitve in premišljevanja. 2) Obredna molitev ali SALAT najbolj na- zorno izra`a to, kar sam izraz islam pomeni. Pomeni resnièen izraz podvr`enosti Bogu, dejanje poslušnosti Bogu. S kretnjami in be- sedami moèno izra`ajo èašèenje Boga, kar je prvenstvena dol`nost vsakega muslimana.39 Molitev je tudi tisto dejanje, h kateremu Ko- ran najpogosteje poziva.40 Posameznik ima dol`nost opravljati molitev petkrat dnevno - ob zori, opoldne, sredi popoldneva, ob sonè- nem zahodu, in tik pred poèitkom. V Mo- hamedovem èasu so poznali molitev samo tri- krat dnevno. Ni mogoèe natanèno doloèiti, kdaj so dodali še dve molitvi. K molitvi klièe /   # mujezin iz visokega minareta z naslednjimi besedami: Bog je velik (Allah akbar.) (4 x) Izprièujem, da ni drugega boga razen enega Boga. (2 x) Izprièujem, da je Mohamed njegov posla- nec. (2 x) Pridite k molitvi! (2 x) Pridite k odrešenju! (2 x) Bog je velik. (2 x) Ni drugega boga razen enega Boga. Poseben prostor za molitev je mošeja ali d`amija, lahko pa se moli kjer koli, le da se po- lo`i na tla posebna preproga. Za muslimane je ves svet svetišèe Boga. Kadar se opravlja molitev v d`amiji, sta pomembni dve stvari: mihrab - /  Siver i-Nebi: Rojstvo preroka Mohameda, 1594, barve na papirju, Istanbul.      odprtina v smeri Meke - in minbar - pri`nica. Molitev je za muslimane izrednega pomena. Izra`a zahvalo in èešèenje, brez prošenj. Vsaka molitev se zaène z vzklikom “Bog je velik” in prvo suro: “Slavite Boga, gospodarja sveta! Soèut- nega, milostljivega! Vladarja sodnega dne! Samo tebe èastimo in samo tebe klièemo na pomoè. Vodi nas po pravi poti, po poti tistih, ki si jim podaril svojo milost, na katere se ne jeziš in ki niso zab- lodili” (K 1). Molitev lahko opravlja tisti, ki je v stanju obredne èistosti, kar si pridobi z umi- vanjem z vodo, ali èe te ni, s prstjo ali peskom.41 Obvezna obredna molitev vse skupnosti je v petek opoldne in se vrši v mošeji. Petek je tudi dan, ko muslimani ne delajo, vendar ni poudarek na poèitku, temveè na skupni mo- litvi. Raziskovalci islama dejansko ne najdejo teološke razlage, zakaj je ravno petek izbran za poseben dan molitve. Buharijevo izroèilo zapiše, da so muslimani izbrali petek zato, da bi se tako loèili od Judov, ki praznujejo v so- boto, in kristjanov, ki praznujejo v nedeljo.42 Koran poziva k petkovi dol`nosti z nasled- njimi besedami: “Ko se na petek klièe k molitvi, hitite poèastit Alaha, in pustite trgovino” (K 62,9). Petek se imenuje zato “dan splošnega zbora”. Molitev v mošeji se zaène s pridigo imama in se nadaljuje z molitvijo vernikov, ki jo sestav- ljajo doloèene molitve in kretnje. Priklanjajo se z obrednimi prikloni, dokler iz zaèetnega stojeèega polo`aja vsi ne pridejo v kleèanje in se s èelom dotikajo tal. S tem cela skupnost izrazi podreditev Bogu. Pri molitvi so obrnjeni proti Meki. Ob koncu vsakdo izreèe svojemu sosedu na desni in levi arabske besede miru: as-salamu alaikum, mir s teboj.43 Poleg dnevne in tedenske molitve v mo- šeji so v teku èasa prišle v navado še posebne molitve ob pogrebu, ob romanju, v èasu suše in podobno. 3) Obvezna milošèina ali ZAKAT; kdor ve- ruje, naj opravlja molitve in milošèino, pravi Koran. Milošèina je religiozne, socialne in du- hovne narave. Ima namen oèišèevanja vernika z zdravo odpovedjo dobrinam, ki so bo`ja last. Koran bolj kot o kolièini govori o kakovosti da- rovanja in o notranji dr`i darovalca milošèi- ne.44 Muslimani imajo tudi jasno doloèeno, komu je milošèina namenjena. Darov so po- trebni tisti èlani skupnosti, ki jim je na poti k Bogu zmanjkalo osnovnih sredstev. Izroèilo govori o deljenju svojega bogastva z ubogimi, potrebnimi, dol`niki, zaporniki, popotniki, z vsemi, ki so manj sreèni, vendar pa pripadajo verski skupnosti in so enako všeè Bogu.45 Mi- lošèina pa ne obvezuje tistih, govori Buharijevo izroèilo, ki so sami v potrebah ali imajo dol- gove. Od zaèetka je v islamu milošèina veljala kot splošna zapoved, danes pa se islamski svet pribli`uje miselnosti evropskih dr`av. Miloš- èina je postala dol`nost vernika pred Bogom, ne vkljuèujejo pa je dr`avni predpisi.46 4) Post ali savm je eden od najbolj poz- nanih predpisov.47 Obvezuje vsakega odrasle- ga (od petnajstega leta dalje) muslimana od jutra do veèera v mesecu ramadanu (deveti mesec islamskega koledarja).48 Post zapove- duje popolno odpoved hrani, pijaèi in spol- nemu obèevanju. Savm ima izrazito religiozni namen, saj je pomoè za veèjo vdanost Bogu. Uèijo, da je odpoved telesa in misli od stvari trenutek, ko se obrnem k Bogu. Ukvarjanje s samim sabo zatemni misel na Boga. Post ima tudi antropološko vrednost; pomaga, da se vzpostavi harmonija med duhom in tele- som, ki je pogoj, da èlovek razmišlja o onto- loških stvareh. Pomaga pa tudi pri vzgoji po- trpe`ljivosti.49 Za uèinkovitost posta se je v mesecu ramadanu potrebno varovati vsake gra- je, zmerjanja, la`i in tudi vsake slabe misli. Post je tudi prilo`nost za veèje razmišljanje, za utrjevanje medsebojnih odnosov, za spravo, za poveèano solidarnost. Poveèa se obisk v mošejah. Baharijev hadid opravièuje od posta bol- nike in potnike, noseènice, dojeèe `ene in os- tarele. Vendar pa ga morajo vsi, razen ostare- lih, opraviti pozneje, ko so za to dani pogoji. /   # Dejanje posta je ena najveèjih skupnih dol`nosti islamskega verskega `ivljenja. Je naj- pomembnejši èas v letu. Ob veèerih se musli- mani zbirajo k skupnim pogovorom, branju Korana. Nekateri poroèajo, da je Mohamed trdil, da je od vseh oblik èašèenja post Bogu najdra`ji, ker ga vidi samo on. Ob koncu posta imajo poseben praznik “mali praznik”, ki se imenuje “praznik prekinitve posta”. 5) Peti steber vere - romanje v Meko ali had` je najtesneje povezan s predislamsko tra- dicijo. Musliman mora vsaj enkrat v `ivljenju poromati v Meko. Ob katerem koli èasu v letu ima verski pomen - malo romanje; veliko ro- manje pa je v dvanajstem mesecu od sedmega do desetega dneva. Obveznost romanja je vendarle relativna. Te`ave za potovanje lahko posamezniku omogoèijo, da je oprošèen. Ro- mati niso dol`ni duševno bolni, su`nji, `enske brez sorodnikov, ki bi jih spremljali, ubogi, ki ne morejo plaèati stroškov potovanja.50 Meka je kraj poln spominov na Bo`je de- lovanje v preteklosti. Gre za spomin na Mo- hameda, ki se je tukaj rodil in zaèel svoje po- slanstvo, in pa na njegovega predhodnika Abrahama. Ta naj bi bil zgradil Kaabo s po- moèjo sina Izmaela kot znamenje njune po- dreditve Bogu in s prošnjo, naj bi jima Bog pokazal naèin èašèenja. (Cilj romanja je kaa- ba, to je kamnita stavba, tlakovana in oble- èena v èrn brokat, ki ga menjajo vsako leto. Na enem izmed vogalov se vidi “èrni kamen”, na katerega naj bi stopil Abraham.) V Meki imajo romarji razliène dol`nosti. Na zemljo, ki je sveta, lahko stopi tisti, ki je oblekel spokorno oblaèilo.51 Romanje se zaène z vzklikom labajka - Glej tu sem, moj Bog. Nato sedemkrat teèejo okrog kaabe in se poskušajo dotakniti èrnega kamna. Temu sledi “malo romanje”, pri katerem sedemkrat prehodijo pot od enega hriba do drugega (spomin na to, kako je Agara, Abrahamova su`nja, v pušèavi iskala vodo za sina Izmaela). Nato obišèejo bli`nja svetišèa. Posebej pomembna je gora Arafat; tukaj v molitvi pre`ivijo ves dan; romar dobi tudi v molitvi odpušèanje pred Bogom grehov zase in za tistega, ki mu je plaèal pot v Meko. Nato se vrnejo nazaj v Meko in na- berejo nekaj kamenèkov. Te naslednji dan obredno zmeèejo na tri kamnite stebre v so- sednji vasi in se spominjajo Abrahamovega ̀ iv- ljenja, ko se upre satanovi skušnjavi, da ne bi ubogal Boga in daroval sina Izmaela. Koran pripoveduje, kako je bil otrok odkupljen z izredno ̀ rtvijo, in romarji se veselo spominjajo tega dejanja Bo`jega usmiljenja ter po vsem islamskem svetu na ta dan obredno darujejo ovce ali kamele. O daritvi pravi Koran: “Nji- hovo meso in kri ne bosta dosegla Boga, dosegla pa ga bo vaša pobo`nost”. Ob vrnitvi iz Meke se mnogi romarji ustavijo v Medini, kjer je Mo- hamed pokopan.52 Vsakoletno romanje, ki zbere sto tisoèe ro- marjev, je izraz njihove številènosti, moèi, po- vezanosti in izraz, kako ista vera dru`i med seboj razliène rase. 6) Sveta vojna - D@IHAD je postala ve- lika dol`nost in steber vere samo za šiitsko is- lamsko skupnost, ne pa tudi za sunite. D`i- had prevajajo s sveto vojno, vendar dejansko pomeni “prizadevanje” - torej bolj kot vojna vsako prizadevanje, da bi pripeljali èimveè ljudi na pot k Bogu. Mohamed `e vse od za- èetka trdi, da je treba vse ljudi pripeljati k pravi veri. Toda ne najprej s silo, temveè po mirni poti. Èe pa je mirna pot neuèinkovita, pa je potrebno za razširitev islama po vsem svetu uporabiti vsa sredstva, tudi vojno.53 V samem Koranu najdemo veè razliènih pojmo- vanj svete vojne. Imamo sure, ki govorijo o toleranci (K 50,45; 109,1-6), imamo sure, ki govorijo o vojni v obrambi (K 22,39-40), in vrstice, ki govorijo o bojevanju proti tistim, ki ne verujejo v Boga54 (K 9,30).55 Tega se bolj oprimejo njegovi nasledniki in v tem je mo- goèe videti tudi vzrok za tako hitro razširitev islama. Na “sveto vojno” je dol`an iti vsak musliman. Èe bi sveta vojna prenehala, bi /       prenehal tudi islam. S tem pa postaja islam izredno nestrpen. Posebno strpnost pa so po- kazali do “ljudstev knjige”, kot imenujejo Jude in kristjane. /    Pripadniki islama se vse od zaèetka spra- šujejo, po èem naj usmerjajo svoje `ivljenje, da bodo uresnièevali pokornost Alahu. Naj- pomembnejše in tudi edino sredstvo je Ko- ran, knjiga vseh knjig. Toda s kakšnim sreds- tvom je mogoèe razumeti Koran in kako ga uresnièiti v praksi? Eden od pomembnih pri- pomoèkov je islamsko izroèilo. Islamsko izroèilo je skupek verovanja, us- tanove in prakse, ki se prenaša kot dedišèina z vedno novimi dodatki. To pa predstavljata sunna in hadit. Sunna ali Prerokova praksa vsebuje številna izroèila o tem, kaj je prerok povedal, storil ali dovolil. Prenašala se je po pripovedovanju malih skupin in se imenuje hadid. Hadid ali izroèilo ima dva dela: v pr- vem delu našteva vrsto posredovalcev, drugi del pa vsebuje vsebino izroèil, kar je prerok govoril in delal. Od zaèetka pri izroèilih ni bila pomembna toènost poroèanja o Mohamedu. Pomem- bnejša je bila vsebina. Izroèilo se je vršilo ust- no in se je zapisalo le to, kar so potrebovali za lastno potrebo. Ko pa se je utrdil obièaj kot temelj avtoritete, je postajalo izroèilo pod- laga sunne. V obdobju treh generacij po Mo- hamedovi smrti so obstajali številni haditi. Izroèila so postajala vedno bolj neresnièna, prepletena s številnimi vplivi rimskega prava, judovske in kršèanske tradicije in tudi z izreki grških filozofov. Glede na številènost je bilo potrebno narediti doloèeno selekcijo. Med prvimi sta bili izbrani dve zbirki izroèil: Bu- harijeva (umrl je 870) in Muslimova (umrl je 875 leta). Govorita o splošnih temah, kot so: post, molitev, zakon ipd., in sta dobili ime izvirni. Toda ti dve izroèili še nista odgovorili na številna nepojasnjena vprašanja, na katere ni bilo mogoèe najti odgovora v Koranu, niti v drugih razlagah. Iz tega razloga so sprejeli še štiri izroèila. Vseh šest izroèil predstavlja še danes posebno avtoriteto.56 /    Islamska postava je imela in še ima po- membno mesto v islamu. Pomeni izvleèek vse islamske misli, je izraz naèina `ivljenja in tudi bistvo ali jedro samega islama. Postavi dajejo pomembnejše mesto od islamske teologije. Naèin `ivljenja ali postava se imenuje šaria, kar pomeni “pot k napajališèu”.57 Po islamskem preprièanju, ki je veljaven od srednjega veka, postava temelji na bo`jem razodetju, ki izhaja iz štirih glavnih virov: Ko- rana; sune ali izroèila; id`ma ali soglasja mu- slimanske skupnosti ali njenih voditeljev, in kijasa - izpeljave iz prvih treh virov po podob- nosti. Pri zadnjem viru muslimani poznajo osebno odloèitev ali id`tihad. Raziskave so pokazale, da ima islamsko pravo izhodišèe `e v predislamskem obièaj- nem pravu. Široko zasnovo prava so skoraj do pred 100 leti upoštevali v skoraj vseh islam- /  Tekstil, verjetno prekrivna odeja,Turèija, sredina 16. stol., svila z vdelanimi kovinskimi nitmi na satenasti podlagi, 86.7 x 83.8 cm, kolekcija Edwina Binney Tretjega, Turèija.  # skih de`elah. Ponekod so jo trgovci zaradi prezahtevnosti po svoje oblikovali, pravni strokovnjaki pa so še posebej pogosto izpe- ljevali razliène razlage po podobnosti. Danes v islamskem svetu prevladuje vedno veè svet- nih predpisov, razen v dru`inskem pravu, za katerega vsi vztrajajo, da mora ostati izrazito islamsko. Narašèa tudi te`nja po oblikovanju dr`avljanskih zakonikov, ki bodo vkljuèevali naèela islamskega prava hkrati s tistimi tu- jega izvora. Ponekod pa je èutiti te`njo po po- novnem o`ivljanju muslimanskega funda- mentalizma.58 -  Vrednote, ki jim islam daje posebno me- sto, so: povezanost vseh verujoèih, dobrota, spoštovanje staršev, velikodušnost in druge. 1) Bratstvo vseh verujoèih: Koran na kate- gorièen naèin zapiše: “Vsi muslimani so brat- je!” (K 49,10). Ta trditev je bila v islamu tako globoka, da je zanikala vsakršno rasno, kul- turno in socialno razlikovanje. Toda še posebej na zaèetku imajo v isla- mu posebej èastno mesto Arabci in Mohame- dovi sorodniki. Še danes je avtentièni Koran samo v arabskem jeziku. Sprva Mohamed ni imel namena ustanoviti univerzalne religije, temveè ummo - islamsko skupnost Arabcev s središèem v Meki. Vendar pa je kalif Omar razširil idejo o ummi na ozemlje zunaj arab- skih meja. Umma je danes tisto, kar vsakega muslimana navdaja z gotovostjo, da pripada veliki skupnosti, ki pogojuje njegovo `ivljenje tako politièno kot socialno in religiozno. Izro- èilo govori: “Vsi ljudje so med seboj enaki, ka- kor resice tkalèeve krtaèe. Nobene razlike ni med belim in èrnim, Arabcem in Nearabcem, razen v tem, kako ljubijo Boga”. 2) Dobrota: Islamska solidarnost ima za po- sledico dobroto, ki se ka`e vse do odpušèanja krivic. Koran zapiše: “Lepa beseda in odpušèanje sta veè vredna kot neiskrena milošèina”.(K 2,263). “Vraèaj slabo z boljšim in videl boš, da bo tvoj sovra`nik postal tvoj prijatelj” (K 51,34). Muslimanski nauk tudi uèi, da je potrebno skrbeti in prinašati mir med vernike, se med seboj spoštovati ter prepreèevati vsako krivico. Posebno skrb je potrebno posvetiti zapušèe- nim, ubogim in duševno prizadetim.60 4) Spoštovanje staršev: Med islamskimi vr- linami je spoštovanje staršev med najpomem- bnejšimi. V Koranu beremo: “Èloveku smo priporoèili spoštovanje staršev. Mati ga je s tru- dom nosila in rodila. Trideset mesecev ga je do- jila in ko dozori in dopolni štirideset let, spre- govori: Gospod, daj da se ti zahvalim za vse do- bro, kar si storil meni in mojim staršem, in mi pomagaj, da bom delal to, kar je tebi všeè. Raz- veseljuj me z mojimi potomci. Tebi se skesan izroèam in sem ti pokoren” (K 46,15). Eden od najveèjih grehov, ki jih èlovek lahko stori, je preklinjanje in nespoštovanje staršev. 5) Velikodušnost: Islam spodbuja vernike k izpolnjevanju velikodušnosti. Koran uèi, da so socialne razlike, torej tudi bogastvo, bo`je delo. “Bog je naredil nekatere izmed vas nad drugimi v bogastvu” (K 16,71), zato je bogastvo lahko bo`ji blagoslov. Potrebno ga je modro uporabiti, predvsem pa zvesto izpolnjevati èe- trti steber islama. "    Drugi vatikanski koncil je spregovoril o islamu v dveh temeljnih dokumentih. Dog- matièna konstitucija o Cerkvi v 16. èlenu govori o nekristjanih, ki so vkljuèeni v odrešenje. “Med njimi so na prvem mestu muslimani, ki se imajo za izpovedovalce Abrahamove vere in ki z nami èastijo, edinega, usmiljenega Boga, ki bo sodil ljudi poslednji dan”.61 Koncilska Izjava o razmerju Cerkve do ne- kršèanskih verstev podèrta, da katoliška Cer- kev ne zametuje nièesar od tistega, kar je v nekršèanskih verstvih resniènega in svetega. “Z odkritosrèno spoštljivostjo gleda na one naèine delovanja in `ivljenja, na ona pravila in nauke, ki se sicer v marsièem razlikujejo /       /  od tistega, èesar se sama dr`i in uèi, a ne- redko odsevajo `arek Resnice, ki razsvetljuje vse ljudi. Nenehno pa oznanja in je dol`na oznanjati Kristusa, ki je “pot, resnica in `iv- ljenje”, v katerem ljudje najdejo polnost re- ligioznega `ivljenja v katerem je Bog spravil s seboj vse.”62 Nekatere toèke, ki jih koncil pojmuje skupne med kršèanstvom in islamom, so: vera v enega, `ivega, usmiljenega in vsemogoènega Boga, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril èloveš- tvu; èašèenje Jezusa, bo`jega preroka in Mari- jinega sina, device Marije; poslednja sodba; spo- štovanje moralnega `ivljenja in èašèenje Boga predvsem z molitvijo, milošèino in postom. Takoj je potrebno povedati, da `al nobe- na od teh skupnih toèk ni takšna, da bi lahko govorili o popolnem soglasju in da je mnogo veè dogmatiènih in moralnih pogledov, med katerimi je nepremostljiva razlika. Dovolj je, èe pomislimo na Sv. Trojico, Kristusovo bo- `anstvo in na njegovo odrešenjsko poslanstvo, na “razodetje” Korana in na Mohamedovo po- slanstvo “zadnjega med preroki”. Ne smemo pozabiti, da v islamu ne le da ne obstajajo dogme v kršèanskem smislu, ampak da je sam pojem dogma za muslimane prekletstvo, v kolikor `eli oblikovati definicijo Boga, medtem ko je islamski Bog neskonèno svo- boden in tudi neskonèno samovoljen in neo- predeljiv v svojem vedenju. Za razliko od kršèanstva islam ni razvil teološkega študija, temveè študij prava. Po- jem bo`jega prava je zelo star na Vzhodu; v islam je ta pojem prišel iz Korana, v kate- rem Bog osebno zapoveduje in prepoveduje, nagrajuje in kaznuje. Islamsko cesarstvo je èutilo potrebo po zakonitem sistemu za po- trebe politiène moèi, toda ni moglo raèuna- ti na prejšnji pravni sitem, kot je naredila Cerkev, ko je prilagodila zakoniti red rim- skega imperija. Konèno, ker je islam v svojem bistvu po- drejenost bo`ji volji, ki se izra`a v Koranu, je samo po sebi umevno, da ne dela prave razdelitve med pravom in religijo. Kajti v pr- vih èasih se je arabska beseda fiqh (razume- vanje) uporabljala za izra`anje ne le študija prava, ampak tudi teologije. Pozneje pa je prevzela skoraj izkljuèno pravni pomen, pribli`ujoè se drugemu pojmu šharia (pot), da bi oznaèil zakonit sistem, ki temelji na Koranu in na sunni, ki ureja vse oblike is- lamskega `ivljenja. 63 Koncil v izjavi o nekršèanskih verstvih podèrta, naj vsi pozabimo na nastale razprtije med muslimani in kristjani ter se trudimo za medsebojno razumevanje, pospeševanje so- cialne praviènosti, moralnih vrednot ter miru in svobode za vse ljudi.  Islam je najmlajša svetovna religija in v marsièem najenostavnejša in najbolj jasna. Ve- ruje v edinega vsemogoènega Boga. Ustano- vitelj islama se ni predstavil kot odrešitelj, ampak kot bo`ji poslanec, prinašalec bo`jega sporoèila. Ukvarja se z urejanjem ljudskega `ivljenja na tem svetu in sodbo èloveštva po smrti. Bistveno se razlikuje od drugih svetov- nih religij, ki so nastajale daljše obdobje in je v njih mogoèe zaèutiti dolgoletno tradicijo, obièaje, praznoverja in modrost dolgih tisoè- letij. Islam pa se je pojavil v doloèenem ob- dobju, na doloèenem mestu z doloèenim èlo- vekom in z doloèeno knjigo. 1. Prim. AA., VV., Dizionario di missiologia, Bologna, Edizioni Dehoniane Bologna, 1993, 295. 2. F. Dassetto in A. Bastenier, Europa: nuova frontiera dell’Islam, Roma, 1988, 97, v:. P. Branca, Introduzione all’islam, San Paolo, Milano, 1995, 300. 3. Prim. J JEAN-RENÉ, Islam i muslimani, Zagreb, Kršèanska sadašnjost, 1982, 13 -14. 4. G. Böwering, Islamski izziv, v: Znamenje XXIV (1994), 5-6, 42. 5. Prim. P. Branca, Introduzione all’ islam, 12-23; F. Rode, `iva verstva, Celje, Mohorjeva dru`ba,  # /  1977, 103-105; J. R. Milot, Islam i muslimani, Zagreb, Kršèanska sadašnjost, 1982, 22-30. 6. Prim. Kaba, ]aba, v: N. Smailagiæ, Leksikon islama, Sarajevo, Svjetlost, 1990, 301-305. 7. Prim. V. J. Cornell, Tavhid: Vera v Enega v islamu, v: Znamenje 24 (1994) 5-6, 27. 8. Prim.: P. Branca, Introduzione..., 36; Muhammed, v: N. Smailagiæ, Nerkez, Leksikon..., 432. 9. Prim.: Tabari-Balami, Biografia del Profeta Maometto, Milano, 1990, 23-24, v: P. Branca, Introduzione all’ islam, 40. 10. Prim.: P. Branca, Introduzione all’ islam, 49. 11. Prim. J. Renard, Islam, eden in mnogi, v: Znamenje 24 (1994) 5-6, 31. Avtor poudarja moèno islamsko tradicijo: “Islamski viri ka`ejo na zaèetku moèno te`njo po postavljanju univerzalnih ciljev v veri, ki jo je oznanjal Mohamed”. 12. O politiènem in verskem znaèaju Mohamedovega prihoda v Medino nam govori dokument “Medinska ustava”, ki ga arabski zgodovinarji vse do danes navajajo. V tem dokumentu je utemeljen tudi pojem umme. Prim: J.R. Milot, Islam i muslimani, Zagreb, Kršèanska sadašnjost, 1982, 36, 37. 13. K III, 103. 14. Danes imajo muslimani v Jeruzalemu Omarjevo mošejo, ki je seveda po velikosti mnogo veèja in je na drugem mestu. 15. Velika verstva sveta, Koper, Ognjišèe, 1987, 319. 16. Glej podrobnejšo razlogo v: P. Branca, Introduzione..., 91. 17. Prim. F. Rode, `iva..., 115-116. 18. Prva sura iz Korana: “Slavite Boga, gospodarja sveta! Soèutnega, milostnega! Vladarja sodnega dne! Samo tebe èastimo in samo tebe klièemo na pomoè. Vodi nas po pravi poti, po poti tistih, ki si jim podaril svojo milost, na katere se ne jeziš in ki niso zablodili.” 19. Prim. J. R. Milot, Islam..., 49. 20. Prim. V. J. Cornell, Tavhid..., 26. 21. Prim. tudi: V. J. Cornell, Tavhid..., 29-30. 22. K 6,95-99. 23. K 7,53. 24. Prim. M.Gaudefroy-Demombynes, Mahomet, Pariz, 1969, 257. 25. K 11,69; 15,51-57; 29,31-32; 51,24-31. 26. K 11,74.77-83; 15,57-75; 26,160-161; 29,31-35; 51,31-37. 27. K 3,38-41. 28. K 3,42-43. 45-49; 19,19-21. 29. K 2,97-98. 30. Prim. K 15,28-35.39.40. 31. Prim. F. Rode, `iva..., 114. 32. Koran spregovori o Edenskem vrtu in o Adamovi neposlušnosti, vendar krajše kot Sveto pismo. Tudi pomen je veliko manjši. Prim. K 20,117-123. 33. Prim. P. Branca, Introduzione..., 184. 34. Mariji je posveèena 19. sura v Koranu. Kakšna je njena vloga v islamu, si lahko preberemo v: J. M. A. JALIL, Maria im Islam, Werl,1954. 35. Prim.: V. J. Cornell, Tavhid..., 30. 36. Prim. G. Böwering, Islamski izziv, v: Znamenje XXIV (1994) 5-6, 44-55. 37. K 8, 8-9. 38. K 47,15. Prim. P. Branca, Introduzione..., 199. Prim. tudi: K 55, 46-78. 39. ”D`ine i ljude sam stvorio samo da Me obo`avaju” (K 51,56). 40. K 7, 204-205; prim. tudi: K 20,132; 25,77; 29,45; 31,17. 41. K 5,7. 42. Prim.: Al-Bahari, Detti e fatti del Profeta dell’Islam, in: P. Branca, Introduzione ..., 213. 43. Molitev je sestavljena iz veè elementov. Natanèen opis tega glej: Salat, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 528. 44. K 2, 171-172. 45. Prim. K 2, 173-174. 46. Prim. P. Branca, Introduzione..., 221. 47. K 2,183-185. 48. Deveti mesec luninega koledarja je izbran iz razliènih razlogov: ker je v tem mesecu imel Mohamed razodetje (26. in 27. ramadana 610); v tem mesecu je umrla prva Mohamedova `ena (619); v ramadanu so porazili sovra`nike iz Meke (624) in leta 630 je Mohamed zmagoslavno vkorakal v Meko. 49. Prim. G. Rizzardi, Islam. Spiritualitá e mistica, v: P. Branca, Introduzione..., 224. 50. K 2, 196-197. 51. Prim.: Had`, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 225. 52. Prim. P. Magnanini, Islamismo, v: Sette e Religioni, 5 (1995) 1, 87-88; C. Guzzetti, Cristo e Allah, Editrice Elle Di Ci, Torino 1983, 193-195; Had`, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 224-227. 53. K 49,15. 54. K 9,30. 55. Prim. C. Guzzetti, Cristo..., 196. 56. Prim: P. Branca, Introduzione..., 154. 57. Šerijat, v: N. Smailagiæ, Leksikon..., 580-582. 58. Veè o postavi in islamskem pravu - glej monografijo: J. Kardavi, Islamsko pravo, Sarajevo, 1989. 59. Prim. C. Guzzetti, Cristo.., 200-226. 60. K 4,2. 61. Lumen Gentium, 16. 62. Nostra aetate, 2. 63. C. Guzzetti, Cristo..., 68-69.      /  Pri širjenju verstev ni mogoèe prezreti os- novne razlike med lokalno in univerzalno re- ligijo, ker se slednja širi na raèun lokalne. Pr- votna ali spontana verovanja, denimo vero- vanja starih Slovanov ali današnjih afriških plemen, se nanašajo na prednike in krajevne duhove, ki jim je stvarnik prepustil upravlja- nje z doloèeno skupnostjo. Ta verovanja, po- vezana z doloèenim teritorijem in skupino, lahko oznaèimo za lokalna. Ko rodovno skup- nost zamenja dr`avna, se pojavijo verovanja, v katerih se pogled odlepi o prednikov in ozemlja in se usmeri v nebo k novim obzor- jem. Izoblikujejo se verovanja, ki - podobno kot dr`ava ali imperij - povezujejo ljudi on- stran njihovih krvnih in teritorialnih pripad- nosti. S širjenjem nove dru`beno-politiène tvorbe se širi tudi verovanje, ki daje njenim podanikom skupno religijsko obzorje. To ob- zorje je za razliko od lokalnih verovanj uni- verzalno: sprejme lahko slehernega èloveka. Univerzalna verovanja niso spontana, ampak jih je treba sprejeti, se k njim spreobrniti. Univerzalna verovanja presegajo sleherno dr- `avno obliko, v kateri so se pojavila ali so jo pomagala ustvariti, zato se širijo èez njene meje in jo pre`ivijo. To je mogoèe zato, ker nosilec teh verovanj ni rodovna skupnost, marveè nova, »umetna« skupnost, ki je raz- lièna od dru`beno-politiène organizacije, èe- prav je z njo v bolj ali manj tesni povezavi. Èe upoštevamo te antropološke danosti, potem ne bomo preseneèeni, ko odkrijemo, da so se vsa univerzalna verstva ustvarjala svoje civilizacijske svetove od hindujskega in bu- distiènega do konfucijanskega, od judovskega do kršèanskega in islamskega z meèem, be- sedo in rodnostjo. V tem ni islam nobena iz- jema, je pa vsemu temu dal svoj lastni odte- nek. Islam npr. ne pozna, za razliko od krš- èanstva, ki je naši civilizaciji dalo razlikovanje med verskim in svetnim, te delitve. »V isla- mu ne obstojajo dr`ave-nacije. Uma (islam- ska skupnost) je povezana prek dr`avnih meja, ker pripadnost dejansko ustvarja reli- gijska privr`enost. Zaradi tega se verska skup- nost in politièna povsem prekrivata. Obstoja samo ena oblast: bo`ja, in to predstavlja bo`ji prerok in njegovi nasledniki. Mohamed ali kalif ima politièno oblast zato, ker je verski vo- ditelj. V islamski dr`avi sta duhovno in èasno neloèljiva. Kalif, ki je namestnik in naslednik (dvojni pomen besede khalifa) preroka, nima zakonodajne oblasti, ki pripada Bogu. Kalif mora postaviti izvršno oblast in to v pomenu, da je zadol`ena za izvajanje bo`jih predpisov. Verniki mu morajo odreèi pokoršèino, èe vlada v nasprotju z bo`jim zakonom.«1 V okviru omenjenih antropoloških dano- sti se islam pri svojem širjenju ravna po svoji logiki skladno z mo`nostmi in prilo`nostmi danega okolja in zgodovinskega trenutka. V tej razpravi bomo sledili dvema vprašanjema: kako se islam širi (zgodovinsko in aktualno vprašanje) in kakšne uvide prinaša vednost o širjenju islama (analitièno-interpretativno vprašanje). &3      Islam ima za seboj skoraj štirinajst stoletij rasti. Ta rast je najprej ozemeljska, ki temelji 0'.!%  3  4 *#   # /  na vojaških osvajanjih, s katerimi se vzpostavi dar el islam - islamski dom, de`ele, v katerih prevladuje islam. Kamor ni stopila islamska vojska in osvojila de`ele za islam, tam je dar el harb - obmoèje vojne, ki še èaka na islam. Na tem maniheizmu gradijo danes funda- mentalisti in teroristi, zmerni muslimani pa poznajo še dar el suhl ali dar el ahd - podroèje sprave ali premirja, pa tudi dar el dava - po- droèje klicanja k islamu, misijonske de`ele. V zgodovini so bili takšna podroèja Kitajska, Indonezija, delno Rusija in èrna Afrika, da- nes pa Zahod, oziroma ves svet. Islam ne ra- ste le ozemeljsko, marveè tudi številèno. Èe je bila nekoè številèna rast sad širjenja, pa je danes rezultat visoke rodnosti v islamskem svetu. Dober primer tega v naši bli`ini je `e Kosovo, kjer je islamska albanska populacija z visoko rodnostjo preplavila nekoè veèinske pravoslavne Srbe. Tu bomo lahko potegnili le rdeèo nit gradnje dar el islama v zgodovini, zato naj opozorim, da je to zelo veèplastno in sila pestro dogajanje, ki ima svoje znaèil- nosti in posebnosti od de`ele do de`ele, od obdobja do obdobja. !!' Mohamed je bil preprièan, da so Judje in kristjani dobili isto razodetje kot on, a so ga skvarili, zato mu je Bog še enkrat razodel svo- jo voljo, tokrat za Arabce, ki bodo to razodet- je konèno ohranili v vsej njegovi èistosti. Raz- liène vidike širjenja islama najdemo `e v Mo- hamedovem delovanju. Do leta 628 se mora prerok zaradi oznanjevanja svoje religije boriti za pre`ivetje proti Kurajšem v Meki in Ju- dom v Medini. V tem èasu pridobi tako prve verske privr`ence kakor vojaške zaveznike. Ko zavlada v Medini in dobi pod svojo kontrolo trgovske poti, preide leta 628 v napad, zav- zame Meko in zavlada nad delom Arabije. Od arabskih mnogobo`cev zahteva prestop v is- lam, arabskim kristjanom in Judom pusti nji- hovo vero, vendar jih podredi muslimanom, katerim morajo plaèevati poseben davek. Prva islamska skupnost, uma, ohrani predislamsko arabsko plemensko ureditev, vendar glavna dru`bena vez ni veè sorodstvo, ampak islam. Ker so muslimani Arabci preprièani, da je ra- zodetje bo`je volje v arabšèini dano prav njim, ne èutijo potrebe, da bi ga širili med Nearabci. Svojima predhodnikoma v razodet- ju »islama«, Judom in kristjanom, `elijo le pokazati tako na njihova stranpota kot na vzvišenost in resniènost »islama«, ki je nazad- nje ponovno dan Arabcem. Kako naj bi sto- rili to bolj ustrezno kakor z vojaško in poli- tièno nadvlado? Na takšnih idejnih osnovah se je islam ši- ril z vojaško premoèjo in politièno nadvlado kar nekaj stoletij. V tem smislu je treba reèi, da je islamski univerzalizem v svojem zaèet- nem obdobju presegel in nadgradil samo arabsko plemensko ureditev in ji dal dr`avne, oz. imperialne strukture, ni pa šel èez okvire arabskosti (pa še to samo politeistiène, saj je arabske kristjane kot manjvredne podanike toleriral do danes).2 Po Prerokovi smrti (632) so se hotela ne- katera plemena vrniti k staremu mnogoboš- tvu in plemenski samostojnosti, a jih je Mo- hamedov naslednik Abu Bakr premagal in razširil islamsko gospostvo na vso Arabijo. Abubakrjevo delo, ki je bilo osvajalna vojna in širjenje islama hkrati, je postalo zgled za bolj širokopotezne podvige proti bizantinske- mu in perzijskemu sasanidskemu cesarstvu. Arabske islamske èete so v dvanajstih letih (633-645) zavzele Mezopotamijo, Palestino, Sirijo in Egipt, zaustavile so jih le naravne ovi- re: gore in pušèava. Teh bliskovitih osvajanj ni mogoèe razlo- `iti samo z goreènostjo novih vernikov, ampak je arabske beduine spodbujala tudi misel na plen. Res pa je, da se je iz zmage v zmago in z veèanjem izplena utrjevalo preprièanje, kako zmagujejo prav zaradi svoje vere in so v zma- gah videli potrditev njene resniènosti. Vse to      /  pa je njihovo vero še krepilo in jih pod`igalo k nadaljnjim vojaškim pohodom. Po drugi strani pa nasprotniki, Bizantinci in Perzijci, sploh niso opazili arabske nevarnosti in so se izèrpavali v medsebojnih vojnah, njihovi po- daniki pa so bili vse bolj nezadovoljni zaradi stalne ogro`enosti, te`av in visokih dajatev. V Siriji in Egiptu je nezadovoljstvo proti nad- vladi Bizanca še dodatno spodbujalo Herakli- jevo preganjanje krivoverskih monofizitov in jakobitov, ki so Arabce sprejeli kot osvobodi- telje. V Perziji pa so se bili nasledstveni boji, zatirana plemena na ju`ni meji pa so potegnila z Arabci in ti so jo brez te`av zasedli. Arabski muslimani so morali osvojena ozemlja upravljati, a za to ni napotkov v Ko- ranu, zato so se zgledovali po Mohamedu, ki je premagance ali pomoril ali jim nalo`il vi- soke davke. Osvajalci so na novih ozemljih v glavnem pustili obstojeèe strukture, le pri- lagodili so jih islamu. V nastajajoèem islam- skem imperiju so se muslimani, tedaj še Stenski opa`, prva pol. 15. st., Egipt Mamluk, pisan marmornati mozaik, 114.9 cm x 58.4 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.  # /  samo Arabci, dojemali kot Alahova elita in zato kot gospodarji nad osvojenimi ljudstvi, rajo. Pustili so jim njihovo vero in verske vo- ditelje, ker so bili ali kristjani ali Judi, »ljuds- tva knjige« torej, de facto pa so tako obravna- vali tudi perzijske zoroastre, ki imajo sveto knjigo Avesta.3 Prvi arabski val islama se je ustavil po dva- najstih letih (645), v mladem arabskem islam- skem cesarstvu pa se je zaèel boj za oblast. Leta 661 so zavladali Umajadi, ki so spro`ili drugi val arabskega širjenja islama. Osvajali so v tri smeri: proti Mali Aziji in Carigradu, proti Srednji Aziji in Indiji, proti severni Afriki in Španiji. Tudi tokrat je bil islam od- loèilen pri spodbujanju osvajalnih vojn tako, da so spopade z Bizancem prikazovali kot d`ihad, kalife pa kot širitelje vere. Pod Uma- jadi so muslimani kar trikrat oblegali Cari- grad (668-718), osvojili Afganistan (700), nato na severu Srednjo Azijo, kjer so trèili na turš- ka ljudstva, na jugu pa Balušistan (710) in Sind (Pakistan) vse do Inda. Severna Afrika je prišla v roke Umajadov do leta 708, maja 711 pa je Tarik ibn Zijad stopil na iberijska tla in zasedel Kordobo in Toledo. Pet let ka- sneje so bili muslimani `e gospodarji skoraj vsega iberijskega polotoka. Na osvojenih ozemljih se je vse veè poda- nikov spreobraèalo k islamu zaradi visokih dav- kov, ki so jih morali plaèevati »neverniki«. Ker so bile mno`ice novih, nearabskih, muslima- nov (mavali = varovanci, klienti kakšnega arab- skega plemena) diskriminirane, so se upirale. Kalif Omar II. (717-720) jim je naklonil nekaj pravic, da so se razlikovali od dimijev, kristja- nov in Judov, ki jim je pravice še odvzel, davke pa povišal. Ker Umajadom (661-750) kljub temu ni uspelo reformirati ogromnega impe- rija, so jih leta 750 zrušili Abasisidi, ki so ma- vali izenaèili z Arabci. Kalifata niso razširili oze- meljsko, vojskovali so se le na mejah z Bizan- cem in s Turki, prestolnico so prenesli iz Da- maska v Bagdad (762) v osrèje imperija, ki se je raztezal od Atlantika do Inda in Kitjaske, od Evroazije do Tihega oceana. To je »zlata doba« islama: trg, gospodarstvo, industrija, fi- nance teèejo v vse smeri, morda celo do Skan- dinavije, kjer so našli abasidske kovance. Mu- slimani niso imeli nobenega tekmeca od 8. do 12. stoletja: arabšèina je jezik imperija, arabski kristjani prevajajo grške tekste v arabšèino; iz Bagdada prek Sicilije, ju`ne Italije in Španije prihaja znanje v »kršèanski svet«. Kljub mogoènosti imperija se je njegova enotnost krhala od 9. stoletja dalje, ker so se emirati, ki so sicer priznavali duhovno oblast bagdadskega kalifa, borili za samostojnost. Od 11. stoletja dalje je arabski vpliv v islam- skem svetu vse bolj slabel. Dolgoroèna spre- memba, pomembna za širjenje islama, se je zgodila na abasidskem vzhodu, ko so v Iranu zavladali turški Seld`uki in dobili leta 1055 pod svoj vpliv bagdadskega kalifa. V Afriki so Arabce ogro`ali Berberi, v Španiji pa se je zaèel zaton kordobskega kalifata. Arabska pre- moè se je obdr`ala le še v Egiptu, drugod pa so vzeli vajeti v roke mavali, nearabski mu- slimani. »Šele Mongoli, veè stoletij zagrizeni sovra`niki islama, so zadali najhujše udarce temu sijajnemu talilnemu kotlu kultur in ga leta 1258, ko je D`ingiskanov vnuk Hulagu zravnal Bagdad z zemljo in usmrtil zadnjega vladajoèega Abasida, tudi unièili.«4 Abasidska dinastija je svetovni islam vodila z vzponi in padci kar pet stoletij (750-1258). ! ! Po stoletjih bolj ali manj neuspešnega obrambnega odpora do osvajalnega islama prei- dejo zahodni kristjani v protinapad z rekonk- visto v Evropi in s kri`arskimi pohodi zunaj nje. Naj omenim, da kri`arskih vojn »ni mo- goèe razlagati kot verskih vojn. Noben teolog, noben kanonist ni nikdar kategorièno trdil, da je glavni namen kri`arske vojne spreobrnitev nevernikov ali da je legitimno unièiti nevernika kot takega.«5 A prav ti pohodi spodbudijo mu-      /  slimane k ponovnemu širjenju njihove vere od 11. do 14. stoletja. Tokrat to ni spektakularno osvajanje novih ozemelj, kakor sta bila arabska vala. Toda to ni edina znaèilnost tega tretjega vala islama. Velika sprememba je v tem, da vo- dilno vlogo pri širjenju prevzamejo Nearabci (mavali), v glavnem nomadi: Turki in Mongoli na vzhodu, Berberi na zahodu. Vsi so suniti, veèinska, pravoverna veja islama, ki navznoter zatira sekte, predvsem šiite. Turki se širijo po severni Indiji do Delhija in Srednji Aziji proti Aralskemu jezeru. Sel- d`uki pre`enejo Bizantince iz Anatolije in us- tanovijo dr`avo, ki bo izhodišèe novih islam- skih osvajanj. Muslimani so tokrat prviè v sti- ku z latinskimi kristjani, ki jih na vzhod pri- peljejo kri`arski pohodi, ki so, gledano v kontekstu, del gospodarskega in kulturnega zbli`evanja med Evropo in islamom. Tedaj so se namreè med obema svetovoma razcveteli tesni odnosi, »ki so omogoèili gospodarski, finanèni, tehnološki, znanstveni in intelek- tualni razvoj v XIII. stoletju, enem najbolj cvetoèih in prosvetljenih stoletij celotne zgo- dovine evropskega Sredozemlja«.6 Na Iber- skem polotoku kristjani poèasi osvajajo izgub- ljena ozemlja. Èeprav se nekateri spotikajo nad rekonkvisto in kri`arskimi pohodi, pa Evropejci še zdaleè niso najbolj ogro`ali is- lama v 13. in 14. stoletju. Usodna nevarnost za islam prihaja od Mongolov, ki v drugi polovici 13. stoletja po- rušijo Bagdad, ukinejo kalifat in zavladajo v vzhodni Anatoliji, Iraku in Iranu. Njihov pri- me` popusti v 15. stoletju, potem ko so tudi sami zamenjali svoje lokalno verovanje (ša- manstvo) za univerzalno: ali budizem ali is- lam. Toda Mongoli še ne odidejo z odra zgo- dovine, ker je Babur, zaèetnik mogulske di- nastije, ustanovil v Indiji tristoletni imperij (1526-1858). Mogulska oblast vsiljuje islam s politiènimi in ekonomskimi sredstvi, musli- mane pa tudi uva`a. Kljub temu se islam pri- me predvsem med srednjim slojem, medtem ko ni uspešen ne med barahmani, ne med ne- dotakljivimi, èeravno bi kdo mislil, da bo prav slednje pritegnil njegov egalitarizem.7 Mogulski imperij, odprt za trgovino, postane izhodišèe za širjenje islama proti Maleziji in Indoneziji, kjer ga širijo v glavnem Indijci. Na teh podroèjih ni ostalo veliko sledi o is- lamizaciji zaradi tropske klime. Kralji obalnih kraljestev so se spreobraèali, da bi v svoja pri- stanišèa pritegnili islamske ladje in trgovce, podaniki so sledili kralju. Pomembne so po- roke islamskih trgovcev s hèerami lokalne ari- stokracije, pa tudi delovanje sufijev, nekak- šnih islamskih »menihov«.8 Islam bi se na Srednjem vzhodu te`ko opomogel od udarcev, ki so mu jih zadali Mongoli, èe se ne bi sredi 14. stoletja pojavili Otomani in ga ponesli v srce Evrope. Never- nikom hoèejo pokazati, koliko bolj je islam vzvišen nad kršèanstvom. Nikakor niso divjaki, kot jih prikazuje nasprotna stran, ampak os- vajajo zelo organizirano in naèrtno. »Turki niso dejansko nikoli udarili tjavdan. Njihova okrutnost ni bila prav nikakršen zverinski izliv, temveè jasna in preraèunana zastraševalna tak- tika. … namen napadov nikoli niso bili plenje- nje ali pokoli, ampak preverjanje politiènih predpostavk ali taktièno-strateških naèrtov. To je bilo zastraševanje in izèrpavanje Serenissime (Benetk) in hkrati izkorišèanje rivalstva med kristjani.«9 Na osvojenih podroèjih pustijo naj- prej vse, kot je bilo, da bi jih podjarmljena ljudstva la`je sprejela. To jim uspeva tudi za- radi dobrih vojakov. Te novaèijo najprej med Turki, ki jih vodi duh verskega osvajanja, gha- zi, kasneje pa med deèki na Balkanu, ki jih is- lamizirajo in napravijo za janièarje (jeni èeri - nova èeta). Èe odmislimo, da so v otomanskem imperiju nemuslimani zapostavljeni zaradi vere in da oblasti preganjajo muslimanske sekte, potem lahko reèemo, da ni ne preganjanja, ne nasilnega spreobraèanja, ampak toleranca. Po- goje seveda je, da nemuslimani spoštujejo is- lamsko nadvlado, plaèujejo davke in ne ovirajo  # /  vojaškega nabora. Ko v 20. stoletju otomanski islamski plimi sledi oseka, ostane na Balkanu nezanemarljivo število muslimanov, ki se po zaslugi Jugoslavije razširijo tudi v Slovenijo. !!*   Z novim vekom se Evropa poda na oceane in zaène osvajati svet. Kolonijam sledijo im- periji, ki rušijo islamske imperije in dr`ave. Angle`i unièijo mogulski imperij v Indiji in zasedejo strateške trgovske toèke: Afganistan, Egipt, pol Afrike, Nizozemci zagospodarijo v Indoneziji, Francozi v severni Afriki in polovici èrne … Otomanski imperij umira, islamski kon- zervativci in janièarji zavraèajo reforme, vendar ga evropske velesile ne zrušijo, ker se bojijo druga druge in vpliva ene od njih, Rusije ali Avstrije, na tem podroèju. Proti politièni in gospodarski nadvladi Evropejcev se po malem dvigajo nacionalna gibanja, politièno prenovo pa spremlja še intelektualna in verska. Arabci vse bolj enaèijo narodnost in islam, ki ju ogro- `ajo ali turški muslimani od znotraj ali Evro- pejci od zunaj. Tu je nekaj nastavkov za sovraš- tvo do Zahoda, ki ga bodo islamisti razpihovali zadnja desetletja in z njim opravièevali svoj kr- vavi ples. Po drugi svetovni vojni se islamske de`ele otresejo kolonialnega jarma, kar razla- gajo kot zmago islama nad kršèanstvom. Arab- ske de`ele dru`i nekaj èasa boj proti Izraelu, potem pa se vse bolj razhajajo. Ker ne neod- visnost ne modernizacija po zahodnem vzoru ne prineseta napredka muslimanskim mno`i- cam, išèejo, še zlasti v arabskem svetu, rešitev v islamu, oz. v tisti razlagi, ki jo skupaj s hra- no delijo islamski skrajne`i. Sadova pojedina, ca. 1520–22; safavidsko obdobje, barve, èrnilo, srebro in zlato na papirju, pripisano Tabrizu, Iran, hrani Metropolitanski muzej, New York.      /  Povsod kjer so muslimani, poteka danes med njimi hud boj med fundamentalisti in modernisti. Prvi prisegajo na mit o Mohame- dovi skupnosti v Medini, h kateri se je treba vrniti in se dr`ijo - tako mislijo - èrke Korana in šarije (islamske zakonodaje). Po njihovem mora islam regulirati vse vidike `ivljenja od najbolj intimnega do dr`avnega in medna- rodnega. Modernisti, nasprotno, mislijo, da je treba tudi v islam uvesti razlikovanje med islamom kot verovanjem in javnimi zadevami. Islam je stvar proste izbire in se ga ljudje dr- `ijo, kakor hoèejo sami, javne zadeve pa se urejajo dogovorno skozi demokratiène pro- cese, ne pa po diktatu Korana ali njegovih razlagalcev. Fundamentalistièni islam širi in financira Savdova Arabija v obliki svojega va- habizma. Tega sreèate danes povsod: med Hui - kitajskimi muslimani, v Rusiji in Evro- pi, vkljuèno s Slovenijo. Muslimani so prišli v Zahodno Evropo iz nekdanjih kolonij. Nekaj jih je prišlo ob neodvisnosti njihovih dr`av, še veè pa kasneje s trebuhom za kruhom. Ob gospodarski krizi v zaèetku sedemdesetih let so se evropske meje zaèele zapirati, zato so se tuji delavci od- loèili, da ostanejo v Evropi in pripeljejo sem svoje dru`ine iz svojih starih domovin. Za- hodna Evropa se zaèenja sooèati z islamskim vprašanjem in to vprašanje še zdaleè ni rešeno, ampak, nasprotno, postaja vse te`je. Tu tega vprašanje ne moremo naèeti, se pa danes z njim sreèujemo tudi v Sloveniji in je pomem- bno, da ne ponovimo napak, ki so jih na Za- hodu storili pred desetletjem ali dvema in se- daj bridko ob`alujejo svojo »liberalno« lah- komiselnost. Kakor koli `e, islam je danes po- vsod na Zahodu, sem je prišel s naseljevanjem muslimanov, ne z meèem ali preprièljivostjo. Kako bo naprej, ne ve nihèe, a nemiri, ki jih je v zelo strpni Nizozemski jeseni 2004 spro`il neèloveški umor re`iserja Thea van Gogha, ker ni bil všeè muslimanom, ne napovedujejo niè dobrega. 5# +   Veèina Evropejcev ima obèutek, da se is- lam nezadr`no širi. Še pred štirimi desetletji v Evropi ni bilo muslimanov, ali pa tako malo, da niso bili opazni, danes je drugaèe. Islam vnaša v naše civilizacijsko okolje druge vrednote, drugaèen odnos do dr`ave in dru- gaèno pojmovanje èlovekovih pravic ter zah- teva ponoven premislek o teh in številnih dru- gih kulturnih, duhovnih in dru`benih vpra- šanjih. F. Cardini sklene delo Evropa in islam: zgodovina nekega nesporazuma, z mislijo: »Is- lamski ‘tretji val’ je torej razširil meje Dar al Islama, vendar se mora sooèati z Evropo, ki je sama v obdobju koèljivega prevrednotenja same sebe, moèna, a gospodarsko in dru`be- no nehomogena, še neodloèena v politiènih izbirah, negotova glede kulturne identitete. ‘Islam bo to, kar bodo iz njega naredili mu- slimani,’ je izjavil Egipèan Fuad Zaharija. Toda tudi Evropa bo tisto, kar bodo iz nje znali narediti Evropejci. In to je Evropa, v ka- teri iz dneva v dan narašèa število dr`avljanov ali imigrantov, ki `ivijo po postavi Preroka.«10 Kakšne uvide je torej mogoèe izlušèiti iz zgo- dovine sreèevanja islama z drugimi, ki bi utegnili prispevati k bolj zadovoljivemu sre- èanju z njim danes? !!122 Za èasa Mohameda in arabske prevlade se je islam je širil z meèem, se pravi z osvajanji in politièno nadvlado. Cilj teh osvajanj ni bilo spreobrnjenje podjarmljenih ljudstev, toliko bolj, ker niso bili »malikovalci«, t. j. mnogo- bo`ci (razen Berberov in nomadskih Turkov v Srednji Aziji), ampak »ljudstva knjige«. V zvezi s tem je treba opozoriti na olajševalno okolišèino pri spreobraèanju v islam. V veè- jem delu kalifata »sta namreè stoletno kršèan- sko, judovsko in zoroastrsko oznanjevanje in organizacija skupnosti pripravljala pot bolj gladkemu prehodu v islam. V tem pogledu  # /  je dejstvo, da je Mohamed deloval šest stoletij za Jezusom, omogoèilo islamu, da se je la`e širil kot latinsko kršèanstvo. Monoteisti knji- ge so morali zato prepotovati veliko krajšo raz- daljo na moralnem, verskem in organizacij- skem podroèju, da bi spreobrnili k islamu, kakor evropski èastilci Votana, Tora, Jupitra, Epone, Merkurja in mno`ico drugih bogov, saj èašèenje teh bogov ni nikoli ustvarilo pri- merljivega knji`nega izroèila.«11 »Ljudstvom knjige«, svojim predhodnikom, je islam hotel samo pokazati, koliko boljši od njih je in edi- ni resnièen. To jim je mogel pokazati le tako, da jim je pustil njihovo vero, on pa jih je pod- jarmil in krepko obdavèil. Bolj kot z misijons- tvom v kršèanskem pomenu imamo tu opra- viti z nekakšnim verskim razkazovanjem, ekshibicionizmom. V tem duhu uvajajo otroke na dveh zasebnih dunajskih šolah v is- lam, kakor je moè razbrati iz uèbenika, ki ga je izdala Savdova Arabija: »Kristjani in judje so malikovalci, najslabše vrste bitja, ki bodo konèala v peklu. Edina prava religija je islam, druge vere ne veljajo. Bojujte se proti never- nikom, ki `ivijo v vašem sosedstvu. Naj ob- èutijo vašo ostrino!«12 Druga znaèilnost arabskega obdobja pa je, recimo temu, nacionalna univerzalnost, ker je islam arabska vera, vera za arabske mnogo- bo`ce. Omenili smo ̀ e neenakopraven polo`aj nearabskih muslimanov, mavali, z arabskimi. Mavali med drugim niso imeli pravice do pri- hodkov iz plena od osvajanj, ki jih je delila finanèna uprava, divan, arabskim muslima- nom. Arabskost je ohranila svoj pomen vse do danes med islamskimi ljudstvi v Srednji Aziji (Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tad`ikistan, Kirgizistan). Arabska plemena so tam plenila od leta 640 naprej, obenem pa so razvila svoj klientelizem med domaèini, ki so se spreobrnili (mavali). Zanimivo je to, da so si ta ljudstva ustvarila mitske izvore, po ka- terem naj bi bili njihovi predniki predislam- ski Arabci iz Jemena. S tem so se hoteli »izogniti priznanju, da so sprejeli islam pod vojaškim pritiskom ‘drugega islamskega vala’ arabskih zavojevalcev. Prvotni islamski nauk je namreè zahteval, da moraš biti rojen Ara- bec, da bi postal musliman. (…) Nek kazaški rodovnik povezuje npr. Kazake, ki so postali muslimani v 15. in 16. stoletju, z jemenskim kraljem Abu Karibom.«13 Danes se ponekod to zlitje nacionalnega in islama ka`e v zah- tevah muslimanov, da bi imeli pravice nacio- nalne manjšine. Status narodnosti so dobili muslimani v Bosni, imajo ga kitajski musli- mani kitajskega rodu Hui, nekateri bi ga radi uveljavljali v Evropi. Doslej to ni vodilo dru- gam kot v komunitarizem in destabilizacijo širše dru`be in dr`ave. ! !*$ Verjetno ni nakljuèje, da ima vahabitska Savdska Arabija v zastavi meè, nad njim pa izpisano izpoved vere: »Ni drugega boga ka- kor Bog, Mohamed pa je njegov Poslanec.« Z meèem se je islam razširil v prvih stoletjih obstoja, s silo in na raèun osnovnih èloveko- vih pravic ga danes vzdr`uje in utrjuje kakšna polovica od 57-ih dr`av èlanic Organizacije islamske konference. Vojni besednjak upo- rabljajo tudi številna gibanja, ki se èutijo po- slana širiti islam, za kar najdejo dovolj opore tako v Koranu kot v zgodovini. 14 Pomembno vlogo pri širjeno islama v zgo- dovini ima politika in to oèitno v èasu islam- ske nadvlade, kot smo videli, bolj prikrito v kolonialnem obdobju. Kolonialne oblasti so se namreè opirale na domaèe islamske vodi- telje in s tem okrepile njihovo moè. Islam je bil tudi edina alternativa kolonialni ideologiji. Zgodovinar Bulliet vidi v tem enega od vzro- kov, da se je islam od 15. do 20. stoletja bolj uspešno širil po Aziji kot kršèanstvo, ki je imelo - ali se je vsaj zdelo, da ima - podporo kolonialnih sil.15 K širjenju islama prispevajo svoje dru`beno- kulturni dejavniki. Islam je nastal ob prehodu      /  iz plemenske ureditve v dr`avno imperialno. Zato more biti bolj blizu plemenskim skupno- stim Afrike in Azije, ki ta prehod do`ivljajo pod vplivom kolonializma, kršèanstvo, ki ga sprem- lja, pa ima kot mestna religija premalo posluha za plemensko stvarnost. Nenazadnje se islam kljub svoji univerzalnosti vse do danes opira na plemensko ureditev, kar je oèitno še zlasti ta hip v iraški vojni ali v ureditvi dr`av na Arab- skem polotoku.16 Islamska etika - predvsem spolna (mnogo`enstvo ipd.), nadrejena vloga moškega in podrejena `enske, su`enjstvo, pre- vlada skupinskih interesov nad posamezniko- vimi ipd. - je bolj sprejemljiva za plemensko mi- selnost, ki se mora od lokalnega obrniti k uni- verzalnemu, kot kršèanstvo s svojim poudarja- njem edinstvenosti slehernega èloveka. !!0/3$ Toda to so le zunanji dejavniki za širjenje islama, ki ne upoštevajo vrednosti islama kot takšnega in njegovega mo`nega vpliva za èlo- veka. Muslimani pripisujejo naglo širjenje svo- je vere razumljivosti njenih dogem, uresniè- ljivosti njenih predpisov in praviènosti njenih zakonov. Islam dojemajo tudi kot zdravilo za vsa moderna stranpota, ki odtujujejo èloveka sebi in drugim: potrošništvo in materializem, individualizem in nasilje ipd. Enes Kariæ, dekan Islamske teološke fakul- tete v Sarajevu, predstavi Koran kot knjigo za vse: »’Koran je govoreèe vesoljstvo, vesoljs- tvo je molèeèi Koran.’ To vodilo pomeni predvsem, da bo to, kar je na straneh Korana, na straneh sveta do sodnega dne. Resnièno, Ljubimca, 1629-30. 1039; Safavidsko obdobje, Riza ‘Abbasi, Iran, tempera in zlato na papirju; 18.1 x 11.9 cm, Metroplolitanski muzej, New York.  # /  èe pomislimo na to, kar bi mogli tu zasilno imenovati ‘religijski zemljepis’ na straneh sve- ta v 7. stoletju po Kr., ko je koranska luè iz veènosti prispela v zgodovinski svet, bomo povsem jasno videli, kako koranske strani po- gosto nagovarjajo takratno (in današnje) re- ligijsko razlièno èloveštvo: jude, kristjane, èa- stilce naravnih prvin, ognja, sonca, maliko- valce … Na straneh Korana smo prièe velike- mu religijskemu zboru, vesoljnemu in glo- balnemu dru`enju, ne pa razkropitvi. Mojzes in Jezus nista ‘tuja’ stranem Korana, ampak sta nasprotno tudi ona dva ‘islamski pojav’. Enako velja za Noeta, Adama, Abrahama itd. Nekateri muslimani celo berejo Abrahamovo ime kot Brahman, da bi pribli`ali islamski nazor hinduizmu. (…) Toda ob prebiranju Korana moramo dobiti moèan vtis o brezmej- nem pomenu - za zgodovino èloveštva od 7. stoletja do danes - tega, da koranske strani ne govorijo o ‘muslimanskem Bogu’. (…) Èe bi rekli, da je Bog izkljuèno ‘muslimanski’, bi zagrešili širk, malikovanje, kar je najveèji greh v islamu, ker bi enaèili ali omejili abso- lutnost Absolutnega na nekaj, kar On, Ab- solutni, ni. (…) Islam moèno razširja v èloveš- tvu sporoèilo, da je Bog Bog vseh, kar pome- ni, da smo vsi `e a priori enaki pred Bogom. To dejstvo je bistvenega pomena za ves islam- sko navdihnjen naèrt globalizacije v preteklo- sti in je tudi zelo pomembno za sedanji glo- balizacijski naèrt, ki ni zakoreninjen v nobeni veri. Toda ta zadnji globalizacijski naèrt mora raèunati z vsemi verstvi, tudi islamom.«17 !!425 6 Kariæevo videnje Korana in islama je `e uglašeno na razmišljanja zahodnega èloveka in mu poskuša pribli`ati islam v njegovem je- ziku za njegove potrebe. Dejstvo, da to dela s tehtnim premislekom, ki nagovori misleèe- ga in razgledanega Zahodnjaka, prièuje o no- vem naèinu podajanja islama, ki ne more ra- èunati na niè drugega kot na tehtno besedo in preprièljivo prièevanje. V tem ubira sodob- no širjenje islama podobna pota kakor krš- èanstvo. Kot `e reèeno, so islam v dar el harb, v svetu vojne, zunaj islamskih dr`av širili trgov- ci, pa tudi kakšne muslimanske bratovšèine. »Dognati, kako so široka prostranstva èrne Afrike in tisoèe indonezijskih otokov pridobili za islam pobo`nost in moralna moè zapored- nih valov mistikov, je res prava zgodovina. Ta zgodovina epskih razse`nosti še èaka, da jo bo kdo povedal. To bo verjetno storil kak- šen genialni pisatelj.«18 Toda doslej je bila takšna misijonska dejavnost delo posamezni- kov in ni bila organizirana kot v kršèanstvu. K tej dejavnosti Koran ne spodbuja, kot je razvidno iz nekaterih stihov: »Vi imejte svojo religijo, jaz pa svojo« (109,6). »Ti ne boš vo- dil, kogar ti hoèeš, ampak Bog vodi, kogar on hoèe« (28,56). Vendar pa pozna Koran tudi pojem dava, »povabilo k islamu«, ki ga danes vse bolj razlagajo v smislu misijonske obvez- nosti. »Povabi na Pot svojega Gospodarja z modrostjo in poštenim oznanjevanjem ter raz- pravljaj z njimi na najboljši naèin. Resnièno tvoj Gospodar ve najbolje, kdo se je oddaljil od njegove Poti, in mu je najbolj jasno glede tistih, ki jih vodi« (16,125). »Kdo je boljši v govoru kakor tisti, ki vabi k Bogu in dela pra- ve reèi ter pravi: ‘Jaz sem musliman.’« (41,33). Èe so muslimani doslej prepušèali širjenje islama bolj bo`ji previdnosti, pa se v zadnjih desetletjih vse bolj zavedajo, da morajo tudi sami »vabiti k islamu« in širiti sporoèilo. Za nekatere pomeni to reislamizacijo muslima- nov, t. j. da bi se dr`ali šarije, islamske zako- nodaje, za nekatere pa spreobraèanje nemu- slimanov. Misijonstvo tudi ni veè prepušèeno samo navdušenju posameznikov, ampak je vse veè misijonskih ustanov (savdska Islamska sve- tovna zveza, Indonezijski urad za islamski mi- sijon, idr.), na kairski Al-Azrah imajo oddelek za islamsko misiologijo, v Kartumu je bil leta 1981 1. svetovni kongres islamske dave … Z mi-      /  sijonsko dejavnostjo se ukvarja celo Organi- zacija islamske konference (OIK),19 ki jo se- stavlja 57 dr`av. Ob branju njenih dokumen- tov nastane vtis, da je podobna Svetemu se- de`u. Vendar je bistvena razlika! Medtem ko Sveti sede` zastopa Cerkev, pa so OIK dr`ave s prete`no muslimanskimi, a tudi še kako drugaèe verujoèimi dr`avljani. Tako slednji prek »svoje« dr`ave podpirajo širjenje islama, marsikje celo zatiranje nemuslimanov.20 $$$ Vsak peti èlovek na svetu je musliman, zato je še kako pomembno, kakšen islam bo prevladal. Iz zgodovine je jasno, da je bil is- lam na obrobju vedno bolj odprt in sprejem- ljiv za druge in pozitivne spremembe kot is- lam v centru. Obrobje danes predstavljajo med drugim islamska diaspora, moderna gi- banja v islamskem svetu in visoko šolstvo. Iz diaspore prihajajo nove pobude in gibanja za posodobitev islama. Tudi v samem islam- skem svetu so gibanja za èlovekove pravice, demokracijo in pravno dr`avo. Izobra`evanje, še zlasti visoko, je pomemben dejavnik pri us- posabljanju za `ivljenje v globalnem svetu, kar je opazno tako v Turèiji kot Indoneziji. Ko gleda zgodovinar Bulliet na islam iz raz- nih obrobnih situacij, zapiše: »Glede na to, kar so muslimani ustvarili iz svojega verskega izroèila v štirinajstih stoletjih, ne dvomim, da bodo našli potrebne rešitve. Zanesljivo prièakujem, da bomo v naslednjih dvajset do trideset let videli verske voditelje s strpno in miroljubno miselnostjo, po vzoru Gandija, Martina Luthra Kinga in Nelsona Mandele, ki bodo v spoštovanju in ljudski podpori da- leè presegli današnje zagovornike d`ihada, ne- strpnosti in verskega samodrštva.«21 1. J. Rollet, Religion et politique. Le Christianisme, l’Islam, la Démocratie, Grasset, Pariz, 2001, 48. 2. To vprašanje bi zaslu`ilo posebno obdelavo toliko bolj, ker se je odnos do arabski kristjanov v arabskih islamskih de`elah korenito spremenil po neodvisnosti, za katero so se zaèeli boriti in jo v glavnem izborili prav arabski kristjani. Danes so ti kristjani na tem, da izginejo v svoji dvatisoè letni domovini zaradi zatiranja in prisiljenega izseljevanja na Zahod, v glavnem v ZDA. 3. Prim. R. W. Bulliet, The Case for Islamo-Christian Civilization, Columbia University Press, New York, 2004, 18. 4. Y. Thoraval, Islam. Mali leksikon, MK, Ljubljana, 1998, 10. 5. F. Cardini, Evropa in islam. Zgodovina nekega nesporazuma, /*cf., Ljubljana, 2003, 95; prim. 132. 6. F. Cardini, n. d., 106. 7. Prim. A. Mohammad-Arif, Au(x) pays de Rama et d’Alah: l’Islam dans le sous-continent indien, v: A. Feillard, L’islam en Asie, du Caucase à la Chine, La documentation française, Pariz, 91-94. 8. Prim. A. Feillard, L’islam en Asie du Sud-Est: les legs religieux de la course aux épices, v: A. Feillard, n. d., 145-206. 9. F. Cardini, n. d., 186. 10. F. Cardini, n. d., 280. 11. R. W. Bulliet, n. d., 19. 12. M. Grah, Hujskaški uèbenik, Delo, 19. 11. 2004. 13. S. A. Dudoignon, Islam d’Europe? Islam d’Asie? En Eurasie centrale. (Russie, Caucase, Asie centrale), v: A. Feillars, n. d., 34-35. 14. Prim. B. Lewis, The Crisis of Islam: Holy War and Unholy Terror, Modern, Lib Edition, New York, 2003; G. J.-H. Jansen, Militant Islam, Pan Books, London, 1979; D. Pipes, Militant Islam Reaches America, W. W. Norton & Company, 2003. R. Wright, Sacred Rage: The Wrath of Militant Islam, Touchstone, New York, 2001. 15. Prim. R. W. Bulliet, n. d., 40-42. 16. D. Hosham, Tribus et pouvoirs en terre d’islam, Armand Colin, Pariz, 2004. D. Hosham, Tribus et pouvoirs terre islam export, Armand Colin, Pariz, 2004 17. E. Kariæ, Essays on our European Never-never Land, Oko, Sarajevo, 2004, 39-41. 18. J.-H. Jansen, n. d. 44. 19. Prim. M. El-Sayed Selim, Globalization, Multi- lateralism and the Islamic World, v: http:// www.islamonline.net/english/Contemporary/ 2003/01/Article01.shtml (22. april 2003). Skladno z ustanovno listino OIK (8. èlen) lahko postane njena èlanica dr`ava, ki se ima za islamsko. Kako si kakšna dr`ava zaslu`i ta naziv, ni doloèeno. Od evropskih dr`av je èlanica te Konference Albanija, Bosna in Hercegovina pa opazovalka. Prim. http://www.oic-oci.org/ (22. april 2003). 20. Prim. J.-M. Billioud, Histoire des chrétiens d’Orient, L’Harmattan, Pariz, 1995. 21. R. W. Bulliet, n. d., 161.  # /  Sedmo stoletje je bilo odloèilno obdobje za zgodovino, kulturo in civilizacijo Vzhoda, zibelko kršèanstva, ki je z oznanjevanjem evangelija osvojilo najveèje cesarstvo: rimsko cesarstvo. V tistem èasu so Vzhod zavzeli mu- slimani, v glavnem Arabci. 6    V Arabiji se je z Mohamedom, ki se je ro- dil leta 570, oblikovala nova religija. Dru`- bene razmere v Meki so novemu »preroku« kljub nasprotovanju sorodnikov Karašitov ve- liko pripomogle, da je v Meki in Medini lah- ko zaèel širiti novo vero, islam ali »predanost Bogu«. »Dru`bena in intelektualna kriza, ki je pe- stila Meko in ki je pomenila poraz plemen- skega humanizma je bila kot nalašè pozivu zavzetega mo`a. Bil je vznemirjen zaradi ver- ske napetosti, ki brez dvoma ustreza enemu temeljnih pogledov na Arabijo tistega èasa. Obenem je bil obèutljiv za probleme mate- rialne in moralne razse`nosti, s katerimi so se sooèali njegovi sodobniki v preobrazujoèi se dru`bi. Nagovarjanje k islamu je bil od- govor na zaskrbljujoèe stanje, ki je obljubljalo dolgoroèno rešitev.«1 Bistvo te nove religije - predanosti Bogu - je izpoved vere, ki potrjuje njeno pridru`i- tev islamu in »preroku«: »Ni boga razen na- šega Boga. Mohamed je Bo`ji poslanec.« To je pravoverna muslimanska veroizpo- ved, ki zajema vse ostale obveznosti, ki izha- jajo iz Korana ali iz islamske tradicije. Nova religija se je v`ivela v »Alahova verstva«, ju- dovstvo in kršèanstvo, ki imata »Knjigo«; ne samo navdihnjeno, temveè »ki do zadnje be- sede prihaja z Neba«. Koran je po islamski tradiciji »prišel z Neba in `eli razlo`iti èlo- veku skrivnost stvarstva in njega samega. Spra- ševal ga je, kaj je èlovek, od kod in zakaj pri- haja ter kam bo šel po smrti, kdo ga je pri- klical iz nièa in nepoznanega. Govoril mu je, kateri svet zaznava in vidi, upoštevajoè skriv- nostno ozadje, ki ga skuša odkriti. Kdo je us- tvaril ta svet poln skrivnosti? Kdo ga vodi? Prav tako ga je uèil vedenja do Stvarnika in stvarstva, kako bi se morali Bo`ji slu`abniki vesti med seboj.«2 Janez Damašèan3 je smatral islam za krš- èansko, izmailièansko herezijo. Èeprav se o njegovih pogledih danes veliko razpravlja, kljub temu ostaja dejstvo, da so si vsi pozna- valci enotni, da islama ne moremo razumeti drugaèe kot v njegovih povezavah s svetopi- semskimi verstvi.4 Toda te povezave lahko obravnavamo na razliène naèine, še posebej muslimani, za katere vez med islamom in sve- topisemskimi verstvi obstoji v »odnosu raz- veljavitve«. To pomeni, da Koran -»Razodeta postava«- preklicuje postave, ki so bile razo- dete pred njim. 3   Po Mohamedovi smrti leta 632 se je islam kljub zaèetnim razkolom in odpadništvu, ki je narašèalo v islamski dru`bi, razširil v Sirijo, Mezopotamijo, Perzijo, severno Afriko. Tako bizantinsko kot sasanidsko cesarstvo nista bila kos osvajanju arabskih muslimanov zaradi medsebojnih spopadov, kjer je zadnjega do Ctesiphona vodil cesar Heraklij leta 629. +37 6 +  # 67/ 8   #         /  Ob smrti »preroka« je njegov naslednik kalif Abu Bakr organiziral napad na Sirijo. Zbral je nomadska plemena Hijaza, Najda, Jemna, in Abu Ubaydu priporoèil odpravo.5 Tako je leta 634 prišlo do opustošenja celotne Palestine. Jeruzalemski patriarh Sofronij je med svojo bo`ièno pridigo leta 634 ob`alo- val, da ne more kot obièajno obiskati Betle- hema.Najpomembnejši bitki Adjnadina leta 634 in Yarmuka leta 636 sta se konèali s po- polno zmago muslimanov, ki so unièili cesar- sko obrambo. K temu je še posebej pripomo- gla spretnost generala Khalida ibn al-Walida, Iraèana, ki je nosil èastni vzdevek »Bo`ja sab- lja«. Bitke so dodatno olajšali Ghasanièani, Arabci monofiziti, ki so se pridru`ili Arabcem muslimanom.6 V Mezopotamiji so muslimani preèkali reko Evfrat leta 635 in leta 637 po bitki v Ka- dissiyi osvojili Ctesiphon, glavno mesto Sasa- nidov. Navdušeni od hitrih in plodovitih us- pehov so muslimani v letu 641 nadaljevali svoj pohod proti gornji Mezopotamiji ter Arme- niji.7 Za zmago v Egiptu gre zasluga generalu Amr ibn-’As med letoma 640 in 642. Leto za- tem sta bila podjarmljena Tripolis in Karta- gina, leta 712 pa še Španija.8 Kljub velikim muslimanskim uspehom pri osvajanju prostranih de`el so loèitve na- èenjale skupino »prerokovih« sorodnikov in njihovih potomcev, ki so se rodili trideset let po njegovi smrti. Po rašidinskem kalifatu9 z glavnim mestom v Medini je bil Mo’ awiya leta 660 povišan v kalifat, prav tako Damask v Siriji, ki je postal glavno središèe Arabcev, potem ko je bilo zdru`eno cesarstvo, ki so ga razdrobili Alijevi pripadniki. »Sprva je bil osvajalec Ali poveljnik za ce- lotni arabski imperij, ki ga je Sirija, utrdba Ommayadov, cepila na dva dela. Njegovi pripadniki so bili razdeljeni na Kharijite (upornike) in Šiite (zveste). Ali je bil umor- jen leta 661. Dr`avljanska vojna je privedla do še veèje loèitve in osvajanje drugih de`el je bilo zaèasno ustavljeno. Zamisel o dina- stiji je zamenjala svobodna izbira islamskih kalifov. Moawiya, prvi omajadski kalif, je uradno premestil glavno mesto iz Medine v Damask in postal po ponovni zdru`itvi arabskega sveta nesporni voditelj. Leta 711 je islam dosegel svoj najveèji obseg na Vzho- du, vse do kitajske meje in doline Inda… Arabski imperij je bil na svojem vrhuncu. Raztezal se je od Atlantika do Inda, od Kas- pijskega morja do Nila.«10 Dinastijo Ummayada v Siriji je nasledila dinastija Abbasida v Iraku, kar je mestu Bag- dadu omogoèilo, da je postal glavno mesto arabskega imperija. "  +  #   V nekaj desetletjih osvajanj je arabski im- perij segal od vzhodne Indije do zahodne Španije, od Kaspijskega jezera na severu do centralne Afrike na jugu. Z obse`nimi in hi- trimi osvajanji so nekdanji nomadi, vajeni primitivnega `ivljenja v arabski pušèavi, naen- krat postali svetovni voditelji, voditelji ljud- stev in veliko bolj razvitih kultur. Veliki zgo- dovinski filozof Ibn Khaldum, ki je `ivel od leta 1332 do 1402, je poudaril sledeèe: »Arabci niso imeli niti velikih literarnih del niti raz- vite znanosti. Bili so nepismeno beduinsko ljudstvo, loèeni od civilizacij z razvito umet- nostjo in umetninami. Orientalska ljudstva in sredozemski Franki pa so bili v tem zelo vešèi, saj so izhajali iz stalno naseljenih civi- lizacij in daleè od navad nomadskega `ivlje- nja…«11 Potrebno se je bilo torej hitro prilagoditi na drugaène okolišèine. Muslimani so se za- vedali, da morajo sprejeti nove kulture, pred- vsem znanosti, kot sta medicina in filozofija, ki ju še niso poznali. 12 Hoèeš noèeš so se morali po pomoè obr- niti na ljudstva, ki so jih zavzeli z vojaško silo. Po sili razmer so bili prvi voditelji musliman-  # /  skih Arabcev sirski kristjani.13 Èeprav sami niso bili Arabci, so vseeno `e poznali arabski jezik, kakor tudi filozofijo ter razliène grške vede, katerih glavna dela so bila prevedena v siršèino.14 Sirskim izobra`encem je bila `e od 5. stoletja naprej najvišja `elja poznavanje »grške kulture«. Nihèe razen sirskih kristjanov ni bil torej bolj primeren za uèenje Arabcev in njihovo uvajanje v privzete kulture.15 Sirski kristjani so bili zelo znani po znanju filozofije in grških ved. Al-Jahiz v svojem sa- tiriènem delu Kitab al Bukhala sredi 9. sto- letja omenja odgovor nekega arabskega zdrav- nika iz Bagdada svojemu sogovorniku, ki se je èudil, ker ni imel bolnikov. »Rekel je, da je za bolnike najprej musliman. Še preden sem postal zdravnik, `e prej kot sem se rodil, je bilo znano, da muslimani v medicini niso uspešni. Imenujem se Asad namesto Salib (kri`), Gabra’il, Yuhanna ali Bira. Ma kunya je Abu al-Harit, èeprav bi morala biti Abu Issa, Abu Zakariya ali Abu Ibrahim. Nosim belo oblaèilo, èeprav bi se moral obleèi v èrno svilo. Govorim arabsko namesto, da bi se izra- `al v jeziku prebivalcev Gundaisaburja.«16 To prièevanje velikega slovesa je eno izmed ti- stih, ki je bilo prisotno v skupnosti kršèanskih zdravnikov v Bagdadu in je bilo dedišèina grš- ke znanosti. Sirski kristjani niso bili posred- niki med grško ter arabsko kulturo samo na podroèju medicine, ampak tudi filozofije.17 Pri privzemanju grške kulture so igrala posebno vlogo prevedena dela sirskih krist- janov in številne nove šole, predvsem tiste za filozofijo v Bagdadu.18 Za arabski prevod tako Aristotelovih kot splošnih grških del gre po veèini zasluga kršèanskim izobra`encem v Siriji. Posebej velja omeniti nestorjance, ki so številni, tako kot zdravniki, `iveli na dvoru kalifov in Arabcem iz svojega pozna- vanja grške literature predlagali najbolj ko- ristne knjige.19 Po mnenju arabskih avtorjev samih20 so imeli kršèanski nestorjanci in ja- kobiti `e pred 5. stoletjem najmanj petdeset šol, kjer so pouèevali kršèansko teologijo in grško filozofijo. “Bog je naša pomoè na poti do sreèe in uspeha”, stran iz albuma Hafiza Osmana, 17. stol., 21x15 cm, Muzej islamske umetnosti, Berlin.      /  Po drugi strani pa sodobni arabski avtor- ji21 zato, da bi zmanjšali zgodovinsko vlogo kristjanov pri prenosu grške kulture in ob- likovanju arabske, trdijo, da je bil vpliv krist- janov le drugotnega pomena in zgolj površin- ski, saj naj bi bili kristjani le uradniki, ki so se pre`ivljali pri muslimanskih kalifih. Tako pripisujejo celotno formacijo arabske kulture samo koranskemu spodbujanju znanosti. R. Joumai’li jasneje poudarja posredovalno vlo- go sirskih kristjanov med grško in arabsko kulturo.22 Poudarili smo `e, da so bili kristjani po- memben dejavnik pri navajanju Arabcev na grško kulturo. To se jasno odra`a pri skrbi za prevode in usmerjenosti bagdadske šole. !' Prevajalsko gibanje se je zaèelo `e za èasa Ommayadov v Damasku, kjer so muslimani prišli v stik s kršèansko teologijo in grško fi- lozofijo. »Arabci so bili na zaèetku preprosti ljudje, brez zanimanja za umetnost… Potem so `eleli študirati filozofske znanosti, o kate- rih so slišali govoriti kršèanske škofe in du- hovnike.«23 Toda to je bil le zaèetek in posle- dica osebnih pobud kultiviranih ljudi, kot je bil na primer Khalid ibn Yazid. »Khalida ibn Yazida so imenovali tudi »modri mo` iz dru`ine Marwanov«. Prirojena mu je bila krepostnost z veliko zanimanja za razvoj znanosti. Ker ga je posebej veselila umetnost (alkimija), je k sebi povabil skupi- no grških filozofov, ki so `iveli v Egiptu. Na- roèil jim je, naj prevedejo knjige o grški umetnosti iz gršèine in koptskih jezikov v arabšèino. V islamu so to prvi prevodi iz ne- kega drugega jezika.«24 V Damasku se je kulturna asimilacija samo zaèela. V èasu Abbassidov je prevajanje do`ivelo razcvet in postalo uradna dejavnost. To ni niè nenavadnega. Sprva, v obdobju omajyadskega kalifata, je šlo islamu za osva- janje in utrjevanje. V èasu Abbassidov pa so bila osvajanja `e konèana in arabski imperij se je trdno ustalil ter za`ivel v blaginji in miru. Arabci so se lahko posvetili drugim de- javnostim, kar jim je do tedaj onemogoèalo vojskovanje. Tako so Arabci zaèeli osvajati kul- ture in civilizacije, ki so jih zasedli z vojsko. Abasidsko prevajalsko gibanje se je za- èelo z al-Mansourjem, graditeljem Bagda- da, se nadaljevalo z Harun al Rachidom ter doseglo vrhunec z al-Ma’mounom (813- 833). Ibn Khaldun poroèa: »Abu Ga’far, al-Mansour (754-755) je od cesarja v Bizan- cu zahteval, naj mu pošlje prevode mate- matiènih knjig. Cesar mu je poslal Evkli- dovo študijo in nekaj del iz fizike. Musli- mani so vse preuèili, kar jih je navdušilo za dodatno izobra`evanje.«25 Al-Ma’moun je bil zares radodaren do vseh, ki so se ukvarjali z znanostjo, še posebej do prevajalcev.26 Tudi on je poslal v Bizanc po grške znanstvene študije in jih dal prevesti v arabski jezik. Izroèitev celotne knji`nice v Bizancu muslimanom je bil eden od pogojev za sklenitev miru med al-Ma’mounom in Mi- haelom III. Abasidski kalifi so se zavedali pomena prevodov kot sredstva sine qua non za asimi- lacijo kulture in znanosti sveta, ki so ga os- vojili z oro`jem. Pomembnost kulturnega gi- banja bi lahko odkrili tudi z drugimi dejstvi. Gre za veliko spoštovanje, ki so ga bili de- le`ni prevajalci, ki so bili za svoje delo pla- èani z zlatom. »Pripoveduje se tudi, da je Honayn ibn Ishak prodal svoje prevode al- Ma’mounu za ceno zlata, kar se zdi never- jetno, a hkrati prièa o veliki dragocenosti, ki so jo imeli prevodi.«27 Pomen gibanju daje tudi vloga, ki so jo Arabci igrali pri ohranjanju in prenosu grške filozofije v èasu, ko je padalo zanimanje zanjo in ko je bila zahodna misel v dekadenci.28 Gre torej za kulturni fenomen poglavit- nega pomena, ker gre za sreèanje, še veè, za zdru`itev razliènih kultur: grške, rimske, per-  # /  zijske in arabske v tisto središèe èloveške mi- selnosti, ki mu pravimo islam. Najveèji prevajalci so bili arabski oziroma poarabljeni kristjani, sirski nestorijanci in ja- kobiti.29 To dejstvo priznavajo vsi srednjeveš- ki in sodobni muslimanski avtorji. Strinjajo se, da so se morali beduini, ki so prišli iz puš- èave in niso poznali nobenega jezika razen arabskega dialekta, zateèi h kristjanom, da so jih seznanili s tujo kulturo in civilizacijo. Najslavnejši prevajalci, se pravi najbolj de- lavni in uspešni, so bili nedvomno Honayn ibn Ishaq (809-873), njegov sin Ishaq ibn Ho- nayn (+911) in njegov neèak Hubaish ibn al- Hasan. Vsi trije so poleg materne siršèine iz- vrstno znali še arabsko, grško in perzijsko. Še vrsti drugih znanih prevajalcev pred, po in za èasa Honayna pripada zasluga za prevode. Omenimo lahko Yahya ibn al-Ba- triqua (+815), Ibn Na’imaha al Himsija (+835), Thabita ibn Qurraha (826-904), Qo- sta ibn Luca (820-913), Sinana ibn Thabita (939), Abu Bishr Matta (+940) in Abu ra’ita (+830). !8'  9 Mesto Bagdad, ki so ga imenovali tudi Ma- dinat al Salam, mesto miru, je dal leta 762 zgra- diti drugi abbssidski kalif al Mansour. Vzdevek mesto miru je bil izbran kot simbol za ozna- èitev obdobja abasidske blaginje.30 V Bagdadu so se hitro naselili ljudje, ki so poskrbeli za oblikovanje ekonomskega ter intelektualnega središèa. Vladanje kalifa Harunaal Rachida, èi- gar ime je bilo prek pripovedi »Tisoè in ena noè« poznano še stoletja, je bilo zaèetek zlate dobe islamske civilizacije. Ustanovil je bagdad- sko prevajalsko šolo, ki je postala z Ma’mou- nom, Bayt al-Hikmahom arabski domus sa- pientiae, prava univerza, ki naj bi iz Bagdada naredila novo Aleksandrijo, kulturni center ce- lotnega islamskega imperija.31 Bagdadsko intelektualno gibanje je za`i- velo takoj po ustanovitvi, s strani al-Mansour- ja. Pesniki, izobra`enci, filozofi in drugi so se zgrinjali proti Bagdadu, na al-Mansourjev cesarski dvor. On je nameraval v vseh ozirih iz svoje prestolnice narediti najbolj velièastno mesto v islamskem imperiju. Zato je dal pri- peljati tja znanstvenike od vsepovsod.32 Prvi so prišli iz Jundishapurja, ki je imel takrat še cvetoèo šolo. To so bili predvsem zdravniki in fiziki, ki so `iveli na cesarskem dvoru.33 Nji- hov zgled in velik ugled, ki so ga tam u`ivali, je opogumil še druge, da so prišli v Bagdad. Harun al-Rachid, ki je odloèilno pomagal he- lenizacijskemu gibanju, se »je veliko bolj kot njegovi predniki zavzemal za znanost in li- teraturo. Helenistièno gibanje je v islamu do- zorelo pod njegovim pokroviteljstvom. Èas njegovega vladanja so pozneje oznaèili za zla- to dobo.«34 Bagdadska šola je dosegla svoj najveèji raz- cvet za èasa al-Ma’mouna (813-833)35. Prek te šole, na katero so vplivali sirski kristjani, se je med Arabci in po celotnem abasidskem imperiju širila grška, predvsem Aristotelova, filozofija. Aristotelova dela in nekatere komen- tarje nanje so sirski kristjani `e poznali.36 Toda potrebno je bilo še nekaj èasa, da so ta dela zaèeli preuèevati arabski filozofi. Potreb- no je bilo poèakati prve velike filozofe, kot so bili Al-Kindi, Al-Farabi in pozneje Averroes in Avicenne. Bagdad je nasledil aleksandrijsko in os- tale predhodne šole in nadaljeval njihovo po- slanstvo. 9  Pred prihodom islama je bil Vzhod skoraj v vseh de`elah kršèanski in je predstavljal kri- `išèe med grško in orientalsko kulturo. Arab- ski muslimani, ki so prišli iz ju`ne Arabije in v 7. stoletju osvojili kršèanski vzhod, so se sooèili z, v primerjavi z njimi, ki so `iveli no- madsko `ivljenje v arabski pušèavi, zelo raz- vito kulturo. Zelo hitro so dobili kompleks manjvrednosti in nanj odgovorili z vnetim      /  prevajanjem in prilagajanjem novim kultu- ram. Tako so ohranili grško filozofijo v arabš- èini iz èasov, ko je zahodna »kultura« propa- dala. »Grška filozofija se je tako v Evropo vr- nila ravno preko arabskih knjig z Vzhoda, ki so dale podobo srednjemu veku.«37 Sreèanje grške filozofije in muslimanskega Korana je najprej povzroèilo rojstvo mu’ta- zilitov.   +  Spodobi se, da si od bli`e pogledamo, kakšen tip kršèanstva je poznal prerok islama. Danes ne more nihèe zanikati obstoj kršèans- tva v ju`ni Arabiji in v Hijazu še pred rojs- tvom islama.38 Toda tisto kršèanstvo je bilo krivoversko.39 Zelo verjetno je, da prerok Mo- hamed ni poznal pravovernega in tradicional- nega kršèanstva. Zato koranska kristologija ne bi bila niè drugega kot arabska kombina- cija in priredba naukov o Kristusu, ki so bili raztreseni po prostrani pušèavi Arabije40, kjer so imele apokrifne knjige, kot na primer Ma- tejev psevdoevangelij in arabski evangelij, ne- posreden vpliv na Koran.41 Islam goji veliko spoštovanje do Kristusa, Marijinega Sina. Toda on je Kristus iz Korana in ni niè drugega kot: 1) ustvarjeno bitje: V Koranu Kristus ni Bo`ji Sin, ampak tako kot Adam ustvarjeno bitje.42 Brezmade`- no spoèetje v Koranu pomeni le znamenje Svetilka, pozno 12. — zaè. 13. stol., Sirija, poslikano in glazirano, 23 x 12.7–15.2 cm, Metropolitanski muzej umetnosti.  # bo`je vsemogoènosti. Ali ni ta islamska trditev ebionitski element v Koranu?43 2) gnostièni Kristus Kristusovo kri`anje je v Koranu popolno- ma zanikano.44 Bausani je glede tega napisal: »Kakor lahko vsakdo vidi, gre za nauk doke- tistov in drugih gnostikov.45 3) Prerok V Koranu velja Kristus za preroka, ki dela èude`e s privoljenjem Alaha in ne iz lastne moèi, ter je prerok, ki oznanja Mohamedov prihod.46  )2& 1. Sourdel D. et J., La civilisation de l’Islam classique, Paris, 1983, 23. 2. Sayyid Q., Commentaire du Coran, Sourate 6; navedeno v: Etudes Arabes, 69, Rim, 1985, 60-61. 3. Prim. str. 94, zbirka 764-774. 4. Prim. Henninger J., L’influence du Christianisme oriental sur l’Islam naissant, v: Accademia nazionale dei lincei quaderno 62, CCCLXI, 1964, 379-409. 5. Prim. prav tam, 210. 6. Prim. Hitti P., Tarikh Souriya, 12-14. 7. Prim. Bat Ye’Or, Les chrétiens…, 34. 8. Prim. prav tam, 38. 9. Prvi štirje kalifi v islamu so: Abu Bakr, Omar ibn al-Khattab, Ali ibn abi-Taleb, Ottman ibn Affan. 10. Vincent A., Islam, London, 1946, 7. 11. Ibn Khaldun, Al-Muqqaddimah, V, 23, navedeno v: V. Monteil, Obn Khaldun, Discours sur l’histoire universelle, Beyrouth, 1968, 823. 12. Prim. Fakhoury et Georr, Tarikh al falsafa…, 30. 13. Prim. Anawati G., Al Massihiya…, 93-95. 14. Prim. prav tam, 99. 15. Duval R., La littérature syriaque, Pariz, 1907, 9. 16. Al-Jahiz, Kitab al Bukhala (Le libre des avares), v francošèino prevedeno od Pellat C., Pariz, 1951, 147-148. 17. Prim. Barsaum i., Al Lu’lu’ al manthur, Bagdad, 31976, 156-159. 18. Prim. prav tam, 160. 19. Prim. Farruh O., Al ‘Arab…, Beyouth, 1960, 142-154. 20. Prim. Haddad R., Syrian Christians in Muslim society, New Jersey, 1964, 3. 21. Prim. Marhaba A. R., Min al falsafa al younaniya ila al falsafa al islamiya, (De la philosophie grecque à la philosophie islamique), Damsk, 1981, 290-335. 22. Prim. Joumai’Li R., Harakat al tarjamah fi al mashriq al islami fi al karnaïn al thalith wal rabi’ al hijri, Beyrouth, 1982, 218ss; Gilson E., La philosophie au Moyen-Age, vol. I, Pariz, 1976, 344-345. 23. Ibn Khaldun, Al-Muqaddimah, 1046. 24. Ibn al Nadim, Al-Fihrist, VII, pogl. 1, Bayard Dodge, London, 1970, 581. 25. Ibn Khaldun, Al-Muqaddimah, 1046 26. Prim. Marhaba A. R., Min al falsafa…, 305. 27. Farrukh O., Al ‘Arab…, 156. 28. Prim. Duval R., La littérature syraque, 9. 29. Prim. Ibn Al Nadim, Al-Fihrist, 586-589. 30. Prim. Sourdel D. in J., La civilisation…, 60. 31. Prim. prav tam, 61-61. 32. O’Leary D. L., How the greek…, 142. 33. Prim. Sourdel D. in J., La civilisation…, 63. 34. O’Leary D. L., How the greek…, 151. 35. Prim. Fakhoury H. in Georr K., Tarikh al falsafa…, 21. 36. Prim. prav tam, 22-55. 37. Prim. Duval R., La littérature syriaque, 9. 38. Prim. Aigrain R., Arabie, D.H. G. E., coll. 1253- 1260. 39. Prim. Samir K., Cristo nel Corano, v: Civ. Catt. II, zvezek 3191, Rim, 1983, 450-462. 40. Prim. Aigrain R., Arabie, D.H. G. E., coll. 1260- 1292. 41. Prim. Sidersky D., Les origines des légendes musulmanes dans le Coran, Pariz, 1933, 135-150. 42. Prim. Koran, XLIII, 59. 43. Prim. Roncaglia M. P., Eléments ébionites et elkésaïtes dans le Coran, P.O.C., 21, Jeruzalem, 1971, 101-126. 44. Prim. Koran, IV, 156-159. 45. Prim. Bausani A., Il Corano, Firenze, 1955, 531. 46. Prim. Koran, LXI, 6. /       /  Dialog je nujnost in eksistencialni temelj sodobne èloveške dru`be. Pripravljenost zanj je predpogoj vsake ustvarjalne komunikacije, pa naj se dogaja na medosebni, verski, poli- tièni ali kateri koli drugi ravni. Pred oèmi moramo imeti ̀ ivega èloveka — osebo, s katero se podajamo v pogovor, ne pa zgolj neke ima- ginarne cilje, skrite namene ali skupine. In tega èloveka je treba poznati, se zanimati za njegovo zgodovino, kulturo, bivanjsko okolje in vsaj s kanèkom empatije prisluhniti nje- govim besedam. S temi izhodišèi se podajam v iskanje te- meljev dialoga v islamu, ki prav gotovo ne bo lahek, glede na vse predsodke, ki smo si jih skozi zgodovino ustvarili v zahodnem svetu o islamu in muslimanih. Pravzaprav je delitev na Vzhod, ki predstavlja islam, in Zahod, ki predstavlja kršèanstvo, prej moteèa kot pa konstruktivna, saj tovrstne klasifikacije postavljajo dodatne ovire v ko- munikaciji, poleg tega pa so v dru`benem smislu popolnoma napaène — muslimanske skupnosti namreè `ivijo tudi na Zahodu. Poleg tovrstnih delitev je potrebno upošte- vati tudi predstave o muslimanih, ki so s strani razvitejšega zahodnega sveta vse pre- veè diskriminatorne. Osnovno vprašanje je, kako muslimani razumejo sami sebe, in ne kako jih razumemo mi. Pravilno razume- vanje sogovornika pa je še en pogoj uspe- šnega dialoga. V svoji razpravi se bom osredotoèil pred- vsem na verski dialog in njegove temelje, èe- prav se tudi politiènemu ne bo mogoèe izog- niti, glede na dejstvo, da `ivimo v dru`bi, v kateri je druga najštevilènejša religija rav- no islam.       Islam je prav tako kot kršèanstvo misijo- narska religija. Da bi lahko uspešno poiskali doktrinalne temelje dialoga, moramo najprej pogledati muslimanski credo, ki je neizpod- biten za vsakega muslimana. Zdru`imo ga lahko v štiri temeljne toèke: — Mohamed je prerok in ni drugega bo`ans- tva razen edinega Boga. — Bo`ji prerok Mohamed je dol`an uèiti èi- sto resnico. — Vsak musliman verjame v vstajenje po smrti. — Vsak musliman sprejema `ivljenjske od- loèitve, ki jih prerok Mohamed imenuje bo`anske, med dobrim in zlim. Bogu se v islamu nièesar ne dodaja, ne moremo ga upodabljati, poleg tega pa islam ne priznava nobenega posrednika med èlo- vekom in Bogom. Izhajamo torej iz stališèa, da je islam religija in skupnost, je civilizacija in kultura ter sestavni del politiènega `iv- ljenja. Najveèja avtoriteta pa ni prerok Mo- hamed, temveè Koran, ki je bo`je razodetje. Mohamed je sebe razumel kot orodje v bo`- jih rokah oziroma posrednika bo`je besede vsem ljudem, to razodetje pa je zadnje in s tem najvišje ter najpopolnejše. Predhodnica je Sveto pismo, ki pa Mohamedu predstavlja le delno razodetje bo`jih resnic. Poleg tega v Koranu veèkrat polemizira s Svetim pi- smom in doloèene resnice, ki so kristjanom svete, po svoje interpretira. Vsekakor pa ne moremo zanikati dejstva, da je islam `e od svojih zaèetkov nujno usmerjen v kršèanstvo in v dialog z njim. Polje verskih resnic in dogem se tako moèno prepleta v obeh reli- , 8 8   # /  gijah, da je dialog na dogmatièni ravni sa- moposebiumeven. Koran v dialog vkljuèuje tudi Jude, ko pravi: »Kristjanov in Judov, ki premišljujejo o Bogu in so mu pokorni, ne smemo enaèiti z neverniki (kafir). Oni verjamejo v Boga in po- smrtno `ivljenje, usmerjajo se k dobremu in odvraèajo od zla ter se odlikujejo v dobrih de- lih. To so pravièni ljudje.«1 Kritièni del citata so t.i. neverniki, ljudje torej, ki ne pripadajo ne judovski ne kršèanski religiji. Do njih je islam nenaklonjen in ne vidi nobene potrebe po dialogu z njimi. Komunikacija z ljudmi, ki jih Koran oznaèuje s kafir, je skrèena na preprièevanje oziroma poskus islamiziranja, sicer se muslimani z njimi ne ukvarjajo. Se- veda pa tudi dialog s kristjani in Judi po is- lamskih merilih poteka predvsem na ravni utemeljevanja islama kot univerzalne in naj- popolnejše religije. Tako pravi Mohamed: »Reci tistim, ki so prejeli Sveto pismo: »Pri- dite, da se sporazumemo o besedi, ki je za vse nas enaka in nedvoumna in to je, da je en sam Bog in da bomo samo njega èastili, da mu ne bomo dodajali drugih bo`anstev in da razen njega ne bomo iskali drugega zašèitni- ka«. Èe pa tvoj poziv ne sprejmejo, jim reci: »Vi sami ste prièe, da smo popolnoma poslu- šni bo`ji volji, da smo muslimani.«2 Prvi doktrinalni temelj dialoga je torej po- sredovanje bo`je resnice, ki jo je Bog najprej razodel Mohamedu, vsemu svetu. Posredo- vanje pa vkljuèuje iskanje uèinkovitega na- èina, kako sogovorniku na razumljiv in nena- Opeènata plošèica, okrog 1270–80, Ilkhanidsko obdobje, najverjetneje Kashan, Iran, 37.5 x 36.2 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.      /  silen naèin dopovedati, da je en sam Bog in da je Mohamed najveèji prerok. Muslimani so tako prisiljeni v dialogu iskati religiozne prvine èlovekove osebnosti, da bi lahko us- pešno širili svojo religijo. Preprièevanja z na- siljem oziroma z ognjem in meèem tudi pre- rok Mohamed ni podpiral, saj je bo`je naro- èilo razumel drugaèe: »Tvoja naloga je, da z blago in preprièljivo besedo pozivaš ljudi k pravi veri. Nisi poslan, da ljudi prisiliš v to.«3 Drugi doktrinalni temelj je vera v enega Boga, ki ga muslimani imenujejo Alah. Poj- movanje Boga kot èiste transcendence je še ena izmed skupnih znaèilnosti, ki vzpostavlja mo`nost za dialog med kristjani, Judi in mu- slimani. Transcendenca Boga je morda naj- jasneje izra`ena ravno v islamu, saj jo prerok Mohamed poudarja na veè mestih v Koranu. Med drugim pravi: »Le en Bog je, `ivi in veè- ni, edini, vreden molitve in èašèenja. Veèno buden, Gospodar neba in zemlje. Kdo je ta, ki bi lahko pri njemu posredoval v korist ko- gar koli, èe On tega ne dopusti? Le On poz- na preteklost, sedanjost in prihodnost. Ljudje vedo o Njegovem vzvišenem velièastvu le to- liko, kolikor je On hotel, da se ve. Njegova moè in vednost zaobjameta vse vesolje, ki mu z lahkoto vlada. On je veliki, vsemogoèni Bog.«4 Islamu so veèkrat oèitali, da so njegove predstave o Bogu kot strašnem zakonodajal- cu, ki strogo kaznuje neupoštevanje predpi- sov, nesprejemljive za sodobni kršèanski in judovski svet. Koran takega Boga ne pozna, saj Mohamed neprestano poudarja njegovo usmiljenje, dobroto in ljubezen. Je pa res, da je islam ravno ljubezen do Boga oziroma bo`- jo ljubezen do nas v prvih stoletjih svojega obstoja premalo poudarjal. Pravzaprav se je tovrstno obèutje vere razvilo šele s sufiji — mu- slimanskimi mistiki, ki predstavljajo neizèr- pen vir razumevanja Boga, prav tako kot v kršèanstvu cerkveni oèetje. Sufi Hwaga Mir Dard v svoji pesmi pravi: »Dokler bom `ivel, Te bom iskal, dokler bom `ivel, bo to moja molitev. Samo k tvojemu srcu, ljubezen, moja duša te`i, in vse, kar `elim, ljubljeni, je tvoja `elja. Kam je moje srce, o Dard, vrglo svoj pogled? Kar koli gledam, ne vidim nièe- sar, razen Tebe.«5 Sufijska mistika je v islam vnesla nov polet in razširila obzorje dojemanja bo`je prisotnosti v svetu, obenem pa togi monoteizem spremenila monoteizem sodob- nih dialoških potencialov. Tretji doktrinalni temelj so štirje veliki preroki, o katerih govori islam: — Abraham: Koran ga predstavi kot prvo prièo monoteizma, èloveka, ki unièuje malike svojega naroda, predvsem pa je prerok Mohamed fasciniran nad njegovo paradoksno pokornostjo bo`ji volji. Sicer pa ga Koran predstavlja drugaèe kot Sve- to pismo. — Mojzes: Tu se Koran najbolj pribli`a sve- topisemskemu pojmovanju Mojzesa, ko ga predstavlja kot èloveka, s katerim je go- voril Bog v goreèem grmu in mu na gori dal toro — postavo. — Jezus Kristus: Njegova mati Marija je brez- made`na, `e od spoèetja posveèena Bogu in devica, ki z vero sprejema bo`jo besedo. Ohranila je devištvo in verovala bo`ji be- sedi, zaradi èesar naj bi bila med musli- mani dele`na globokega spoštovanja. Jezus je le prerok in ne bo`ji Sin, kot pravi sam o sebi. Muslimani sicer priznavajo, da Je- zus nima zemeljskega oèeta, ampak je ro- jen iz bo`je stvariteljske moèi. Bog ga je poslal k Izraelcem, da jim obudi strogo vero v enega Boga. Jezus je v islamu le bo`ji slu`abnik, ki èasti Boga, muslimani pa mu priznavajo tudi vse èude`e, ki jih je storil v svojem `ivljenju. Bog ga je vzel k sebi, prišel pa bo zopet ob koncu èasov. Vendar je Koran povsem jasen, da Jezus ni Bog, ampak samo èlovek. Mohamed v Njem vidi paralelo samemu sebi: »Ko je Jezus pokazal oèitna znamenja, je rekel: »Prinašam vam modrost in prihajam, da  # /  vam pojasnim vse tisto, glede èesar se raz- hajate. Zato se bojte Boga in bodite mi pokorni. Alah je moj in vaš Gospodar, zato se mu klanjajte. To je prava pot.«6 Èeprav gre za bistveno razliko med kristjani in muslimani glede Jezusove bo`anskosti, pa lahko vseeno najdemo nekaj skupnih iz- hodišè za dialog na teološki ravni. Jezus je vzor tako muslimanom kot kristjanom in o tem ni dvoma. Ima pa dialog na tej ravni svojo meje, ki jih Hans Küng vidi v muslimanskem preprièanju, da Jezus de- jansko ni trpel na kri`u, ampak naj bi šlo za pomoto v osebi. Kri`an naj bi bil kdo izmed apostolov. Küng utemeljuje: »Ko- ran navkljub svoji reducirani predstavi Je- zusa sprejema njegovo brezmade`no spo- èetje in govori o Jezusu kot o Bo`ji Bese- di. Toda ta zakljuèek vodi v zablodo: kristjan od te toèke izpelje dejstva, ki niso sama po sebi umevna. Brezmade`no spo- èetje v Koranu ne dokazuje Jezusove bo- `anske narave, ampak gre pri spoèetju za èisto znamenje bo`je vsemogoènosti (Sura 19,21). Ko Jezusa imenuje »Beseda«, je po- vsem oèitno, da gre za zgodovinsko pove- zavo z logosom, toda za Mohameda ni veè implikacije, ki nas in Grke povezuje s tem pojmom. Za poznejšo teologijo in samo- zavest islama je bilo oboje brez pomena. Torej na tej ravni sploh ni potrebno zaèeti dialoga, saj bi naše poslanstvo naletelo na nerazumevanje.«7 — Mohamed: Najveèji prerok, ki predstavlja vrhunec razodetja. Z njim se zakljuèi ob- dobje, ko je Bog na poseben naèin preko štirih prerokov razodeval svojo resnico. Ravno pri najveèjem preroku islama pa nastopijo doloèene ovire za vzpostavitev dialoga, saj kršèanstvo in judovstvo Mo- hamedu ne dajeta takega pomena kot is- lam. Èe pustimo ob strani vse negativne ocene o njem, lahko reèemo, da je s strani nemuslimanov lahko dele`en spoštovanja kot vsak èlovek, ki se je trudil ljudi usmer- jati k Bogu, jih opominjati na njihove na- pake, in je bil tvorec nove kulture ter re- ligije. Preroštvo Mohameda bi za kristja- ne in Jude lahko bil ravno tako predmet diskusije, kot je Kristusovo trpljenje na kri`u, njegovo vstajenje od mrtvih in bo- `anska narava lahko za muslimane. Èetrti doktrinalni temelj lahko najdemo v zapovedi dajanja milošèine in pa zapovedi posta. Obe verski dejavnosti sprošèata social- ne komponente èlovekove osebnosti in odpi- rata vernika navzven. Mohamed poziva ver- nike k postu: »Post traja doloèeno število dni. Kdor izmed vas je bolan ali na poti, naj se ne posti, ampak naj pozneje, ko mu bo ugod- nejše nadomesti s postom enako število dni. Tisti, ki bi se lahko postili, pa tega vseeno ne storijo, naj vsak dan izpušèenega posta nahra- nijo enega reve`a. Kdor pa iz notranjih na- gibov dela dobra dela, tega bo Bog nagradil. Za vas je koristneje, da se postite. Ramazan je mesec, v katerem je objavljen Koran z na- menom, da ljudi usmeri na pravo pot, da jim je jasen razlagalec in da jim poka`e razliko med resnico in la`jo. Kdor od vas opazi mla- do luno ramazan, naj se takoj pripravi na post. Kdor je bolan ali na poti, bo pozneje nadoknadil enako število dni. Bog noèe, da vam bi bil post neznosen in te`ak. @eli vam ga olajšati, da vam bo uspelo postiti se do- loèeno število dni, slaveè vašega Gospodarja, ki vam je pokazal pravo pot, da bi mu bili naklonjeni.«8 Kot je razvidno iz predpisa, vernik lahko post nadomesti s pre`ivljanjem reve`ev. So- cialna dejavnost je v tem smislu zagotavljala, da so bili milosti dele`ni tudi tisti najrevnejši. Muslimani tu niso gledali na poreklo reve`a ali njegovo versko preprièanje. Milošèine in pozornosti so bili dele`ni tudi obubo`ani kristjani in Judje, kar islamski zgodovinarji veèkrat poudarjajo. Tu pa smo `e na podroè- ju predpisa dajanja milošèine — zakat, kot ga      /  imenujejo muslimani. Gre za tretji steber is- lama, ki ga muslimani pogosto prikazujejo kot steber dru`benega `ivljenja. Èeprav ka`e, da je zakat v prvi vrsti dol`nost, pri kateri èlo- vek deli svoje premo`enje z ubogimi, revnimi, dol`niki, zaporniki in popotniki, pa musli- mani dajanje milošèine razumejo predvsem kot Bogu všeèno dejanje, s katerim si lahko oèistijo dušo. Zakat je lahko neizèrpen vir dia- loga, saj omogoèa tudi konkretne skupne ak- cije pripadnikov razliènih verskih skupnosti na podroèju dobrodelnosti. Zadnji, peti doktrinalni temelj dialoga pa lahko najdemo v samem Koranu. Klasiène opredelitve religij, ki jih lahko najdemo v raz- liènih verskih enciklopedijah, opredeljujejo pripadnike islama, kršèanstva in judovske re- ligije kot ljudstva knjige. Za kristjane in Jude je to Sveto pismo, za islam pa Koran. V delu Smjernice za dijalog izmeðu kršæana i musli- mana naletimo na priporoèilo, naj se od dru- gega uèimo. Seveda ne gre zgolj za arabski jezik, kadar govorimo o muslimanih, temveè je za vstop v uspešen dialog potrebno tudi poznavanje njihove kulture in religije. Koran je temelj islamske kulture, zato ga lahko opredelimo kot temelj na doktrinalni ravni. Navedeno delo opozarja: »Izogibati se mo- ramo kršèanskega naèina branja Korana, tudi takrat ko imamo v mislih zbli`anje z isla- mom. Musliman si pridr`uje pravico nad tekstualno razlago Korana — tafsir. Kristjan pa se lahko le veseli novih pogledov v tafsir- ju. Trudi se, da bi razumel, zakaj Knjiga (al kitab) tako globoko razpravlja o srcu vernika in zakaj ji lahko tudi razmuslimanjen èlovek prizna èar in neizmerno lepoto.«9 Opozorilo glede naèina branja je povsem na mestu, saj je lahko Koran vir bogatih zgodovinskih od- mevov Svetega pisma, ali pa predstavlja oviro dialogu zaradi napaènega pojmovanja Kri- stusa kot bo`jega slu`abnika. Koran s stališèa kristjana ni le preroška knjiga muslimanov, temveè nanjo lahko gleda tudi kot na reli- giozni tekst, ki temelji na svetopisemskih ra- zodetjih. Ravno zaradi nekaterih napaènih interpretacij, ki jih Koran vsebuje, bi morali kristjani in Judje te`iti k vzpostavitvi dialoga. Na ta naèin bi se lahko razèistile marsikatere verske resnice, ki so dvoumne oziroma v mu- slimanih spodbujajo dodatne predsodke pred kristjani in Judi. S tem zakljuèujem iskanje doktrinalnih temeljev in se podajam v spoznavanje naših sogovornikov v dialogu. "      : Èeprav je v zahodnem svetu uveljavljena miselnost, da so muslimani povsem enotna skupnost, èe izvzamemo delitev na sunite in šiite, lahko pri podrobnejšem spoznavanju na- ših sogovornikov hitro opazimo kar nekaj raz- lik med posamezniki in skupinami. Vse bolj v ospredje stopa delitev na zmerne muslimane in skrajne`e ali t.i. fundamentaliste. Glede na zorni kot, s katerega opazujemo muslimanske skupnosti, lahko z religioznega stališèa opazimo dve temeljni skupnosti. To sta sunitska in šiit- ska. Suniti predstavljajo 90% muslimanov, nji- hov odgovor pa povzemam po enciklopediji Velika verstva sveta: »Nihèe ne more naslediti Mohameda kot preroka, kajti Koran je dovršil razodetje Bo`jega vodstva in razglasil Moha- meda za »peèat prerokov«. Mohamedov na- slednik je lahko le varuh preroške dedišèine. To bo kalif s podrejeno oblastjo kot voditelj vernikov, ki je odgovoren za upravljanje skupnostnih zadev v pokoršèini Koranu in preroškim besedam preteklosti. S postop- kom, v katerem se zahteva soglasnost (id`ma), bo skupnost izbrala svojega kalifa izmed moš- kih plemena Kuraiši, ki mu je pripadal Mo- hamed.«10 Prvi kalif po Mohamedovi smrti je bil torej Abu Bakr (632 — 634 po Kr.). Naèelo id`me je ostalo v središèu, vendar pa ne gre za soglasje celotne skupnosti, temveè za so- glasje pravnih strokovnjakov.  # /  Druga skupnost pa so šiiti, ki priznavajo za glavno avtoriteto verske skupnosti imama. Mohamed je sklenil krog prerokov in predstav- lja poslednjega, ki je prejel Bo`je razodetje. Šii- ti verjamejo, da je Mohamed za svojega nasled- nika imenoval imama. Ta je prejel sposobnost za navdihnjeno in nezmotljivo razlago Korana. Šiiti se imajo za poklicano in doloèeno ljuds- tvo. Njihov prvi imam je bil Ali, ki ni bil le èlan Mohamedovega plemena, temveè tudi èlan njegove dru`ine, saj je po poroki s Fatimo postal Mohamedov zet. Šiiti poudarjajo du- hovno sorodstvo z Mohamedom in so prepri- èani, da je Ali podedoval njegove duhovne spo- sobnosti. Ali je te lastnosti posredoval svojima sinovoma Hasanu in Huseinu, kar pa se bo na- daljevalo vse do konca èloveške zgodovine. Ve- èina šiitov verjame, da se bo imamitski krog sklenil z vrnitvijo dvanajstega imama, ki ga imenujejo »imam vseh èasov«. Obe skupini muslimanov predstavljata dva razlièna odgovora na Bo`je razodetje. Su- niti poudarjajo predvsem dru`bene vrednote in dru`beno ureditev, medtem ko se šiiti uk- varjajo tudi s trpljenjsko razse`nostjo in od- tujenostjo èloveškega `ivljenja. Muslimanski svet je danes precej bolj kompleksen, kot ka`e navedena razdelitev, zato je mogoèe primerneje govoriti o nasled- nji kategorizaciji sogovornikov v islamu, ki jo najdemo tudi v delu Smjernice za dijalog izmeðu kršæana i muslimana: a) muslimani zahodne kulture: Gre pogosto za »razmuslimanjene« pripadnike islama, podobno kot govorimo o razkristjanjenih kristjanih na Zahodu. Ti ljudje pogosto do`ivljajo te`ave pri usklajevanju lastnih te`enj in trenutnih prizadevanj s tradicio- nalno vero, zato je pomembno, da so v dialogu dele`ni resnièno prijateljskega sprejema in pomoèi. Na ta naèin bodo la`je našli pot nazaj do Boga in svojih ver- skih korenin. Ni pa primerno po njih so- diti sodobnega islama. b) muslimani arabsko — muslimanske kulture: Gre za izobra`ene in tradicionalno verne ljudi, ki skušajo ponotranjiti svojo vero. Nekateri so dokaj odprti za dialog, drugi pa se ga izogibajo. Ker gre za prete`no arabsko okolje, je materni jezik arabšèina. Kristjani in Judje, ki `elijo stopiti z njimi v dialog, se morajo nauèiti arabšèine in dobro spoznati njihove miselne okvirje, saj je sicer komunikacija nesmiselna. c) muslimani manj razvitih prebivalstvenih struktur: Pogosto gre za nepismene ljudi, ki gojijo tradicionalno modrost. Poznaval- ci veèkrat govorijo o t.i. tradicionalistih, ki slabo poznajo vse aspekte svoje vere. Tudi po teh ljudeh ne smemo soditi so- dobnega islama, ker nas pretirano pou- darjanje tradicionalnih stališè in nepri- pravljenost sprejeti nove eksegeze Korana ter togost v interpretaciji verskih stališè lahko odvrneta od dialoga. Te ljudi se da najla`je manipulirati, kar lahko s pridom izkoristijo doloèene vodstvene verske strukture. Èeprav gre za vero neukih ljudi, pa ne smemo prezreti dejstva, da je lahko ta veliko globlja in izvirnejša, kot si obi- èajno predstavljamo. Vere ti ljudje ne znajo dobro izraziti, veèkrat pa jo zapol- nijo s praznoverjem, ki le še ote`uje pra- vilno razumevanje islama. d) muslimani modernega delavskega sveta: Gre za delavce v tovarnah in na gradbiš- èih, ki so po stopnji izobrazbe precej raz- noliki. Pri njih prevladuje tehnièna izo- brazba, dialog pa se lahko dogaja tako na podroèju gospodarskih vprašanj kot na podroèju duhovnih vrednot. Podroèje dialoga je lahko dostojanstvo èlovekove osebe, svoboda, skrb za skupno dobro in še bi lahko naštevali. Tu najdemo tako globoko verne ljudi kot tudi tiste, ki so se prepustili vplivu zahodnega materia- lizma. Za marsikoga ostaja islam le še miselni okvir.      /  e) vodstvene verske strukture islama: Èeprav v islamu ne moremo govoriti o klasièni ob- liki klera, kot ga pozna kršèanstvo ali ju- dovstvo, pa se vseeno sooèamo z verskimi voditelji: kalifi, imami, hod`e, muftiji, po- leg teh pa tudi pravni izvedenci — razla- galci uleme (razlagajo dogme in pravne predpise). Vsi ti predstavljajo verske av- toritete, ki jih verniki spoštujejo in upo- števajo v religiozni praksi. Èe `elimo kon- struktiven dialog, ki bo obrodil tudi do- loèene sadove, so verjetno to glavna sku- pina ljudi, s katerimi bomo komunicirali. Ne glede na to, ali govorimo o vodstvenih verskih strukturah v razvitih ali v nerazvi- tih dr`avah, v tradicionalnih ali sodobnih muslimanskih dr`avah oziroma v dr`avah zahodnega sveta, gre za islamsko inteli- genco, s katero bomo v prvi vrsti morali izmenjati stališèa. Peko njih vodi pot do muslimanskih verskih skupnosti in na to dejstvo vse preveèkrat pozabljamo. Kak- šno moè in pomen imajo, lahko vidimo na konkretnem primeru Iraka, v katerem trenutno deluje skupina, podvr`ena iraš- kemu verskemu voditelju Moktadi Al Sa- dru. Takih manjših skupin ali musliman- skih celic bi lahko našteli še veliko. Na konkretnem primeru pa vidimo, da dialog ne bo lahek. Dogajal se bo le na politièni ravni, kjer dogmatièni temelji niso veè po- membni. Gre za vpliv v dr`avi, za oblast in uveljavljanje doloèenih predpisov, ki z zahodnimi modeli demokracije oziroma dru`benih vrednot nimajo veliko skupne- ga. Potrebna bo velika mera potrpe`ljivosti v iskanju skupnih rešitev. / +  Islam vstopa v dialog na religiozni ravni tudi z drugimi religijami, kot so budizem, hinduizem ali judovstvo, vendar `elim za vzorèen primer vzeti islam v dialogu s krš- èanstvom. Zgodovinski razvoj dialoga med v svetu prevladujoèima religijama ima dokaj `alostno ozadje. Praktièno od ustanovitve is- lama in njegove nadaljnje ekspanzije na Bli`- njem vzhodu pa vse do današnjih dni bele- `imo neprestane konflikte, ki so mnogokrat prerasli v vojne, bodisi osvajalske, kot je bilo širjenje osmanskega cesarstva na evropska tla, ali pa strateške, kamor bi lahko uvrstili tudi Zaponka, 17. st., safavidsko obdobje, Iran, obdelano jeklo, 38.1 cm, Metropolitanski muzej umetnosti; New York.  # /  kri`arske vojne. Razlogi za konflikte in med- sebojne spopade lahko v glavnem pripisuje- mo politiènim ciljem, vendar so tudi verski igrali pomembno vlogo. Èe izhajamo iz dejs- tva, da je islam prav tako kot kršèanstvo mi- sijonarska religija, katere konèni cilj je celotno civilizacijo pripeljati na pravo pot — pot, ki jo je zaèrtal `e Mohamed po bo`jem naroèilu, se konfliktnim situacijam pravzaprav ne da izogniti. Ne gre le za kršèanstvo, temveè tudi za druge religije. Namesto verskega unitariz- ma, si celotna civilizacija oèitno `eli verskega pluralizma oziroma mo`nosti izra`ati tudi svoj ateizem. Islam bo moral svoje poslanstvo ponovno doreèi v skladu s sodobnimi dru`- benimi vrednotami in miselnimi okviri, glede na notranjo raznolikost pa to ne bo lahko delo. Ne bomo se ustavljali ob posameznih konfliktnih situacijah in vojnah, ki jih v svo- jem skoraj tisoèpetstoletnem obdobju bele- `ita kršèanstvo in islam, ampak nas zanima dialoški odnos, ki sta ga na drugi strani vse- skozi skušala vzpostaviti. Doktrinalni temelji dialoga v kršèanstvu so popolnoma jasni. Kristusov nauk dosega vrhunec z zapovedjo ljubezni do svojih so- vra`nikov. Boljšega temelja dialoga si ne bi mogli niti predstavljati. Kristus je svoj nauk potrdil s trpljenjem na kri`u in vstajenjem od mrtvih, svojo ljubezen pa razširja na vse èloveštvo vseh èasov. S to zavestjo se kristjani podajajo v dialog z islamom. Seveda zgodo- vina bele`i mnogo dogodkov, ko so kristjani na to preprosto pozabili, vendar ostaja dejs- tvo, da je bilo kršèanstvo vseskozi prej pri- pravljeno na dialog kot islam. Temelji so ugodnejši kot v islamu, vendar pa je stvar- nost iskanja so`itja precej kompleksna. Z današnjimi izkušnjami lahko zapišemo, da je podroèje komunikacije med islamom in kršèanstvom podobno situaciji v srednjem veku, ko je z razvojem protestantizma prišlo do spoznanja cuius regio eius religio.11 Dialog ostaja v interesu manjšine, veèina si ga ne `eli. Èe govorimo o zahodnem svetu, kjer prevla- duje kršèanstvo, lahko ugotovimo, da so pri- zadevanja za zbli`anje oziroma sreèanja na medverski ravni pravzaprav minimalna. Mu- slimanske dr`ave pa so s svojimi predpisi še bolj zaprte. Konkreten primer je Turèija, kjer deluje naš misijonar minorit p. Martin Kme- tec. Èeprav Turèijo štejemo za liberalno mu- slimansko dr`avo, ki si je vse od svojega ve- likega dr`avnika Ataturka prizadevala za li- beralizacijo politike in njeno èimbolj samo- stojno delovanje, vse bolj spoznavamo, da ima islam še vedno moèan vpliv na vseh po- droèjih dru`benega `ivljenja. P. Martin Kme- tec pravi: »Praksa je, da kjer ni duhovnika in ne maše, dr`ava vzame cerkev in nikdar veè je ni mogoèe dobiti nazaj,« glede gradnje sa- kralnih objektov pa nadaljuje: »Zvonika ni- mamo, zvon pa imamo. Graditi cerkev v Tur- èiji je izredno te`ko. Nemci, ki mno`ièno le- tujejo v Antaliji, bi radi tam zgradili cerkev. Precej je mešanih zakonov med Nemci in Turkinjami. Nekateri Nemci so se kot upo- kojenci preselili v Turèijo. Mislim, da še da- nes ni konèan postopek za zaèetek gradnje nove cerkve. Pa je v ozadju turizem, material- na korist! Še danes Cerkev nima pravice imeti posestva kot pravna oseba.«12 V Turèiji krš- èanske cerkve predstavljajo manjšino, zato bi lahko marsikdo imel tovrstno ravnanje za po- vsem razumljivo. Problem pa nastopi pri vklju- èevanju Turèije v Evropsko unijo — v zvezo dr`av, ki vse glasneje poudarjajo svoje kršèan- ske korenine. Dialog na politièni ravni vse- skozi poteka, saj gre za ekonomske in social- ne interese vseh dr`av. Problem pa ostaja ver- ski dialog. Razen nekaterih primerov, v ka- terih so profesorji katoliških univerz preda- vali kot gostujoèi profesorji na islamskih šolah in obratno, je poskusov konkretne verske ko- munikacije izredno malo. Kot smo `e v uvodu ugotovili, je islam lahko dialoško usmerjena religija, vendar je danes osnovno vprašanje, ki se zastavlja: Za-      /  kaj je sploh potreben dialog med kršèanstvom in islamom?Komu to koristi?. Kot ka`e, se vsak prav dobro poèuti v miselnem okviru, ki mu ga ponuja lastna religija. Na politièni ravni zadeve teèejo povsem svojo pot, a komunika- cija je vzpostavljena in dokler bodo obstajali minimalni ekonomski interesi, nas prekinitev odnosov ne more skrbeti. Menim pa, da je verski dialog izredno obèutljiva in komplek- sna zadeva, ki jo bodo reševale še naslednje generacije. Gre za preseganje lastnih miselnih okvirov, vzpostavljanje novih verskih izhodišè in stališè, bogatenje s kulturo drugega, pred- vsem pa širjenje lastnega intelektualnega in èustvenega obzorja. In tega se bojita tako krš- èanstvo kot islam. Prvi problem je priznati dejstvo, da me nekdo drug, ki izhaja iz po- polnoma razliène religije, lahko obogati. Nova spoznanja postavljajo pod vprašaj moje osebno versko preprièanje, verske resnice in dogme, ki ustvarjajo moj miselni okvir, ob- èutenje zemeljske in transcendentalne stvar- nosti. Popolnoma jasno je, da zaradi uspešne komunikacije z ljudmi drugih religij ne mo- remo pristati na drugaèno vero, preklicati dogme ali celo prestopiti v drugo religijo. Lah- ko pa nova spoznanja postavijo verske resnice in dogme v novo luè, jih na novo osmislijo. Na ta naèin bomo dosegli pestrost duhovnega `ivljenja in iznièili monotonost, ki je vèasih tako zaskrbljujoèa. @al govorim o prihodno- sti, danes pa ostaja nekaj, kar je pripadnikom katere koli religije dosegljivo. V smislu `ivi in pusti `iveti, je verski dialog nujno potre- ben. Z izmenjavo lastnih izkušenj bomo spoz- nali drug drugega in si omogoèili znosnejše `ivljenje. Izkušnje naših misijonarjev v islam- skih de`elah ka`ejo, da bi to lahko bil prvi uresnièljivi cilj verskega dialoga. Ker imamo tudi v Sloveniji moèno islam- sko skupnost, ki si v zadnjem èasu prizadeva zgraditi svoj sakralni objekt, lahko nazorno vidimo, kakšno je `ivljenje manjšinske reli- gije. Prizadevanja so se sicer preselila na po- polnoma politièno raven, kjer gre za oèitno nasprotovanje prebivalcev mesta Ljubljane tre- nutni mestni oblasti, vendar ima doloèen vpliv pri razvoju dogodkov tudi katoliška Cerkev. Ne bom se spušèal v komentiranje prizadevanj vseh vpletenih strani, ampak ho- èem le opozoriti, da je dialog z islamom na kateri koli ravni, verski ali politièni, nekaj nujnega. Ovire, ki se pojavljajo v komunikaciji med islamom in kršèanstvom, bi lahko razvrstili v naslednje sklope: a) nezanimanje za pripadnike druge reli- gije: Tu mislim predvsem na nezanimanje muslimanov za spoznavanje kršèanske kulture in seveda obratno. b) napaèno razumevanje verskih resnic druge religije: Muslimani ne priznavajo Kristusa za Boga, ampak samo za slu`abnika Boga. Poleg tega je glavna ovira za kristjane muslimansko zavraèanje vere v Troedinega Boga, ki ga je utemeljil `e Mohamed: »O potomci Knjige, ne odtujite se lastni veri in govorite le resni- co. Mesija Jezus, Marijin sin, je le Alahov po- slanec in Njegova Beseda, ki jo je sporoèil Mariji ter ji vdahnil `ivljenje. Zato verujte le v Alaha in njegove poslance in ne govorite: »Trije so!« Prenehajte, tako je boljše! Alah je en sam Bog — naj bo hvaljen — in On naj ima otroka?«13 Hans Küng se sprašuje, èe nismo morda prispeli v dialogu do mrtve toèke. Skli- cevati se na muslimansko napaèno razumeva- nje je tu povsem odveè. Muslimani so prepri- èani, da gre za triteizem, ki ga kršèanstvo skuša razlagati z nekimi umetnimi pojmi, da bi bra- nil svoj monoteizem. Da gre za resno oviro, ka- `e tudi naslednji Mohamedov stavek: »Tisti, ki govorijo, da je Alah eden izmed Trojice, so neverniki«.14 Mohamedovo stališèe je tu po- vsem nediskutabilno. Verjetno pa ima ta prob- lem širše razse`nosti, kot se sprva zdi. Vse veè kršèanskih teologov ugotavlja, da je vzrok v ne- zadovoljivem pojasnilu skrivnosti Svete Trojice. Formulacije dogme so preveè zapletene, da bi  # /  jih dojeli preprosti ljudje, kar je verjetno pov- zroèilo tudi mno`ièna spreobraèanja iz krš- èanstva v islam na podroèju severne Afrike. Ped nami so torej novi izzivi, kako na èim- bolj razumljiv naèin pribli`ati dogmo o Sveti Trojici drugim religijam, saj je zaradi dlako- cepskih pristopov v njeni formulaciji prišlo do razkola tudi v sami kršèanski Cerkvi. c) predsodki na osnovi sodobnih politiènih dogodkov: Pred sodobnim islamskim teroriz- mom si ne moremo zatiskati oèi ali ga opra- vièevati, ne smemo pa ga enaèiti s samim is- lamom. Nevarnost, da zaradi nestrpnosti pri- de do pojmovanja musliman = terorist, je v zadnjem èasu stalno prisotna. Na potezi pa so muslimani, ki morajo sami napraviti èim- Mi’raj-nama, Gabriel prenaša Mohameda preko gora, (Mohamedov vnebohod), iz Saraiskih albumov, zaèetek 14. stoletja, Tabriz.      /  bolj natanèno loèevanje med pravimi verniki in tistimi, ki v imenu vere, dejansko pa zaradi zgolj politiènih ciljev, poèenjajo grozodejstva. d) ostali predsodki kristjanov do musli- manov: - islamski fatalizem: Muslimani verujejo v bo`je odloèitve in se predajajo bo`ji volji. Kristjani smatramo, da se premalo naglaša odgovornost èloveka, ki bo sojen po svojih delih, odprt pa ostaja tudi problem èlovekove svobode v odnosu do bo`je vsemogoènosti. - islamski juridizem: Izhaja iz islamske po- bo`nosti, ki je v bistvu pre`eta z bogabojeè- nostjo (khawt, tagwa). Izvrševanje predpisov je strogo doloèeno, neupoštevanje pa se kaz- nuje. Za kristjane je taka verska praksa nes- prejemljiva, muslimanu pa predstavlja zago- tovilo, da je njegova vera prava, resnièna in odrešujoèa. V sodobnih islamskih de`elah in islamskih skupnostih na Zahodu tovrstna praksa vse bolj izginja. - laksizem islama: Kršèanski oèitki tu pa- dajo na domnevno laksistièno koransko mo- ralo, ki sicer kaznuje neupoštevanje predpisov in zapovedi, vendar konènega odrešenja èlo- veka ne postavlja pod vprašaj. - islamski fanatizem: Èeprav muslimani poudarjajo strpnost islama in spoštovanje vere do narodov Knjige, je fanatizem, ki ga danes raje vkljuèujejo v pojav fundamentalizma, še vedno pereè dru`beni problem. Pojav verjet- no izhaja iz `elje, da bi se po vsem svetu spo- štovala razodeta odrešujoèa resnica Korana oziroma bo`je in èloveške pravice. Univerza- listièni up je v svetu naletel na konflikten sprejem. Sem lahko vkljuèimo tudi d`ihad, ki ga zahodni svet razume kot sveto vojno. Muslimani pa govorijo o al d`ihad fi sabil Al- lah, kar bi v prevodu pomenilo vztrajanje na bo`ji poti. Izraz je defenziven, ne pa ofenzi- ven, kot ga napaèno razumemo. Predstavlja vztrajanje, da se islam razširi in brani pred napadalci. D`ihad ne te`i za unièenjem, tem- veè za razširjanjem bo`jih in èloveških pravic v novih de`elah. Tu gre za popolno predanost Bogu. Tisti, ki umre z oro`jem v rokah, boreè se za islam, postane prièa — muèenik = šahid. Ker je imelo preteklo nasilno izvajanje d`ihada klasiène elemente vojne, ga zahodni svet pozna kot mašèevalno vojno. Dejansko pa se tudi muslimani zavedajo, da ni najte`ji boj z oro`- jem, paè pa tisti, ki te`i za vzpostavitvijo miru med narodi v praviènosti in svetosti. e) muslimansko preprièanje, da je kršèanstvo politièno pristransko: Preprièanje gre celo dlje in veèkrat govori o kršèanski ekspanzionistièni politiki na Vzhod, oziroma o izvozu kršèanske demokracije, ki si na ta naèin hoèe pridobiti prevlado na Vzhodu. Verjetno izvira iz tesne povezanosti politike in vere, kar je normalna praksa v islamskih de`elah, ki še niso šle skozi proces liberalizacije. f) kršèansko pretirano oziranje v zgodovino ekspanzionizma islamskih vladarstev: Zgodo- vine sicer ne moremo pozabiti, vendar sem `e v uvodu poudaril, da imamo pred seboj konkretne ljudi, s katerimi `ivimo in ustvar- jamo skupno prihodnost. Premajhna zazr- tost v prihodnost je lahko velika ovira za us- pešen dialog, zato je razumevanje islama zgolj skozi prizmo zgodovinskega dogajanja nesprejemljivo. Lahko bi našteli še veliko ovir, ki loèujejo islam in kršèanstvo na poti do uspešne med- sebojne komunikacije, vendar sem `elel opre- deliti le najpomembnejše. Ostane nam le še, da skušamo ugotoviti, v katero smer se bo raz- vijal dialog med obema. ,   +    Pesimistièni pogledi na perspektivo dia- loga danes vse bolj prevladujejo. P. Martin Kmetec pravi: »Na Zahodu me vedno spra- šujejo o dialogu. Jaz menim, da glede na nauk (doktrino) islama, dialoga ne more biti. Islam izkljuèuje kršèansko vero.«15 Èe gre de- jansko za popolno izkljuèevanje z musliman-  # /  ske strani, potem nima smisla govoriti o ka- kršnem koli dialogu, ampak o obrambi lastne vere z vsemi sredstvi, ki jih dovoljuje sodobna demokracija. Ka`e, da je v tem trenutku in- teresa za dialog izredno malo, vendar pa se dogajajo nekateri premiki, ki vodijo v pozi- tivnejše stanje. Kmalu po napadu islamskih skrajne`ev 11. 9. 2001 v ZDA, so Amerièani zaèeli mno`ièno kupovati literaturo, ki govori o islamu. @eleli so spoznati, s kom imajo opravka, zanimanje za drugo religijo pa je `e predpogoj za uspešno komunikacijo. Seveda do nje ne bo prišlo v kratkem èasu, `e zaradi pojava sodobnih oblik terorizma ne. Lahko pa upamo, da bo poglobljeno spoznavanje drug drugega obrodilo konkretne sadove. Perspektive se ka`ejo `e v islamskih skupno- stih, ki `ivijo v neposredni sosešèini zahod- nega sveta. Konkreten primer je islamska skupnost v Bosni in Hercegovini. Vpliv Za- hoda je tu oèiten. Vodja balkanskih musli- manov dr. Mustafa Ceriæ v intervjuju pravi: »Od muslimanov drugod po svetu se razli- kujem po tem, ker menim, da je demokracija tudi moja islamska vrednota. Prav tako spo- štovanje èlovekovih pravic. @e samo to, da imajo manjšine mo`nost izraziti svoje mnenje, mi nalaga dol`nost, da tudi spoštovanje èlo- vekovih pravic prevzamem v svoj islamski vrednostni sistem.«16 Sodobne politiène vred- note so postale zanimive tudi za islamske skupnosti, ne smemo pa pozabiti, da te vred- note globoko koreninijo v kršèanstvu. Na njih lahko poskušamo graditi sodoben dialog, ven- dar bo potrebno muslimane prej preprièati, da ne gre za uvoz zahodne oblike demokra- cije z vrednostnim sistemom vred. Pravzaprav bi bilo najbolje, da bi se muslimani neodvi- sno od zahodnih posegov sami dokopali do teh vrednot, saj bi potem izhajali iz povsem enakovrednih izhodišè. Trenutna situacija na Bli`njem vzhodu je arabske muslimane spravila v nekakšen šok, tako da niso sposobni racionalno dojemati stvari, ki se dogajajo v svetu. To priznava tudi dr. Ceriè v navedenem intervjuju in izra`a preprièanje, da je naloga treh velikih religij — kršèanstva, islama in judovstva -, da najdejo skupno pot iz nastalega polo`aja. Iskanje izhoda bo potekalo verjetno tudi na ravni verskega dialoga, ki bo izkljuèil ek- stremno reševanje konfliktnih situacij. Preden pa lahko govorimo o konkretnih perspektivah, se bo moralo tudi kršèanstvo rešiti moène is- lamofobije, ki se je v zadnjem èasu tako raz- mahnila. Mo`ne rešitve bi lahko potekale v me- šanih komisijah strokovnjakov obeh religij, ki bi iskale naèine, kako laikom obeh religij èim- bolj avtentièno predstaviti posamezne verske resnice in dogme, in ugotavljale, kje so skupne toèke interpretacij obeh verskih naukov. Ker sta obe religiji tako moèno usmerjeni v dobro- delnost, lahko z organiziranjem skupnih do- brodelnih akcij pomagajo najrevnejšim slojem tako v islamskih de`elah in de`elah tretjega sve- ta kot na Zahodu. Mo`nosti je torej na pretek, potrebni pa sta volja in pripravljenost na so- delovanje. Upajmo, da bomo v bli`nji prihod- nosti do`iveli konkretne pozitivne spremembe na obeh straneh. 1. Koran 3:113–114. 2. Koran 3:63. 3. Koran 88:21–22. 4. Koran 2:255. 5. Eva de Vitray-Meyerovitch, Antologija sufijskih tekstova, Zagreb, 1988, str. 111. 6. Koran 43:63. 7. Hans Küng, Kršæanstvo i svjetske religije, Zagreb, 1994, str. 94 — 95. 8. Koran 2:184–185. 9. Smjernice za dijalog izmeðu kršæana i muslimana, Sarajevo, 1978, str. 23. 10. Velika verstva sveta, Koper, 1991, str. 334. 11. Èigar je oblast, od tega je vera. 12. Ognjišèe, oktober 2004, str. 11. 13. Koran 4:171. 14. Koran 5:73. 15. Ognjišèe, oktober 2004, str. 12. 16. Mladina, št.19, 10. maj 2004.      /  Kakšna je razlika med besedama »ti« in »on«? Se ti je `e kdaj zgodilo, da je v tvoji prisotnosti kdo govoril »o tebi«, kakor da te tam sploh ne bi bilo? Kako si se poèutil? Se ti ni zdelo, da te reducira na nivo nekakšne- ga objekta? Oziroma, vprašanje bi postavil še drugaèe: Kaj se spremeni, èe namesto be- sede »ti« preprosto reèem »on«, »ona«? Da bi osvetlili odgovor, si poglejmo tekst, ki ga najdemo na zaèetku Svetega pisma, oz. be- sede, ki razkrivajo zaèetke tega, èemur pra- vimo èloveško `ivljenje. »Bog je ustvaril èloveka po svoji podobi« (1 Mz 1, 27). Tako beremo v prvi Mojzesovi knji- gi. »Potem je Gospod Bog zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja èloveka, katerega je bil naredil« (1 Mz 2, 8). V prvem poroèilu o stvarjenju je popol- noma jasno zapisano, da je Bog ustvarjal »z besedo«: »Bog je rekel…« (Prim. 1 Mz 1). V drugem poroèilu pa lahko preprosto prebe- remo, da »je naredil Gospod Bog èloveka iz pra- hu zemlje in mu vdahnil v oblièje o`ivljajoèega duha.« In ga postavil v vrt Eden (prim 1 Mz 2, 7-8). Takoj za tem pa se stil svetopisem- skega teksta spremeni. Ne govori veè samo »o èloveku«, »o njem« temveè zaène govoriti »s èlovekom«. In Gospod Bog je rekel èloveku: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoz- nanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Za- kaj br` ko bi jedel od njega, boš moral umreti« (1 Mz 2, 17). Adam je dobil dru`ico, ki je po- slušala kaèo, in prva èloveka sta vzela sad pre- povedanega drevesa ter se skrila pred oblièjem Gospoda Boga (prim. 1 Mz 3). Po tem èlo- vekovem dejanju je Bog znova poklical Ada- ma: »Kje si?«, toda sedaj se prvemu èloveku ni bilo niè prijetno pogovarjati. Besede mu niso šle z jezika. Najrajši bi ostal skrit in ne bi niè odgovoril. Potem pa je v sili s prstom pokazal na Evo, rekoè: »Ona je kriva.« In ko Bog oèita `eni: »Zakaj si to storila?« (1 Mz 3,13), se tudi `ena izgovori: »Kaèa je kriva«. In je bilo konec pogovora. Ne le konec po- govora, temveè tudi konec `ivljenja v raju. Gospod Bog je prva dva èloveka izgnal iz raja in od tedaj mora èlovek trpeti, v potu svojega obraza u`ivati kruh, umreti in ima te`ave pri dialogu z Bogom. ": Ker je to tema našega razmišljanja, si po- stavimo vprašanje, kaj je sploh dialog. Slovar slovenskega knji`nega jezika1 pod geslom »dialog« dopušèa dve razlagi: »pogovor, navad- no med dvema osebama, dvogovor« ali pa »iz- menjava mnenj med zastopniki razliènih sta- lišè z namenom doseèi soglasje ali sporazum«. Dialog je torej verbalna komunikacija med razliènimi osebami, ki bodisi razmišljajo po- dobno ali pa se njihovo mišljenje razlikuje. Vsi izkušamo pomembnost pogovora za naše `ivljenje v skupnosti. Ustavimo pa se neko- liko pri èisto teoretiènem razmisleku in si po- skusimo odgovoriti na vprašanje: »Èemu slu- `i dialog?«. Prvo dejanje dialoga je izgovorjena beseda »ti«. Pogovarjati se namreè ne pomeni zgolj govoriti »o nekom«, temveè predvsem govo- riti »z nekom«. Dokler govoriš o nekom, se z njim še ne pogovarjaš. Pogovarjati se pome- ni nekomu reèi »ti«. S tem ga »izberem« za sogovornika in ga priznam za sebi enakovred- nega. Pa ne le to. Upam si trditi, da ko ne- koga poklièem s »ti«, zaènem obstajati »jaz«. Zakaj? Zato, ker dokler ne izreèem besede %  ,#   # »ti«, tudi besede »jaz« ne morem izreèi. Ka- kor brez severnega ni ju`nega pola, tako tudi brez »ti-ja« ni »jaz-a«. Izgovorjena beseda »ti« je priznanje in sprejetje obstoja drugaènosti. Še veè, izgovorjena beseda »ti« je zagotovilo mojega bivanja. Morda bo kdo zakljuèil: »To- rej me drugi omogoèa.« Ne! Ne drugi, dialog je tisti, ki omogoèa »mene«, »tebe«, »njega«, »nas«, »vas« in »njih« ter ohranja `ivljenje. Besedo »ti« pa lahko izgovorim šele takrat, ko se (z)najdem v odnosu s teboj. Jaz ne mo- rem vstopiti v odnos, ampak se lahko samo zavem, da v njem `e sem, saj je bil odnos (na nek naèin) pred menoj. Preprosto povedano, bil mi je podarjen. Mo`nost pogovarjanja mi je bila podarjena. Nobenih zaslug si ne mo- rem prištevati za dejstvo, da naju nekaj ve`e. Podobno kakor ne morem vstopiti v `ivljenje, ampak se lahko samo zavem, da `ivim. In `iv- ljenja tu nikakor ne pojmujem zgolj kot bio- loško bivanje, temveè kot prostor komunika- cije. Nihèe me ni vprašal, èe `elim `iveti ali ne. V `ivljenju sem se preprosto (z)našel, oz. sem ga sprejel kakor dar. Tako se (z)najdem tudi v odnosu s teboj, oziroma se s teboj zaè- nem sreèevati. Odnos je torej pogoj, zagoto- vilo in temelj najinega komuniciranja in s tem tudi zagotovilo najinega obstoja. Èe to- rej odnos obstaja pred subjekti, ga subjekt ne more ustvariti. Nasprotno, iz povedanega sledi, da odnos »porodi« in omogoèi subjekte. In »jaz« bom obstajal le toliko èasa, dokler bom tebe klical s »ti«, to je, dokler in kolikor bom ohranjal odnos. Èisto jasno je, da vsi, ki `ivimo, `ivimo v »svetu odnosov«. Komu- nikacija, dialog torej ni le osmišljevanje na- šega bivanja, je veliko veè. Omogoèa subjek- te. Daje `ivljenje in ga ohranja. Ko zaènem z drugim komunicirati, takrat zaènem obsta- jati in obstajam toliko èasa, dokler se pogo- varjam. To velja za vse. Tudi za kršèanstvo in islam. Nedaleè v zgodovini smo bili prièe zrušitvi nekega sistema, ki se je imel za edi- nega prinašalca èloveka vrednega `ivljenja. Toda, ker ta sistem ni bil sposoben dialoga, ne z drugaèe misleèimi re`imi ne s posamez- niki, ki jih je `elel odrešiti, je preprosto pre- nehal obstajati. Naše razmišljanje smo naslovili »Problem dialoga z islamom«. Potrebno je nekoliko spregovoriti tudi o pomenu besede »prob- lem«. Ali res obstaja problem dialoga? Èe smo vsi, ki `ivimo, hkrati tudi v odnosu z drugimi, bi to pomenilo, da je `e naš obstoj dokaz, da med seboj komuniciramo, da se pogovarjamo. Res je. Saj smo dejali, da sub- jekt, ki je, obstaja, ker se je znašel v odnosu z drugim. Med islamom in kršèanstvom `e obstaja neke vrste komunikacija. V nasprot- nem primeru ju ne bi bilo. Ampak, kakšna je ta komunikacija? Pravzaprav, èe `elimo go- voriti o dialogu z islamom, moramo najprej povedati, o kakšnem pogovoru bomo govo- rili, oziroma kdo ima te`ave v pogovoru z is- lamom, šele nato bomo lahko razpravljali o tem, kakšne so te te`ave. V franèiškanskem samostanu v Šiški v Ljubljani imamo `e nekaj let kuharja in hi- šnika, ki je evangelièan. Je redno zaposlen in odlièen pri svojem delu. Kadar pa je g. Arpad odsoten, ga nadomešèa ga. Šemsa, ki je mu- slimanka, in je ravno tako vestna in odgovor- na. Nobenih te`av ni v našem pogovarjanju in dogovarjanju. Zgodi se, da celo primerja- mo versko prakso in nauk treh verskih skup- nosti, debatiramo o primernosti in neprak- tiènosti zapovedi in prepovedi in razliènih ver- skih predpisov. Vsekakor — pogovarjamo se, odlièno sodelujemo in ravno to nam omogo- èa, da `ivimo drug ob drugem. Profesor Dra- go Ocvirk to vrsto dialoga imenuje »dialog `ivljenja«2. Sodelujemo, drug drugega spoz- navamo in uresnièujemo evangeljsko zapoved ljubezni do bli`njega. Zdi se mi, da tudi si- cer, na ravni posameznikov, ni veèjih te`av pri komunikaciji z muslimani - zgolj zaradi njihove verske pripadnosti. Nekaj drugega pa je naèin `ivljenja oz. njihova sposobnost pri- /       lagajanja kulturnemu okolju, v katerega so se priselili. Predvsem v zahodnoevropskih de- `elah, kjer so mnogoštevilèni, npr. v Franciji, kjer so nekatere mestne èetrti ali kraje tako gosto naselili, da so postali lokalna veèina. Tam je njihova drugaènost tako »moteèa«, da Francozi noèejo kupovati nepremiènin v so- sešèini. Cene stanovanjem in hišam padajo in to je še bolj ugodno za priseljence, ki ni- majo veliko finanènih sredstev. V teh prime- rih pa pogovor z muslimani ne poteka tako spontano. Bolj kot beseda »ti« se v govorjenju uporablja izraz »oni«. To pa spremeni polo- `aj. Èisto nekaj drugega je razmišljanje o mu- slimanih, kakor pa pogovor z muslimani. Evropski kristjani se zavedamo majhne nata- litete in ob številènih muslimanskih dru`inah se marsikdo ustraši, èeš, saj »oni« nas bodo preplavili, »oni« bodo cerkve spremenili v mošeje… V zahodnem svetu muslimane po- vezujemo tudi s terorizmom. Po 11. septem- bru 2001 so muslimani in islam tako rekoè povzroèitelji strahu pri vsakem, ki nanje po- misli. Èe namreè nekdo ubija v imenu Alaha, je strah pred »tem bogom« povsem upravi- èen. V Evropi je zelo prisoten tudi strah pred vstopom Turèije v Evropsko zvezo. To ni le vprašanje delovne sile, bolj se sprašujemo, kaj se bo zgodilo, èe islamska mentaliteta prodre v »kršèanske« dr`ave. Evropejci smo z veliko te`avo dosegli loèenost Cerkve in dr`ave, kar je vrednota tako za verne kakor za dr`avo. Is- lam pa tega ne pozna. In èeprav je Turèija v svoji ustavi dosegla to civilizacijsko vrednoto, jo v praksi zelo radi zaobidejo. Koran namreè zahteva zvestobo na vseh podroèjih. Kaj se bo /  Sura Merriam, ilustrirana dvojna stran rokopisa Korana, Lahore, 1573-1574, London, Britanska knji`nica.  # torej zgodilo, èe bo islam preplavil Evropo? In nas je zopet strah, ko razmišljamo »o njih«. To ni le strah pred drugaènostjo, to je pred- vsem strah pred dialogom z drugaènostjo. Problem dialoga z islamom je problem sre- èevanja dveh svetov: tako imenovanega krš- èanskega in muslimanskega sveta. Tu pa mo- rajo svojo vlogo odigrati institucije. Tako ci- vilne kakor verske. Zahodni — kršèanski — svet se namreè boji bli`ine islama. Zato rajši go- vori »o muslimanih«, kot pa da bi govoril »z njimi«. Tako jih v podzavesti poriva v stran. Kršèanski svet se boji, da bo beseda »ti«, na- menjena muslimanom, unièila njegovo iden- titeto, njegov »jaz«. Zato rajši od »ti-ja« iz- govarja »on«. Zato potiska islam stran in si zatiska oèi pred resniènostjo, da v bistvu ta dva svetova `e `ivita drug ob drugem - sku- paj. In ker smo tudi mi del tega, je bolje, da pišem v prvi osebi. Torej, dejstvo, da v stra- hu raje govorimo »o njih«, kakor »z njimi«, dejstvo, da jih raje naslavljamo z »oni« kakor z »vi«, nam daje slutiti, kakšen je problem dialoga z islamom.        V zgodovini sreèevanj predstavnikov krš- èanske in muslimanske veroizpovedi je bilo kar nekaj pogovarjanja, še veè pa vojskovanja. Odkar sta drug drugega spoznala kot razliè- nost, je bilo njuno sreèevanje osmišljeno ve- èinoma le z odpravo te razliènosti. Èe `e ob- staja »ne-jaz«, ga moram spremeniti v »jaz« /  Notranjost mošeje v Kordobi, prièetek gradnje 784.      ali pa ga unièiti. Nevernika je potrebno spreobrniti ali ubiti. Nekaj èez devetsto let je minilo od prvega klica na kri`arske vojne. Od takrat je zgodovina kršèansko-musliman- skih sreèevanj zaznamovana s krvjo. Èe se ni dalo nasprotnika spreobrniti ali unièiti, so se muslimani in kristjani ignorirali, oz. so se de- lali, kakor da drugega ni. To dr`o, na kršèan- ski strani, potrjuje tudi primer svetega Fran- èiška Asiškega. Je karakteristièen primer ob- našanja kristjanov. V sklopu pete kri`arske vojne za osvoboditev svetih krajev je ustano- vitelj Reda manjših bratov leta 1219 prišel do egiptovskega sultana Melek el Kamila z na- menom, da ga spreobrne k evangeliju. Sultan ga je lepo sprejel in Franèišek mu je oznanjal veselo oznanilo. Ker pa ni dosegel nièesar, se je vrnil med kri`arje, ki so sejali smrt in uni- èenje med »neverniki«. Niè kaj drugaèna pa ni bila dr`a turške vojske, ko je osvajala de`ele ju`nega Balkana. In zdi se, da naèelo »spreo- brniti ali pa ubiti« še vedno velja pri islamskih fundamentalistih. Hvala Bogu, da ne enemu ne drugemu tega ni uspelo uresnièiti. Ampak, kako si lah- ko razlagamo to skušnjavo, da bi unièili dru- gega? Nekoga ubiti pomeni prenehati izgo- varjati besedo »ti«. Kaj torej pomeni prene- hati izgovarjati besedo »ti«? Najprej to po- meni zanikati neko stanje odnosa — sreèeva- nja, v katerem sva se oba znašla, v katerem oba `iviva. To stanje nama je bilo podarjeno in midva bi se rada zahvalila za ta dar, èeš saj ga ne potrebujeva. Podobno kakor se èlovek zah- vali za dar `ivljenja, èeš, saj ga ne potrebujem in ga vrne, oziroma si `ivljenje »vzame«. Taka je tudi zakonitost v svetu odnosov, v katerem smo se znašli vsi, ki `ivimo — ki se pogovar- jamo. Sreèevanje nam omogoèa `ivljenje.        +; In vendar smo se znašli »z ramo ob rami«. Sobivanje, oziroma bivanje enega in drugega je mo`no le v dialogu, v tisti pravi komuni- kaciji, ki omogoèa in ohranja `ivljenje. Èe bi namreè dialog izginil, bi hkrati izginili tako »mi« kakor »vi«. Neka vez med nami `e ob- staja, v njej smo se znašli. Katoliška Cerkev se je zavedla dejstva, da je »moj« obstoj po- gojen z odnosom do »tebe«. Zavedla se je, da zapoved »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in svojega bli`njega kakor samega sebe« ne pomeni lju- biti samo somišljenike, ampak omogoèati `iv- ljenje, `ivljenje v polnosti tudi tistim, ki so razlièni. Tako, da ohranjaš dialog z njimi in ga krepiš. Zato je evangeljski nauk zares `iv- ljenjski — prinaša `ivljenje, ker uèi, da »karkoli storite kateremu mojih najmanjših bratov, meni storite«. Drugi je sleherni drugi ali pa to ni Drugi. In sleherni drugi je tisti, ki ti je dan — s katerim se sreèuješ, ne da bi si ga sam iz- bral, èetudi misli drugaèe, èetudi bi te rad unièil. Katoliška Cerkev je to svoje spoznanje zapisala v dokumentih II. Vatikanskega kon- cila, ki predstavlja veliko prelomnico za ka- toliške oblikovalce dialoga z islamom. Dog- matièna konstitucija o Cerkvi Drugega vati- kanskega koncila v šestnajstem poglavju pravi: »Odrešitveni sklep vkljuèuje tudi tiste, ki priznavajo Stvarnika; med temi so na prvem mestu muslimani, ki se imajo za izpovedo- valce Abrahamove vere in ki z nami èastijo edinega, usmiljenega Boga, ki bo sodil ljudi poslednji dan« (C 16). Izjava o razmerju Cerkve do nekršèanskih verstev Drugega vatikanskega koncila v tretjem poglavju spregovori o muslimanih takole: »Cerkev gleda s spoštovanjem tudi na mu- slimane, ki molijo edinega Boga, `ivega in v sebi bivajoèega, usmiljenega in vsemogoènega, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril vsem lju- dem« (NA 3). V nadaljevanju omenja skupne toèke obeh veroizpovedi: Abrahama, priznavanje Je- zusa za preroka, èešèenje njegove matere Ma- rije, prièakovanje sodnega dne in Bo`jega /   # plaèila, ter omeni moralno `ivljenje, molitev, milošèino in post. Poglavje zakljuèuje z ugo- tovitvijo, da je v preteklosti med kristjani in muslimani neredko prihajalo do razprtij in sovra`nosti, da pa cerkveni zbor spodbuja vse, naj pozabijo na pretekle spore in se trudijo za razumevanje.3 Ta klic k razumevanju in spoštovanju je revolucionarna sprememba glede na prejšnje pojmovanje cerkvenega nauka, oz. glede na prejšnje ignoriranje islama v cerkvenem nau- ku. V tem duhu je pape` Janez Pavel II. `elel besede spremeniti v dejanja in se je med svo- jimi pastoralnimi obiski po svetu pogosto ̀ elel sreèati tudi s predstavniki muslimanske ve- roizpovedi. 27. oktobra leta 1986 pa je sedanji sveti oèe v Asissi povabil predstavnike razliè- nih veroizpovedi, da bi skupaj molili za mir. Nenazadnje je rezultat II. vatikanskega kon- cila tudi Komisija za medverski dialog in šte- vilne pobude za sodelovanje z islamskim sve- tom. Franèiškani so v preteklem letu ustano- vili novo skupnost v Carigradu z namenom, da bi gojili medverski dialog z islamom. Ko sem pred kratkim obiskal štiri franèiškane, ki tvorijo carigrajsko bratstvo, mi je Gwenole Jeusset, francoski èlan bratstva, zaupal, da je velika razlika med kršèanskim dialogom z mu- slimani v Turèiji in Franciji. Veliko la`e se je namreè z islamom pogovarjati tam, kjer so v manjšini, kot tam, kjer so v veèini. V Fran- ciji torej veliko la`je kot v Turèiji. In ker so muslimani v Sloveniji v manjšini (statistièni podatki zadnjega ljudskega štetja iz leta 2002 ka`ejo, da je v Sloveniji 47.488 pripadnikov islamske skupnosti, kar predstavlja 2,4 odstot- ka prebivalstva), bi lahko predpostavljali, da se bo z njimi lahko pogovarjati. Ampak v praksi ni vedno tako. Zdi se namreè, da is- lam še ni našel »razloga« za pravi dialog z Za- hodom. In to je druga plat medalje, ko go- vorimo o problemu dialoga z islamom. Èe povzamem besede Mohameda Talba, ki pra- vi, da islam ni v vojni z Zahodom in da v Ko- ranu ni najti niti ene same besede v prid te- rorizmu, ter poziva Zahod, naj ne istoveti Bin Ladna z islamom, lahko zapišem, »da je islam potreben svojega Drugega vatikanskega koncila!«4 Problem dialoga med zahodnim — kršèan- skim svetom in islamom je torej v tem, da mi veliko rajši govorimo »o njih« kakor pa »z nji- mi«. Muslimani pa morda še niso našli razlo- ga, zakaj bi se pogovarjali z nami. Kaj storiti?         Hkrati z opisom »materialnega« stvarjenja je na prvih svetopisemskih straneh opisano še eno. Stvarjenje v svet odnosov namreè. Bis- tvo èloveka ni bivanje, temveè komunicira- nje. Zato svetopisemski pisatelj v Bo`ja usta postavi besedo. Gospod Bog je namreè nago- voril èloveka. Rekel mu je »ti«. Kakor tudi otrok, ki prijoka v fizièni svet, zaèuti materin objem in njeno besedo, tako je prvi èlovek Adam zaèutil Bo`jo besedo. Izgovoriti besedo »ti« pomeni spoznati in priznati, da te na na- govorjenega ob tebi nekaj ve`e: odgovornost namreè. Ko tistega, s katerim se (z)najdeš v odnosu, nagovoriš s »ti«, priznaš, da vaju ve- `e pripadnost, oz. da v tej pripadnosti obstaja tudi neka odgovornost. Biti odgovoren za bli`njega, pomeni sprejeti ga za svojega. Od- govorna pripadnost pa osvobaja. V prispodo- bi bi lahko rekel, da smo ljudje podobni kaz- njencem, ki so med seboj priklenjeni z verigo. Dva, ki se ignorirata, sta podobna kaznjen- cema, ki noèeta »drug z drugim niè imeti«, in be`ita vsak v svojo stran, pa ne bosta ni- kamor prišla, ker sta med seboj povezana z verigo. Še veè, drug drugega ovirata. Ko pa drug drugega sprejmeta v situaciji, v kateri sta se znašla, se dogovorita, v katero smer bo- sta be`ala, in bosta ušla. Zato izgovorjena be- seda »ti« prinaša `ivljenje oziroma osvobaja. O svojem bli`njem lahko govoriš kot o »onem«, ker ne `eliš biti zanj odgovoren, zanj /       ti ni mar. Ampak to vodi v su`enjstvo in v smrt. Ko pa izgovoriš besedo »ti«, postaneš zanj odgovoren. Toliko odgovoren, da mu po- magaš zbe`ati in s tem rešiš tudi sebe. Tako bi moral tudi kristjan muslimana nagovoriti s »ti«, postati zanj odgovoren, tako odgovo- ren, da bi mu celo »pomagal« v njegovi pri- zadevanjih. Morda tudi pri graditvi d`amije. V bistvu je prvi greh v tem, da je Adam na Bo`ji »ti« odgovoril z »ona«, kar vodi stran od dialoga, torej v smrt. Ne kršèanstva ne islama se ne da ̀ iveti dru- gaèe kakor v dialogu, ki omogoèa ene in druge. Ali se bomo torej pogovarjali in `iveli drug z drugim v so`itju ali pa ne bomo obstali. V Sloveniji smo vse do sedaj muslimane ignorirali. Ne le politièna oblast. Tudi krist- jani oziroma katoliška Cerkev. Ko pa jim je uspelo pridobiti soglasje za graditev svojega verskega centra, smo zaèeli govoriti. Pa ne z njimi, temveè o njih. Na podoben naèin ka- kor drugod po svetu. Javnomnenjske raziska- ve so pokazale precejšen odpor ljudi do grad- nje islamskega centra v Ljubljani. Ljubljan- èane moti minaret, ki bi bil tujek v sloven- skem prostoru, veliko bolj pa tudi samo dejs- tvo organiziranosti muslimanov, ki vzbuja strah zaradi teroristiènih napadov islamskih fundamentalistov po svetu. Skratka, do pred kratkim so bili muslima- ni v slovenski javnosti skoraj neopazni. De- jansko so prišli »v razvid« z napovedjo gradnje /  d`amije in s prihodom Osmana Djogièa za muftija slovenske islamske skupnosti. S tem dogodkom sovpada tudi izjava nekdanjega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metro- polita dr. Franceta Rodeta na bo`ièni veèer 2002 za komercialno televizijo. Takrat je na vprašanje, ali je za gradnjo d`amije v Slove- niji, dejal, da je d`amija v islamskem pojmo- vanju politièni, kulturni, socialni in verski center. Hkrati pa je sam postavil vprašanje, èe se naši politiki strinjajo, da je na našem ozemlju nek center, ki je tudi politièni in ki predstavlja neko drugo kulturo. Mufti v Slo- veniji Osman Djogiè je nato trditev, da naj bi v cerkvi verniki molili, v d`amiji pa se šli politiko, oznaèil kot versko nestrpnost naj- višjega cerkvenega dostojanstvenika. Lahko bi dejali, da je bila nadškofova izjava zaèetek ne- kega dialoga, ki je od vsega zaèetka bolj vodil v konflikt kakor pa v konstruktiven pogovor. Mufti Djogiè se je na Rodetove besede od- zval po logiki »zob za zob« in hvala Bogu, da se dialog ni nadaljeval v tej smeri. 15. aprila 2004 so se na temo medverskega dialoga v Slomškovi dvorani v Mariboru se- stali štirje predstavniki najveèjih verskih skup- nosti pri nas. Zastopane so bile tri kršèanske Cerkve (pravoslavna, evangelièanska in kato- liška) ter islam. Tisti veèer je bilo spregovor- jenih veliko spodbudnih besed o sodelovanju. Visoki predstavniki kršèanskih cerkva in is- lamske skupnosti so si bili edini, da sodobna Del tekstila, 14. stol., Španija, svila; 102 x 36.3 c, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.  # /  dru`ba in vkljuèevanje naše dr`ave v evropsko integracijo tudi verske skupnosti nagovarja k tesnejšemu sodelovanju. Geza Erniša, škof evangelièanske cerkve, je dejal, da je dialog med cerkvami, torej med verskimi skupnost- mi nuja. Trditev je podkrepil z bistvom evan- geljskega sporoèila: èe `elimo ostati relevantni in èe `elimo resnièno slediti temu, k èemur nas tudi nekako zavezuje oznanjevanje bo`je besede, da smo torej v Kristusu eno, potem ne moremo razmišljati drugaèe. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Boškoviè je bil sicer preprièanja, da v Sloveniji obstaja dober dia- log med verskimi skupnostmi, s èimer pa se Osman Djogiè, mufti islamske skupnosti, se- veda ni strinjal, èeprav je poudaril, da je po- membno, da se vsaj pogovarjamo. Dr. Anton Stres pa je nakazal mo`nosti za skupni na- stop v razliènih dru`benih vprašanjih, kot je vprašanje novega predloga zakona o verski svobodi in verskih skupnostih. Vsi visoki predstavniki kršèanskih Cerkva v Sloveniji so si torej edini z muftijem Djogièem, da sta so- delovanje in pogovor med nami nujna. Nji- hove besede si torej lahko zelo optimistièno razlagamo.          Verski dostojanstveniki so zadovoljni s tem, da je njihovih sreèanj vse veè, vendar moramo poudariti, da lahko k boljšim med- sebojnim odnosom veliko prispevajo tudi ver- niki sami. Ampak dokler ne bodo videli zgle- da pri svojih predpostavljenih, ne bo zani- manja za tovrstna sreèanja. Ker doslej v Slo- veniji ni bilo tradicije sreèevanj med kršèan- skimi in muslimanskimi predstavniki, se mo- ramo v našem prostoru šele uèiti tovrstnega dialoga. Zelo je pomembno, da je v Sklep- nem dokumentu sinode Cerkve na Slovenskem, v poglavju, ki govori o dialogu katoliške Cerkve z drugimi kršèanskimi Cerkvami, cerkvenimi skupnostmi in skupnostmi dru- gih verskih izroèil, zapisano, da se katoliška Cerkev sreèuje tudi z islamom. Islam je bil dodan po intervenciji Svetega sede`a, ki se trudi za pogovor med kristjani in muslimani. V osnutku so bile v sinodalnem dokumentu namreè omenjene le nekatoliške kršèanske skupnosti. Pri nas je priznanje našega med- sebojnega sreèevanja novost. Kot bo moralo biti nekaj novega tudi redno sreèevanje krist- janov z muslimani. Ne bom govoril o tem, kaj naj bi storili eni in drugi, temveè se mi zdi nujno potrebno, da Slovenska škofovska konferenca ustanovi skupino za pogovore s slovenskimi muslimani. Ne za to, da bi jih preprièevali o dogmah, prav tako ne bi bila njihova naloga pogajanje o lokaciji in veli- kosti d`amije v Ljubljani. Edini cilj in smi- sel te skupine bi bil pogovor, ki bi ga gradili na tem, kar nas zdru`uje, in ne na tem, kar nas razdvaja. Morda bi bilo za zaèetek naj- bolj primerno reciproèno spoznavanje in so- delovanje pri projektih, ki se tièejo vseh ver- nih. Da ne bi tudi pri nas prišlo do konflik- ta, kot se je to zgodilo v Edenu in da ne bi bil kdo izgnan iz raja pod Triglavom, bi bilo dobro zaèeti pogovore — zgolj z namenom, da bi se pogovarjali in da bi preko dialoga vzpostavljali sobivanje in ohranjali `ivljenje vsakega posebej in vseh skupaj. 1. Slovar slovenskega knji`nega jezika, Ljubljana, DZS, 1998. 2. Ocvirk D., Za so`itje kristjanov in muslimanov, v Islam in mi, Trst 2003, str. 19. 3. Prim. Drugi vatikanski koncil, Izjava o razmerju Cerkve do nekršèanskih verstev 3. 4. Talb Mohamed, besede na zunanji strani knjige Islam in mi, Trst, 2003.      /  Sledeèi prispevek ne bo omejen le na obravnavo duhovnega pomena romanja v Meko, paè pa bo del obravnave tudi v po- moè pri razumevanju, kaj romanje v Meko sploh je, od kod prihaja, kateri so njegovi obredi in kako poteka. Tako bo mo`no bolje spoznati duhovne pomene, ki jih ima lahko za muslimane. / /  +2 #   Predvsem je romanje v Meko eden izmed petih temeljev islama.1 Vsak odrasel musli- man, moški ali `enska, ga mora vsaj enkrat v `ivljenju izpolniti, èe mu to seveda dopuš- èajo finanène, telesne in druge zmo`nosti. Z »romanjem« ni mišljeno preprosto oditi v Meko in izvršiti obred, ampak je to potrebno narediti v doloèenem èasu; gre torej za mno- `ièno romanje.V Meko se potuje tudi druga- èe, vendar te obiske ne imenujemo hagg, ki je strokovni izraz za obredno romanje. Naj takoj nekaj razjasnim: v islamu je vedno, v vseh verskih stvareh, prisotno raz- likovanje med verskim obrednim dejanjem in tistim neobrednim. Nekaj primerov: mo- litev obrednega tipa se imenuje salât, tista, pri kateri se obraèamo osebno na Boga, pa je imenovana z izrazom du ‘â’; milošèina obred- no-pravnega znaèaja je zakât, tista, ki jo poè- nem na cesti, pa je sadaqah, gre za drugaèen koncept. Vse to pa pomeni, da je pravna ali obred- na razse`nost v islamu temeljnega pomena; videli bomo, kako to velja tudi pri romanju. Vendar `e ta postavka ka`e na bistveno raz- liko v primerjavi s kršèanstvom in morda ve- liko veèjo podobnost z judovstvom: stvari mo- rajo potekati v skladu z doloèenimi zakoni. Romanje je dol`nost (fard). Izvira iz ne- kega predislamskega obreda, ki je, kolikor mi je znano, mogoèe edini poprej obstojeèi obred, vkljuèen v islam. V nasprotju z mo- litvijo, z milošèino idr., je bilo romanje v Meko poganski arabski obred, predislamski, kajti v Meki je bila Hiša (al-bayt po arabsko), jasno, gre za »bo`jo hišo«; èeprav je bo`ja be- seda, pred islamom, zajemala razliène ideje bo`anstev, lastne raznim plemenom. Izraz romanje (hagg v semitskih jezikih) ka`e v bistvu na neko zbiranje, shod, pomeni pa tudi praznovanje. Cilj romanja je bil torej kraj, kjer so se vsi zbrali k praznovanju; ob- stajal je `e pred islamom in je gostil razna bo- `anstva arabskih plemen. Romanje se ni iz- vrševalo kadar koli, ampak v doloèenem èasu, v toèno doloèenem mesecu: v arabskem me- secu2 imenovanem dhû l- hagg, torej v mesecu hagga, mesecu romanja. Zato je bil ta romar- ski mesec v prvi vrsti »sveti« mesec, pred njim in za njim pa so bili še drugi sveti me- seci, vseh skupaj je bilo štiri (ragab, dhû l-qa’ dah, dhû l- hagg in muharram), èeprav je bil mesec romanja najpomembnejši. Razlog za to je preprost: da se je romanje lahko izvršilo, je bilo potrebno zagotoviti mir in varnost; ob prepirih romanje ne bi bilo mogoèe. V predislamski arabski tradiciji je obsta- jalo torej osem mesecev, v katerih se je lahko bojevalo, ampak tudi trije ali štirje sveti me- seci, v katerih je bila vsakršna vojna prepo- vedana. Med tem, ali bolje, na polovici tega obdobja, je bil èas velikega sreèanja v Meki, kraju, kjer je stalo svetišèe kubiène oblike (iz arabskega izraza ka’bah, ki pomeni »kubi- *.3**)    # èen«) in v notranjosti katerega je bil v kotu postavljen »èrni kamen« (meteorit), objekt èešèenja. . 3  / Mohamed se je rodil v Meki okoli leta 570 po Kr.; svoje ljudstvo je zaèel uèiti leta 610, nekje pri štiridesetih letih, potem ko je do`ivel duhovno izkustvo Boga in se je pre- prièal o obstoju enega samega bo`anstva, s èi- mer se je pridru`il monoteistièni viziji krist- janov in Judov, ki so `iveli v Meki in v ju`- nem obmoèju de`ele. Potem ko je dvanajst let pridigal brez veèjega uspeha, se je na kon- cu odloèil, da se bo odpovedal svoji dru`ini, svojemu plemenu, svojemu klanu in se bo na- selil v Medino, mesto, ki je bilo Meki kon- kureèno, pribli`no 350 km bolj vzhodno. Leta 620 v al-’Aqabahu, ob romanju v Meko, je skupina destih ljudi iz plemena Banû Hazrag stopila v stik z Mohamedom, da bi jim prišel pomagat. Leta 621, še vedno v al-’Aqabahu, je dvanajst moških (deset iz plemena Hazrag in dva iz plemena Aws) skle- nilo z Mohamedom dogovor o zavezništvu: v zameno so se zavezali, »da bodo verovali v obstoj enega samega Boga; ne bodo kradli; ne bodo prešuštvovali; ne bodo ubijali svojih hèera zaradi revšèine; ne bodo lagali in bodo poslušni Mohamedu«. Nato so se vrnili v Yat- hrib. Tem dvanajstim se je pridru`il nek musliman iz Meke, Mus’ab Ibn ‘Umayr, ka- teremu je bilo naroèeno, naj jih pouèi o mu- slimanski veri. Leta 622 so ti sklenili vojaško zavezništvo z Mohamedom. Potem ko se je Mohamed pogodil z obe- ma plemenoma Yathrib-Medina, so se neka- teri njegovi privr`enci v majhnih skupinah zaèeli izseljevati proti Medini. Mohamed je z zvijaèo, da ne bi razkril svojih namer, od- potoval zadnji, z Abû Bakrejem, v noèi med /  Steberni kapital, 10. st., Španija, najverjetneje Madinat al-Zahra’, obdelan marmor; 36.8 cm x 34.3 cm, Metropolitanski muzej, New York.      15. in 16. junijem 622 in je Medino dosegel 24. septembra istega leta. Takoj po prihodu je zaèel organizirati `iv- ljenje mesta. Moral pa se je sooèiti s hudo oviro: njegovi èlani (Ansâr) iz obeh plemen zavezanih z njim, niso bili bogati, kljub temu pa je bilo te`avno vzdr`evanje majhne skup- nosti izseljencev (muhâgirûn), ki so prišli iz Meke, njihova naloga. V Medini so se nase- lila tri moèna in bogata judovska plemena (al- Nadîr, Qurayzah in Qaynuqâ’) in Mohamed jih je poskušal pridobiti za svojo stvar; to je bil tudi vzrok, ki ga je gnal k zapisu takoi- menovane »Medinske ustave«, pomembnega diplomatskega dokumenta. V tistem obdobju je bila v trenutkih molitve navada usmeriti se proti Jeruzalemu, kot so to poèeli Judje, in ne proti Meki; namesto enega meseca je post trajal le en dan, ki je ustrezal judovske- mu yôm kippûrju. Mohamed je veèerni in ju- tranji molitvi dodal še polnoèno in poenosta- vil oèišèevalne obrede. To bi moralo Jude pridobiti za njegovo stvar, vendar se je Mo- hamed sreèal z njihovo zavrnitvijo: niso ga prepoznali kot preroka in so le delno odobra- vali njegove spremembe, glede na to, da teh ni bilo v Svetem pismu. Tako se je odloèil, da bo izkljuèil Jude prvega plemena (Banû Qaynuqâ’) ter jim zaplenil zemljo in dobrine; v nadaljevanju si je prilastil tudi dobrine dru- gega plemena (Banû Nadîr), nazadnje je po- moril tretje pleme (Banû Quarayzah); vse to v ðestih letih. Leta 624, torej v letu II. egira3 , se je od- loèil, da bo spremenil odnos, in se je obrnil k poganskim Arabcem: od tega trenutka je bilo vse drugaèe. Zdaj usmerjenost molitve ni bila veè proti Jeruzalemu, ampak proti Meki in zdi se — iz nekaterih omemb v Ko- ranu, èeprav je vedno te`ko doloèiti v njem kronologijo, predvsem v takih primerih — , da je leta 624 ̀ e zaèel govoriti o romanju v Meko, ki pa takrat še ni predstavljalo obveznosti. Romanje postane dol`nost šele leta VI egira (628). Medtem je Mohamed zaèel organizirati `ivljenje medinske skupnosti glede na pred- pise in pravila, ki so kasneje postala musli- manski politièno-verski sistem. Predvsem iz ekonomskih vzrokov je prièel napadati potu- joèe karavane in jemati njihov plen. Kasneje je organiziral prave roparske pohode in vojne, nekatere je sicer izgubil, vendar pa je istoèa- sno postajal vedno bolj spreten in bolj mo- èan. Vojne je zaèenjal, da bi si pridobil pri- vr`ence, in naèrtoval je Dr`avo, v kateri bi bili vsi Arabci zdru`eni okoli Boga, kot bis- tva, in okoli Korana, kot »dejansko uresnièe- nega Boga«, kot »bo`je besede«, ki je postala knjiga. Da bi osvojil še druga plemena, je or- ganiziral manjše roparske pohode v škodo bolj šibkih plemen in je sklepal pogodbe o nenapadanju s tistimi bolj moènimi, vsaj do takrat, ko se sam ni poèutil dovolj moènega (da je lahko osvojil tudi ta). Sèasoma je do- segel, da so ga razlièna plemena prepoznala kot svojega vojaškega in verskega voditelja. 3 22 V obdobju, ki ga je Mohamed pre`ivel v Meki (610-622), se ni zdelo, da bi se zanimal za romanje. V Medini pa se je njegovo zani- manje po nekaj letih prebudilo, najverjetneje se je zavedal dru`benopolitiène pomembno- sti, ki bi ga tako ogromen shod Arabcev iz vseh plemen lahko imel. Kakor vsi Arabci Se- vera si je `elel letno romanje, vendar mu to ni bilo dovoljeno, v tistem èasu je namreè `e postal sovra`nik lastnega plemena, Quraysh (Meka). Marca leta 628 je Mohamed odpo- toval v Meko s pribli`no tisoè šeststotimi mo`mi, poleg `rtvenih `ivali, da bi izvršil ‘umrah (malo romanje). Nasprotovanje je bilo moèno in Mohamed se je odpovedal napadu in se raje odloèil za pogajanje: tako je dosegel, da je lahko ‘umrah opravil naslednje leto. Dol`nost romanja se prviè pojavi v suri 3 vr- /   # stici 97, datirani iz leta VI egira, torej iz leta 628: »Alah je zapovedal ljudem, ki lahko, naj poromajo k Hiši (wa-lillâhi ‘ala n-nâsi hiððu l-bayti, mani statâ’ a ilayhi sabîlan)«.4 Leta 629, proti koncu svojega `ivljenja, je Mohamed spoznal, da se lahko zanese na svo- jo moè in je krenil proti Meki. Prebivalci me- sta so se bojeè njegove moèi in pa tudi zato, ker je pripadal njihovemu lastnemu pleme- nu, raje izognili oboro`enemu spopadu in so z njim sklenili dogovor; odloèili so se torej, da se umaknejo, in dovolili, da je Mohamed izvršil romanje, niso pa mu hoteli prisostvo- vati. Sedmega marca istega leta, tri leta pred smrtjo, je Mohamed dosegel dovoljenje za miroljuben vstop v svoje mesto in za izvršitev malega romanja (‘umrah). Vendar pa je bilo to romanje preprosto dejanje pobo`nosti in ne »romanje«, pri katerem bi bilo prisotnih na tisoèe vernikov, kar je ob`aloval. Mohamed je moral poèakati do leta 631, da je lahko organiziral romanje. Vodil ga je Abû Bakr, eden prvih spreobrnjencev. To je bilo prvo uradno romanje, rahlo predelano po nekem starodavnem poganskem obredu; romanje so »abramizirali« oziroma islamizirali tako, da so razliène obrede povezali z Abra- hamovim likom. Mohamedu je uspelo po- novno pridobiti Meko. Naslednje leto, marca 632, je Mohamed lahko opravil svoje prvo muslimansko roma- nje, ki je bilo hkrati tudi poslovilno. Z uved- bo zapovedi o romanju je dosegel islam svojo dokonèno strukturiranost; v ta namen Koran navaje sledeèe, od Boga izreèene besede: »Pre- povedano vam je, kar je samo po sebi umrlo, in kri in svinjsko meso in vse, kar je zaklano v drugem, a ne Alahovem, imenu, in `ival, ki je zadavljena, in ki je s topim predmetom ubita, in ki je strmogljavljena, in ki je z ro- gom prebodena, in ki je od zveri oklana, ra- zen èe ni od vas usmrèena, in ki je na `rtve- nikih darovana. In prepoveduje se vam s puš- èicami vede`evati, ker je to greh! Danes so ne- verniki v obupu zapadli zaradi vere vaše, zato se njih ne bojte, Mene se bojte! Danes sem vam vašo vero izpopolnil in Svoj blagoslov do vas izpolnil, in da bi islam vaša vera bila, to sem Jaz `elel! A ta, ki bo primoran, ko lakota pustoši, brez namere greh storiti, Alah tak- šnemu odpušèa in je usmiljen.« (Koran 5, 3). Maja 632, malo pred tem, ko je zbolel, je Mohamed pripravil vojni pohod proti Trans- jordaniji, vodenje katerega je zaupal svojemu potomcu Usâmahu. Osmega junija leta 632 je Mohamed v objemu ‘Â’iscie umrl. +2 Obredi, povezani z odvijanjem romanja v Meko, so poganski obredi, ki so bili v nada- ljevanju islamizirani, vèasih se jim je pripisal tudi nov pomen. Podatke o tem je potrebno poiskati v zgodovinskih virih, ki niso musli- manski — muslimanski teksti namreè navadno ne prika`ejo resniènega zgodovinskega pogleda. Ena od znaèilnosti islama, ko govori o verskih vprašanjih, je ravno ta, da izgleda, kakor bi se pojavil ex nihilo. Le orientalisti, in zdaj nekateri muslimanski strokovnjaki, ki so emigrirali na Zahod, zaèenjajo s preuèevanjem teh izbranih zgodovinskih vidikov. Zdi se, da so v tretjem in èetrtem stoletju kršèanske dobe, nekaj stoletij pred prihodom islama, nekateri nomadi iz Mezopotamije priš- li v stik z Arabci, ki so prav tako kot ti nomadi potovali sem in tja med Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem. Meka je predstav- ljala središèe te poti in tudi pomemben kraj postanka. Glavni vzrok, ki je omogoèil Meki, da je postala pomembno središèe sredi pušèa- ve, je bil povezan z obstojem znanega izvira, izvira Zamzam. Mezopotamske tradicije so pri- pisovale temu kraju abrahamsko prièevanje: Abraham naj bi namreè ponovno zgradil to svetišèe, ki je bilo porušeno. Gre za legende, mite, ki pa so bili vendarle prisotni v mezo- potamskih tekstih, ki so jih vsebovali arabski teksti predhodni islamu. V skladu s temi le- /       gendami naj bi angel pokazal Agari izvir Zam- zam in voda izvira naj bi od`ejala njo in ma- lega Izmaela. Še danes se v Egiptu za èutaro uporablja besedo zamzamiyyah, kot bi bila to voda izvira Zamzam, ki jo vsak nosi s seboj; vendar pa izraz izhaja gotovo iz romanja v Meko: vsak si je namreè `elel vzeti nekaj èu- de`ne angelske vode. Ravno od tod (iz te tra- dicije torej) povezava z Abrahamom. Nekateri romarski obredi so delno pove- zani z Abrahamom, druge pa najdemo v raz- nih èašèenjih. //  4 +   Pri izvršitvi romanja v Meko poznamo štiri temeljne postaje. #:3; Prva postaja je ihrâm, pred prihodom v Meko, v enega izmed petih krajev doloèenih za ta namen, ti pa so: Dhû l-Hulayfah (danes Biyâr ‘Alî, 8 km oddaljen od Medine in 450 km od Meke); Ðuhfah (187 km severozahod- no od Meke); Wâdî l-’Aqîq (100 km od Meke); Qarn al-Manâzil (95 km od Meke) in nazadnje Yalamlam (pod samim hribom, 54 km od Meke). Ta stopnja predvideve troje dol`nosti: ob- leci ihrâm; izraziti namen (niyyah), ki uteme- ljuje dejanje, ki bo izvršeno; narediti talbiyah. Posvetitev in njene prepovedi Ihrâm je v bistvu obred »posvetitve« ose- be. Beseda ihrâm ima enak koren kot haram (sveti prostor pred mošejo ali cerkvijo, ali pa, danes, na univerzi, prostor, kamor policija ne sme vstopiti), ali pa kot harâm (ki je nasprot- je od halâl, dovoljeno; harâm je torej nedo- voljeno, prepovedano), ali kot harîm (harem, torej `enske, prepovedane drugim osebam) idr. Koren nakazuje idejo »svetega«, s katero je povezana ideja prepovedanega. Tudi `en- ske so uvršèene v to kategorijo: harem. Priroè- niki zato naštevajo veè kot dvajset prepovedi za tistega, ki je vstopil v ihrâm. Nekaj prime- rov: lov (zemeljskih `ivali, ne pa tudi rib); spolni odnosi ali pogledi po`elenja; onanija; uporaba parfuma; uporaba okraskov (kajal za oèi, henné za roke, prstani, veri`ice idr.); upo- raba masti ali kreme za zašèito proti soncu; gledati se v ogledalu (dovoljeno se je gledati v vodi, voznik med vo`njo lahko gleda v vzvratno ogledalce); obleci se v šivane ali za- pete obleke (na primer spodnjice — ni dovo- ljeno moškim) ali v svilene obleke (ni dovo- ljeno tako `enskam kot moškim); zakriti si glavo ali noge s sandali ali z nogavicami (ni dovoljeno moškim); pokriti si obraz (ni do- voljeno `enskam); ubiti insekte na svojem te- lesu (bolhe, uši idr.); strièi si lase, dlake ali nohte (med tuširanjem paziti, da se ne iz- gublja lase); depilirati se ali izdreti zob; po- staviti se v senco (ni dovoljeno moškim); go- voriti la`i; prisegati ali preklinjati; nositi oro`- je (meè, bodalo ipd.) in tako naprej. Kdor prekrši eno od teh prepovedi (ali ka- tero drugo — prepovedi je namreè še mnogo in so naštete v številnih knjigah), mora pla- èati »globo pokore«, ki jo doloèijo pravniki. Na primer, kdor se je »igral z `eno, dokler ni pritekla sperma«, mora plaèati globo ene ka- mele; enako se zgodi tistemu, ki je »poljubil `eno s po`elenjem«, èe pa se je to zgodilo brez po`elenja, je dovolj ovca. Kamelo mora plaèati tudi, kdor se prostovoljno masturbi- ra; èe neprostovoljno, ni pokore, mora pa vseeno prositi Boga odpušèanja. Za tistega, ki se je nadišavil pred ihrâmom, cena pokore »ni znana«, je pa kljub temu dobro plaèati dar v hrani. Kdor si je prostovoljno obril gla- vo po ihrâmu, mora plaèati ovco. Èe si je kdo pokril glavo ali jo popolnoma potopil v vodo, mora plaèati ovco za vsakokrat, ko se je pre- kršil, èe pa je bila glava le delno pokrita ali delno potopljena, mu ni treba plaèati nièesar; za `ensko, ki si je pokrila obraz, ni globe po- /   # kore, kljub temu da je to prepovedano, do- voljeno pa ji je dati roke na glavo ali na obraz, da se zašèiti pred soncem. Kdor krvavi pri umivanju zob s šèetko, je zanj bolje, da s tem poèetjem kar preneha. Seznam se nadaljuje in je dolg. Danes muslimani ne poznajo razlogov, iz katerih so te norme in prepovedi izpeljane. Èe enega od njih vprašamo, na primer zakaj si ni dovoljeno ostrièi nohte ali lase, ne do- bimo primernega odgovora. Posledièno so si nekateri avtorji izmislili alegoriène pomene; v resnici gre za zelo stare obrede, o èemer pri- èa tudi zgodba o Samsonovih laseh, povezana z dejstvom, da je imeti dolge lase pomenilo nazir (nadhîr po arabsko), se pravi »posveèe- no Bogu«. V vseh antiènih verstvih se mora namreè, kdor vstopi v sveti prostor, vzdr`ati doloèenih dejanj. Obstoj teh prepovedi je pomemben: is- lam, kot vse religije, moèno vztraja pri tem, kar je dovoljeno in kar je prepovedano (halâl in harâm), prav tako kakor judovstvo razlikuje to, kar je kasher (dovoljeno, skladno z zapo- vedmi) od tega, kar je taref (nedovoljeno). Si- cer pa vse religije vztrajajo pri razlikovanju med èistim in neèistim. Kršèanstvo tu pred- stavlja izjemo, zato ga ne moremo jemati kot tehten normativni primer. Vsa ta vrsta zapo- vedi pripomore k dejstvu, da je pravo (fiqh) in pravna znanost (iftâ’) najbolj razvita veda v islamu, veliko bolj od teologije. Ulemi (‘ulamâ’), torej »uèenjaki«, so vedno pravni strokovnjaki. Obleka ihrâm Ihrâm vsebuje troje dol`nosti (wâgibât). Prva, èeprav je veèkrat omenjena na tretjem mestu, je ravno ihrâm sam in sestoji v tem, da sleèeš vsakdanje obleke in obleèeš sveto belo oblaèilo. Za `enske je to navadna bela tkanina iz enega kosa, najveèkrat bele barve. Moška obleka je sestavljena iz dveh kosov go- ste bele tkanine (tako prekrijejo spolovila), je preprosta in brez šivov: spodnji del (izâr) prekriva dol`ino od popka do kolen, zgornji del (ridâ’) pa zakriva ramena. Oba kosa sta brez šivov. Gre za antiène obrede in musli- mani ne znajo razlo`iti, kaj je natanèni po- men odsotnosti šivov, vendar pa ta postane bolj razumljiv, èa ga primerjamo v luèi reli- gijske znanosti. Simbolizem obleke je jasen. Njegova pre- prostost nagovarja k popolni odpovedi svetu in vsemu zemeljskemu. Bela barva klièe k èi- stosti srca in dejanj. Dejstvo, da so vsi, revni in bogati, vladarji in podlo`niki, Arabci in Afrièani itd., enako obleèeni, ustvarja moèan obèutek bratske povezanosti; vsak se odpove kakršnemu koli znaku dru`benega razlikova- nja ali materialnemu privilegiju in se tako pred bo`jim oblièjem predstavi kot popolno- ma enak drugim, tako v zunanjem izrazu kot v popolni ubogljivosti Najvišjemu. Niyyah in talbiyah Druga dol`nost je namen (niyyah), kjer je treba povedati, zakaj se je nekdo odloèil za romanje v Meko. Romar mora postati in se vprašati po vzroku tega, kar izvršuje. Kot je bilo `e omenjeno za kršèansko romanje, ne romajo vsi le iz verskih razlogov, èetudi bi se vzrok vsakega romanja moral nahajati v misli: »To poènem samo zate, o Bog, da ubogam tvoje prijateljstvo«. Tretja dol`nost je talbiyah oziroma dol`- nost romarja, da zmoli kratko molitev, pri ka- teri ponavlja starodavno besedo labbayka, ki pomeni »tukaj sem«. Romar, medtem ko se pripravlja, govori: »Tukaj sem, Gospod, tukaj sem! Tukaj sem, nikogar ni, ki bi ti bil po- doben, tukaj sem! Tebi hvala, slava in moè! Nikogar ni, ki bi ti bil podoben, tukaj sem!«. Labbayka, Allâhumma, labbayka! Labbayka, lâ ðarîka laka, labbayka! Inna l-hamda wa-n-ni’mata laka, wa-l-mulka! Lâ ðarîka laka, labbayka! /       Ta kratka molitev se med celotnim roma- njem veèkrat ponovi, tako da se srce usmeri proti Bogu: zmoli se jo takoj, ko se prebudi, preden se naredi katero koli delo in vsako- krat, ko se sreèa drugega romarja. Èe je mo`- no, naj bi se jo molilo vse do prihoda v Meko. Ponavljanje klica »tukaj sem« poudar- ja popolno razpolo`ljivost Bogu, ki je ena najlepših znaèilnosti islama. Vrnil se bom k pomenu labbayke, tako da jo bom paralelno primerjal z ekvivalenti v Svetem pismu.5 0/'#< *9 Druga postaja je v Meki, v notranjosti Svete mošeje (al-masgid al-harâm). Potrebno je storiti dvoje: hoja (tawâf) okoli Ka’ bah, in tek med grièema Safâ in Marwâ. Hoja (tawâf) okoli Ka ‘bah Tawâf je hoja okli Ka ‘bah, kubiènega kamna v notranjosti Svete mošeje (al-masgid al-harâm). Preden vstopi, se romar oèisti vseh neèistosti. @enska si mora popolnoma pokri- ti telo in lase. Sledi namen (niyyah). Poleg tega se ob prihodu do Svete mošeje priporoèa posebno molitev. Romar nato zaène kro`iti sedemkrat okoli Ka ‘bah, tako da zaène pri Èrnem kamnu in konèa vsak krog v zaèetni toèki: prvi krog meri manj kot sto metrov, zadnji krogi pa veè sto. Obstajajo natanèna doloèila, kako /  Posoda v obliki konja in jezdeca, poslikana keramika, 12. — 13. st., Iran, 27.6 cm x 7.6 cm x 21 cm, Metropolitanski muzej, New York.  # pravilno izvršiti kroge, in sicer je potrebno iti mimo Izmaelovega kamna (Higr Ismâ’îl) in pred Ambrahamovo postajo (Maqâm Ibrâhîm) v nasprotni smeri urinega kazalca, tako da je Ka ‘bah vedno na naši levi strani. Èe nismo sledili temu naèinu, je potrebno tawaf ponoviti. Pri vsakem krogu mora romar tudi moliti doloèene molitve. Molitev prvega kroga se glasi: »Naš Bog, prosim Te v Tvojem imenu, v katerem se hodi po vodni gladini, kakor se hodi po zemeljskem površju; in prosim te v Tvojem imenu, s katerim Te je Mojzes po- klical ob robu Gore (Sinaj) in si mu odgovo- ril s Svojo ljubeznijo; in prosim Te v Tvojem imenu, s katerim si odpustil Mohamedu (na njem bo`je molitve!), njegove pretekle in pri- hodnje grehe in si ga napolnil s Svojo milost- jo; (prosim Te) naredi iz mene…«. Tek (sa ‘y) med grièema Safâ in Marwâ Po konèanem tawâfu je priporoèljivo za- èeti sa ‘y med grièema Safâ in Marwâ. Ta obred ima svojo osnovo v Koranu, v suri Kra- ve (Koran 2, 158): »Res sta Safa in Merva med Alahovimi znaki. Kdor h Kabi poroma ali umro izvrši, ne bo zagrešil, èe se ta dva ob- hodi. A zanj, ki z dobrim srcem kakšno do- bro stori, Alah res hvale`en in vseveden je!« Po odhodu od vrat pred èrnim kamnom se zaène povratna pot med skalnatima grièe- ma Safâ in Marwâ, ki sta pribli`no štiristo metrov oddaljena drug od drugega. Gre za neke vrste pohod-tek (ravno sa ‘y), ki pred- stavlja Agarin tek, ko, sama v pušèavi, ni ve- dela, kaj narediti. Po muslimanski, pa tudi predislamski arabski tradiciji je Agar (Hâgar), ko se je znašla v te`avah in je videla sina Iz- maela `ejnega, tekla v iskanju vode, takrat pa je po bo`ji previdnosti ob deèkovih nogah privrel izvir vode, imenovan Zamzam. Zato se romar, potem ko sedemkrat prehodi to pot, odpravi k izviru Zamzam in popije po- `irek vode.6 Svetopisemski tekst, veè kot tisoèletje predhoden arabski tradiciji: »Abraham je zgodaj zjutraj vstal, vzel kruha in meh vode, dal to Hagári na rame in jo z deèkom poslal proè. Šla je in blodila po beeršébski pušèavi. Ko pa je voda v mehu pošla, je vrgla deèka pod enega od grmov. Potem je šla in sedla za streljaj pušèice daleè; rekla si je namreè: »Naj ne gledam, kako deèek umira!« Ko je tako se- dela v bli`ini, je na glas zajokala. Bog je pa slišal deèkov glas in Bo`ji angel je iz nebes po- klical Hagáro ter ji rekel: »Kaj ti je, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal deèkov glas od tam, kjer le`i. Vstani, poberi deèka in ga dr`i s svojo roko! Kajti iz njega bom naredil velik narod.« Bog ji je tedaj odprl oèi, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo in dala piti deèku. Bog je bil z deèkom. Rastel je, prebival v pušèavi in postal loko- strelec. @ivel je v paránski pušèavi. Mati pa mu je dobila `eno iz egiptovske de`ele.«7 Pred zaèetkom teka romar reèe: »Bog je najveèji!« (sedemkrat); »Slava Bogu!« (sedem- krat); »Ni drugega bo`anstva izven Boga!« (se- demkrat); »Slava Bogu! Ni drugega bo`anstva izven Boga! Ni drugega bo`anstva razen Boga samega! Nikogar ni, ki bi Mu bil podoben!« (trikrat); »Njemu kraljestvo! Njemu hvala! Daje nam `ivljenje in smrt, daje nam smrt in `ivljenje! On je `iv in ne umre!«; »V Nje- govih rokah je Dobrota! On je vsemogoèen!« itd. Po še drugih vzklikih sledi: »Bog je naj- veèji!« (stokrat); »Ni drugega bo`anstva izven Boga!« (stokrat); »Hvala Bogu!« (stokrat); »Slava Bogu!« (stokrat). Tako nadaljujejo pre- cej minut. Med tekom se molijo tudi drugi zelo lepi klici in za vsako pot je doloèeno posebno vzkli- kanje. Zakaj se pot sedemkrat ponovi? Lahko bi odgovorili: »Zakaj pa mi reèemo trikrat ali devetkrat Kyrie eleison?«. Gre za simboliène številke, ki nimajo razumskega pomena. Avtorji pravijo, da si romar po teku odre- `e pramen las v znak pobo`nosti. Ne sme pa /       si obriti glave, kajti to je znak bogoskruns- tva, in ne bi mu bilo dovoljeno dokonèati ihrâma. ,#: => ; Do te toèke so bili obredi individualni. Od te postaje dalje pa se obredi izvršujejo skupaj z drugimi v toèno doloèenem èasu, in sicer med osmim in dvanajstim dnem v me- secu dhû l-higgah. Dan pred tem, sedmega torej, se romarji zberejo v medinski mošeji in poslušajo khutbah, ki jih opominja, katere so dol`nosti romanja. Osmega dne v mesecu tisti romarji, ki so prekinili ihrâm, z njim ponovno zaènejo. Ta dan se imenuje »dan napajanja« (yawm at-tar- wiyah), ker se napoji `ivino, romarji pa dan izkoristijo, da se oskrbijo z vodo. Nekateri orientalisti vidijo v tem dnevu bolj sled sta- rega obreda prošnje k pospeševanju de`ja. Veèstotisoèglava mno`ica romarjev se pre- makne proti visoki planoti Arafât, pribli`no 25 km vzhodno od Meke. Tu se zaène glavno obred hagga. Devetega v mesecu vsi romarji stojijo nasproti Gabal ar-Rahmaha, majhnega skalnatega grièa v Arafâtski dolini, od pold- neva do sonènega zahoda. Tako izvršijo skup- ni obred posredovanja za grehe, imenovan is- tighfâr, pri katerem stojijo okoli šest do osem ur (natanko od poldneva do zahoda). Gre za wuqûf, biti v posredovanju. Gre seveda za znaèilno dejanje molitve, ko stoje klièeš in prosiš Boga, tako v kršèanskem Svetem pismu kakor tudi v drugih verstvih. Ob sonènem zahodu se z visoke planote Arafât zaène strnjen tek dveh ali treh milijo- nov ljudi, imenovan ifâdah. Vsi teèejo proti prvi postaji po poti, ki vodi nazaj v Meko in jo predstavlja Muzdalifah (griè, ki je 14 km oddaljen od mesta Meke), do katerega se pre- teèe 11 km po pušèavi. Muzdalifah je kraj, ki ga Koran v suri 2, vrstici 198, imenuje al- Maš’ar al-Harâm. Ko prispejo, skupaj zmolijo zadnji dve molitvi dneva, ki sta maghrib in ‘išâ‘. Ljudje vstopijo v razsvetljeno mošejo in v njej prebijejo noè med devetim in desetim dnevom romarskega meseca. Bodite pozorni na zelo natanèno poudarjanje romarskih dni: odhod je doloèen za osmi dan in ne more se odpotovati sedmega ali enajstega dne. Vse je zelo strogo doloèeno. Starejše ali bolne osebe in `enske lahko èetrto postajo priènejo po- noèi, pred drugimi, da se tako izognejo gne- èi. 4# ;:    Naslednje jutro, v desetem dnevu dhû l- higgaha, potem ko zmolijo jutranjo molitev (salât al-fagr), romarji ponovno skupaj odpo- tujejo do postaje, ki je doloèena v dolini Minâ (velika dolina, 6 km oddaljena od Meke); prepotuje se nadaljnih 8 km. Ta dan imenujejo »dan klanja« (yawm al-Nahr). To je veliki dan Praznovanja (yawm al- ‘Îd ali ‘Îd al-Adhâ ali še drugaèe al-‘Îd al-kabîr). Tri dni bo Minâ kraj romarskega shoda. Kamenjanje hudièa Prvo dejanje je »kamenjanje hudièa« (Ramy Gamrat al- ‘Aqabah). Vsak romar si priskrbi majhne kamne v velikosti olivine peè- ke (velikokrat jih prinese s seboj iz Muzda- lifaha) in jih, potem ko je preklel hudièa, s silo vr`e. Kamni morajo biti iz harama in ne smejo biti kamni, ki so `e bili uporabljeni v kakšni izmed prejšnjih kamenjanj. Hudièa (al-Gaytân ar-ragim, torej Kamenjanega Sa- tana), predstavlja najveèja stela v kraju, ime- novana Gamrat al- ‘Aqabah. Èe kamen stebra ne zadene v polno, se vr`e še enega, in tako dalje do sedmega poskusa. Tudi ta obred je postavljen v odnos z Abrahamom: ta naj bi, po mohamedski tra- diciji, med hudièevim skušanjem in nagovar- janjem k verovanju v malike, v hudièa metal, v treh ponovitvah, sedem kamnov, da bi ga odgnal.8 /   # Praznovanje `rtvovanja Ob koncu obreda kamenjanja sledi »`rtvo- vanje `rtve« (nahr) — ponavadi je to ovca ali koza –, ki mora biti izvršeno prav na tem is- tem kraju. Od tod tudi ime samega prazno- vanja, ‘Îd al-Adhâ, torej praznovanje `rtev ali `rtvovanja. Vsak musliman mora `rtvovati eno `ival (med drugim se danes postavlja vprašanje o potrati veè milijonov `ivali), èe pa `rtvuje kamelo, ta velja za pet oseb. Vsak romar poje kos `ivali, kar ostane, razdelijo revnim. Danes ta obred organizirajo na in- dustrijski naèin: ceno `rtve se plaèa nekemu savdskemu podjetju, specializiranemu za obred `rtvovanja, in ta romarju izroèi, kar si je paè `elel; meso nato zamrznejo in z leta- lom pošljejo v najbolj revne in s pomanjka- njem zaznamovane muslimanske de`ele. Os- talo meso nazadnje zakopljejo. Ob koncu vsega se v dolini Minâ izvrši obred »desakralizacije«, romarji si torej ostri- `ejo nohte in lase in lahko imajo spolne od- nose; po dveh dnevih se namreè »sveto« sta- nje zakljuèi. ? #: @; V konèni postaji, ko prehodijo še zadnjih 6 km, romarji konèno dospejo v Meko, tu se vsi zberejo pri Ka ‘bah, kubiènemu spome- niku, in izvršijo circumambulatio, ali: sedem- krat obkro`ijo Ka ‘bah, medtem ko hitro te- èejo s pogledom vedno obrnjenim proti Èr- nemu kamnu in se ga poskušajo dotakniti, kakor so to `e poèeli pred nekaj dnevi. Zelo pomembno se je dotakniti kamna, èetudi gre za poganski spomenik, in ga poljubiti. Bolj rigoristièni avtorji pa zagovarjajo, da je treba /  Kro`nik, zadnja èetrtina 16. st., otomansko obdobje, Iznik, Turèija, poslikana in glazirana keramika, Metropolitanski muzej, New York.      usta le pribli`ati kamnu, ne da bi ga polju- bili, ravno zaradi njegovega poganskega iz- vora; skratka, tudi odnos do kamna je precej nejasen. Krogi okoli Ka‘bah se imenujejo tawâf al-nisâ’, circumambulatio `ensk. Od tega trenutka imajo moški in `enske lahko spolne odnose. Nato se vrnejo v dolino Minâ, kjer prenoèijo. Naslednji dan, dvanajstega v mesecu dhû l-higgah, se ponovi obred kame- njanja (ramy). Tokrat kamne meèejo ne v eno, ampak kar v tri stele, in vsako od njih morajo sedemkrat zadeti. ,#'  2 /#9 Seveda vsi ti obredi, ki zdru`eni sestavljajo obred romanja, zastavljajo muslimanom vpra- šanja. Razmišljajo, zakaj se izvršujejo pogan- ski obredi, zakaj odhod v doloèeno smer, za- kaj tek, zakaj kro`enje, zakaj sedemkrat, zakaj kamenjanje itd. In èeprav poskušajo tem de- janjem pripisati pomen, povezan z Abraha- mom, Izmaelom idr., vprašanja ostajajo. Ta problem je zelo zanimivo izrazil eden najveèjih muslimanskih avtorjev v zgodovini, telog, ki ga imenujejo »dokaz islama« (huggat al-islâm) oziroma al-Ghazali (1058-1111), v svojem impozantnem delu v štiridesetih zvezkih, z naslovom Po`iviti religijske vede (Ihyâ’ ‘Ulûm ad-Dîn), posebno še v poglavju, ki je posveèeno romanju.9 Ghazali je prese- neèen, skoraj u`aljen, zaradi nerazumskega znaèaja romanja. On, ki je poskušal zdru`iti razum in vero, misticizem in legalizem, trdi: »V ta namen je Bog primoral ljudi v èasu ro- manja na dejanja, na katera se duše ne na- vadijo in v katerih razum ne najde nikakr- šnega pomena, kot je na primer obredno kamenjanje hudièa ali hoja med grièema Safâ in Marwâ. Vendar pa se ravno preko ta- kih obredov ka`e popolna ubogljivost bo`- jega slu`abnika« (str. 315, 5-7). Pomen vsega tega je torej v dejstvu, da gre za bo`ji ukaz. »Zakonita milošèina (zakât) ustreza ra- zumljivemu usmiljenju, h kateremu se razum nagiba. Post temelji na premagovanju `elje, ki je orodje bo`jega sovra`nika (Satana), in temelji na posveèanju pozornosti èašèenju, pri èemer se ostalim skrbem odpovemo. Po- kleknitev in pokora pri molitvi sta znaèilni dejanji poni`nega ravnanja in poni`nosti pred Najvišjim« (str. 315, 7-9). »Kar pa zadeva hojo sem ter tja in tek (sa’y), obredno kamenjanje hudièa in druga podobna dejanja, duše ne najdejo niè, kar bi jih opravièilo, èloveška narava jih ne prepoz- na, razum ne odkrije pomena. Izkljuèno bo`- ji ukaz je tisti, ki sili k tem dejanjem; in ravno v pripravljenosti uklonitve temu ukazu, kajti gre za ukaz — ki se ga moramo dr`ati — , je ve- lièina tega dejanja« (str. 315, 9-11). Ghazali se zaveda vprašanj, ki jih taka de- janja zastavljajo, a trdi, da se ravno v tem — v poèenjanju stvari, ki jih ne razumemo — , skriva vrhunec bo`jega èašèenja. Èe so ostale dol`nosti in temeljna dejanja (milošèina, post in molitev) razumljivi, za romanje tega ne bi mogli trditi. Zato pri slednjem še toliko bolj potrebujemo ubogljivost bo`jemu ukazu, ki je islamu lastna. ///6" V tem delu bi `elel bralcu preprosto, brez komentarja in drugih obremenitev besedila, navesti nekaj odlomkov iz Korana10, ki tema- tizirajo romanje v Meko in v druge podobne kraje. Navajal bom po zaporedju, kakršno je v Koranu. Koran predstavlja in usmerja romanje predvsem kot niz obredov, ki jih je ukazal Bog: kdor ga bo ubogal, bo rešen. Obrede je treba spoštovati, najbolj pa se je treba bati Boga, kar je nekakšna rdeèa nit vsega zapisanega. */++:AB8C.D “125. In Hram smo v zbirališèe in varno mesto spremenili: ‘Ibrahimovo mesto kot pro- /   # stor za molitev vzemite!‘, ter Ibrahimu in Is- mailu v polog smo dali: ‘Hišo Mojo oèistita za prišleke in stanovalce tamkajšnje in za one, ki se bodo klanjali in na tla padali!‘ 126. In ko Ibrahim zaprosi: ‘Gospodar moj, varen ta kraj Ti naredi in s plodovi sta- novalce njegove oskrbi, tiste, ki v Alaha in Oni Svet verjamejo!’ Alah reèe: ‘A temu, ki veroval ne bo, kratek u`itek bom podaril in potem ga s silo v trpljenje Ognja bom uve- del!’ Grozno je to bivališèe! 127. In ko sta Ibrahim in Ismail temelje Hramu dvigovala, govorila sta: ‘Naš Gospodar, prejmi to od naju! Ti res vse slišiš in vse veš! 128. Gospodar naš, naredi naju Tebi pre- dana in najin zarod Tebi predan! Poka`i nama zakone in obrede in odpusti nama, ker prejemnik kesanja in usmiljen res Ti si! 129. Gospodar, Poslanca jim pošlji izmed njih, da jim Tvoje verze govori, o Knjigi in Modrosti poduèi, in da jih oèisti! Ti si mo- èan in res si moder!’ 158. Res sta Safa in Merva med Alahovimi znaki. Kdor h Kabi poroma ali umro izvrši, ne bo zagrešil, èe se ta dva obhodi. A zanj, ki z dobrim srcem kakšno dobro stori, Alah res hvale`en in vseveden je! 196. Zaradi Alaha had` in umro izpolnite, a èe vam to onemogoèeno bo, potem koljite `rtve, do katerih z lahkoto pridete! In svojih glav, dokler `rtve do svojega mesta ne pridejo, ne brijte! A kdor od vas bo bolan ali ga gla- vobol bo muèil, njemu odkupnina je post ali milošèina ali `rtev. Ko pa boste varni, do ha- d`a umro opravite, in `rtev, do katere dos- pete, zakoljite! Kdor pa ne najde, naj se v èasu had`a tri dni posti in sedem dni, ko domov se vrne. To celih je deset dni. To je za tiste, katerih dru`ina v Meki ne stanuje. In Alaha se bojte in vedite, da Alah res strogo kaznuje! 197. Had` je v znanih mesecih. Kdor se obve`e, da v njih had` opravi, za tega ni spol- nih odnosov in grehov nobenih in ne prepira v èasu had`a. A kar dobrega vi storite, to Alah ve! In za had` popotnico pripravite, a najboljša je popotnica Alaha se bati! Zato, vi razumni, Mene, Alaha, se bojte! 198. Ni greha, ko milosti išèete od Gos- podarja vašega. In ko z Arafata krenete, Alaha pri Svetih mestih omenjajte! In spomnite se, kako vas je On napotil, èeprav ste pred tem vi med tistimi, ki so zašli, bili. 199. Potem pojdite, od koder ostali svet odhaja, in od Alaha odpušèanja prosite. Alah res odpušèa in usmiljen je. 200. Ko zakljuèite vaše obrede, spet Alaha omenite, kakor svoje prednike omenjate, a Ala- ha še bolj omenjajte! So ljudje, ki pravijo: ‘Gospodar naš, daj nam Ti na Tem Svetu!’ Takšni na Onem Svetu nikakršnih zaslug ne bodo imeli! 201. A so tudi oni, ki pravijo: ‘Naš Gospod! Daj nam dobrega na Tem Svetu in dobrega na Onem Svetu in reši nas muk v Ognju!‘ 202. Takšnim pripadajo zasluge v tem, kar so dosegli! A Alah hitro raèune dela. 203. Ob doloèenih dnevih Alaha omenjaj- te! Za tistega, ki z odhodom pohiti in samo dva dni ostane, ni greha in ni greha za tiste- ga, ki še ostane, èe se Alaha boji. Zato se Ala- ha bojte in vedite, da pred Njim se boste zbrali!“ */+++:>+ C+ /D “96. Res je prvi hram ljudem v Beki po- stavljen, blagoslovljen in ljudem vsem sme- rokaz! 97. V njem so Jasni Znaki, Prostor Ibra- himov! Naj bo varen, kdor v njega pride! In zaradi Alaha naj ljudje k Hramu romajo, kdor koli pot lahko obvlada! A kdor ne verjame, Alah zmore brez vseh ljudi.“ */-:AB C2D “1. Verniki! Pogodbe izpolnjujte! Dovo- ljena vam je `ivina, razen tistih `ivali, katerih prepoved se vam bo navedla. In dokler obrede /       had`a opravljate, loviti vam ni dovoljeno! Alah predpisuje, kakor On `eli. 2. Verniki! Alahovih obredov had`a ne oneèašèujte in ne svetih mesecev in ne `rtev, še posebej ne tistih z ogrlicami okrašenih, in ne ljudi k Svetemu Hramu namenjenih, ki od svojega Gospodarja zadovoljstvo in obilje išèejo. A ko obrede had`a opravite, tedaj lo- vite! In naj vas sovraštvo do nekega naroda ne navede, ker so vam dohod do Svetega Hrama prepreèili, da bi ta narod napadli! Z dobrimi deli in bogabojeènostjo si pomagajte, a v gre- hu in sovraštvu ne sodelujte! In Alaha se boj- te! Ker Alah res te`ko kaznuje. 96. Dovoljeno vam je v morju loviti, vam in potnikom se z lovom hraniti in v tem u`i- vati! Prepovedano vam je na kopnem loviti, vse dokler ste v oblaèilih romarskih, ko had` opravljate. In Alaha, pred Komer se boste zbrali, se bojte! 97. Alah je Kabo, Sveti Hram, spremenil v za svet preporod, kakor tudi mesec sveti in `rtve, še posebej te, z ogrlicami nagizdane; in vse to, da veste, da Alah ve vse, kar je na nebesih in vse, kar je na Zemlji, in da Alah res vsako stvar ve!“ */-+++:AA CD “34. In kaj imajo oni, da jih Alah ni kaz- noval, èeprav oni drugim ne dopušèajo k Sve- temu Hramu priti, a niso njegovi èuvarji? Èu- varji Svetega Hrama naj bodo samo oni, ki so bogabojeèi, vendar veèina njih ne ve! 35. Njihova molitev pri Hramu Svetem je samo `vi`ganje in ploskanje z rokami, zato vi okusite kazen, ker ne verjamete!“ */+E:AB, C.D “3. To je obvestilo Alaha in Njegovega Po- slanca svetu na dan had`a velikega: ‘Alah in Njegov Poslanec nièesar nimajo z mnogobo`ci!’ Èe se pokesate - to je za vas dobro, a èe hrbet obrnete - vedite, da se Alahu izogniti ne morete! Te, ki zanikajo, z boleèo kaznijo razveseli. 4. Vendar ne teh mnogobo`cev, s katerimi ste pogodbo sklenili, in je oni nato v nièemer niso prekršili niti so komu proti vam pomagali - takšnim njih pogodbe ob roku izpolnite, a Alah ima rad bogabojeèe! 5. A ko sveti meseci minejo, tedaj mnogo- bo`ce ubijajte, kjer koli jih najdete, in jih v ujetništvo jemljite in jih obkoljujte in zasede jim na vsakem prehodu pripravljate! A èe se pokesajo, in se bodo k molitvi sklanjali in mi- lošèino dajali, tedaj jih spustite na njihovo pot; Alah res grehe oprošèa in je usmiljen. 6. A èe kakšen mnogobo`ec pri tebi zato- èišèe poišèe, ti mu zašèito nudi, da bi Alaho- ve besede on slišal, nato pa ga na zanj varno mesto odpelji! Tako naj bo, ker so oni res na- rod, ki ne ve.“ */E+-:+3 C+3D “34. In On vam daruje od vsega onega, kar od Njega zaprosite! In celo èe bi Alahove blagoslove šteli, jih našteti ne bi mogli! Re- snièno je èlovek robat in nehvale`en! 35. In ko je Ibrahim rekel: “Gospodar moj, naredi to mesto varno, a mene in sinove moje od èašèenja malikov Ti oddalji!“ */EE++:A7   C7 B1D “26. In ko smo Mi Ibrahimu kot pribe`a- lišèe mesto Hiše dali: ‘Meni nièesar za ena- kega ne imej in to Hišo mojo oèisti za one, ki jo bodo obiskovali, ki bodo tu prebivali, in ki se bodo sklanjali in k tlom padali, 27. in naznani ljudem had`, prihajali ti bodo peš in na vsaki utrujeni kameli, prihajali bodo iz vseh kotlin globokih, 28. da bi prièe svojih koristi bili, in da bi Alahovo ime omenjali v dnevih odrejenih zato, ker jih je oskrbel z ̀ ivalmi domaèimi! ‘Jejte od njih, a nahranite tudi siromaka ubogega!‘ 29. In nato naj svojo umazanijo odstrani- jo, naj svoje zaveze izpolnijo in naj okoli Pra- davne hiše hodijo! /   # 30. Tako naj bo, a kdor za velike Alahove svetinje ima, on bo dobro pri Gospodarju svojem imel! Dovoljene so vam domaèe ̀ ivali, razen teh, ki so vam po izreku prepovedane, pa se umaknite od malikov umazanije in pred govorom la`nim! 31. Alahu bodite èiste vere predani, niko- gar Mu za enakega ne imejte! A kdor drugega Alaha za enakega ima, je kot ta, ki je z neba padel, pa so ga ptice razgrabile, ali kot ta, ki ga veter v daljni kraj ponese! 32. In tako je to! A kdor za velike Alahove predpise ima, oni so znak bogabojeèih src! 33. Vi imate koristi v `rtvah, vse do roka odrejenega, a nato je njih mesto pri Hramu pradavnem! 34. Vsaki verski skupnosti so prinašanje `rtve predpisali, da bi Alahovo ime omenjali na tem, kar jim je Alah od domaèih `ivali preskrbel! A vaš Bog je eden Bog, Njemu pre- dani bodite! A ti poslušne razveseli, 35. one, katerih srca zatrepetajo, ko se Alaha ime omeni, in one potrpe`ljive do vsega, kar jih doleti, in one, ki se k molitvi sklanjajo, in iz onega, s èimer smo jih oskr- beli, delijo! 36. A tudi kamele smo vam napravili iz Alahovih odredb in znakov; in dobro imate v njih. Zato omenjajte Alahovo ime, ko so one v vrstah, a ko le`ejo na svoje strani, od njih jejte in še tega, komur ni potrebno, a tudi tega, ki je beraè, nahranite! Tako smo jih vam Mi podredili, da bi vi hvale`ni bili! 37. Ne njihovo meso in ne njihova kri, res, do Alaha ne pridejo, vendar do Njega vaša bo- gabojeènost pride. Tako jih je On vam po- dredil, da bi Alaha povelièevali zato, ker vas je On napotil! A ti dobrega storilce razveseli!“ */F++:ABG/CGD “V imenu Alaha, Milostnega, Usmiljenega! 1. Pri Gori Mi, 2. in Knjigi, v vrste napisani 3. na ko`i razprti, 4. in Hiši polni èastilcev 5. in Svodu privzdignjenem 6. in Morju prepolnem, 7. res se bo kazen Gospodarja tvojega zgo- dila, 8. nihèe je ne bo mogel odgnati.“ */H-+:./9 C./9D “V imenu Alaha, Milostnega, Usmiljenega! 1. Zaradi navade Kurejšev, 2. njih navade, da pozimi in poleti potujejo, 3. naj oni Gospodarju tega Hrama slu`ijo, 4. ki jih je po lakoti nahranil in jih pred strahom šèitil.“11 /-    Kakšen je sploh duhovni pomen, ki ga imajo romarski obredi? V muslimanski tra- diciji bom poskušal najti njihove najbolj du- hovne pomene, ki so jih svetovali (odkrili) razlièni avtorji. Za muslimane je jasna abrahamska razse`- nost; vsaka kretnja je namreè v tesni zvezi z Abrahamom, Agaro, Izmaelom idr. Te bib- liène osebe, ki jih poznata tudi arabska in is- lamska tradicija, so postale za vernike model vere in duhovnosti. <# Prva razse`nost, ki jo vsi avtorji pripisu- jejo romarskim skupnostim, je: prelom. Ro- manje je namreè dejanje, ki prelamlja z do- tedanjim naèinom `ivljenja, z dru`ino, bla- ginjo, razkošjem. Zahteva, da se, kot pri du- hovnih vajah, za nekaj dni umaknemo. Tako je bilo vse do konca 19. stoletja. Danes se roma drugaèe, pogosteje z letalom, tako da se dobršen del nekdanje duhovnosti, loèene od posvetnega, izgubi. Èe samo pomislimo, da je vèasih trajalo potovanje veè mesecev in da si se pri tem lahko nalezel številnih bo- lezni idr., bolje razumemo, kako blizu so bili romarji smrti: romanje je bilo velika /       preizkušnja, ker ni nihèe vedel, ali se bo vr- nil ali ne. Prvi zdravnik, ki je napisal sistematièno razpravo o tem, kako je mogoèe ohraniti zdravje med dolgim romanjem v Meko, je bil sredi 9. stoletja veliki arabsko-kršèanski zdrav- nik Qustâ Ibn Lûqâ. Za Hasana Ibn Makh- lada Ibn al-Garrâha (824-882), ki je bil mi- nister pod kalifom al-Mutawakkilom (847- 861), je napisal razpravo v štirinajstih poglav- jih o tem, kako ohranimo zdravje na dolgem potovanju proti Meki. Lahko reèemo, da je skoraj vsak dan pri- nesel kakšen nov problem: kdor je odpotoval, ni vedel, ali se bo vrnil. Romarje so pestile hude atmosferske neprilike: podnevi izjemno huda vroèina, ponoèi hud pušèavski mraz, predvsem pozimi, da niti ne omenjamo `ivali (kaè, škorpijonov, divjih `ivali), pa tudi ljudi (potepuških razbojnikov). Romarji so torej veliko tvegali, na milost ali nemilost so bili prepušèeni hudim boleznim, lakoti, `eji. Skratka, romanje je bilo veliko tveganje in èe nisi bil bogat, sta te na pot gnala le velika vera in zaupanje v Boga (prav islam). Absolutni prelom s svetom je smrt. V muslimanski tradiciji je veè avtorjev poudar- jalo to prelomno razse`nost romanja. Prej na- vedeni pisec Abû Hâmid al-Ghazâlî je opisal vse romarske obrede, enega za drugim, od priprav, namena, ihrâma (belega oblaèila), in vseh drugih opravil, tako da je vsakega po- vezal z mogoèo smrtjo, posebno ihrâm, to preprosto belo oblaèilo, podobno pogrebne- mu potnemu prtu (kafn). To primerjavo so uporabili tudi nekateri sodobni avtorji, kot /  Listiè iz koranskega rokopisa, 13. — 14. st., izvira iz Španije, èrnilo, barve in zlato na pergamentu, 53.5 x 55.9 cm, Metropolitanski muzej, New York.  # sem imel mo`nost preveriti. Drugi avtorji poudarjajo, da se je `e pred romanjem po- trebno odreèi celotnemu svetu kot takrat, ko se pripravljaš na smrt, da se je potrebno odre- èi svetu, èe `elimo sreèati Gospoda. *$28'<3 $ 2/ Drugi skupen pogled vseh avtorjev je sre- èanje s transcendentnim. Romanje, kot smo videli v Ghazalijevem besedilu12, je dejanje ab- solutne pokornosti bo`jemu ukazu prav zato, ker nas sili v dejanja, ki se razumu upirajo. Po drugi strani, po tradiciji pripisani Mo- hamedu in omenjeni pri njegovem prijatelju Abû Hurayrahu, je najboljše dejanje po verski zaobljubi (dokaz zvestobe) “d`ihad na poti k Bogu” (torej “sveta vojna”), ki mu sledi ro- manje.13 Mnogo rekov (hadîth) zatrjuje, da je romanje “d`ihad ostarelih, slabotnih in `ensk”, se pravi tistih, ki se ne morejo ude- le`iti svete vojne.14 Hkrati pa je romanje sreèanje z Bogom, ki je blizu. V Meki so mogoèe otipljive, konkret- ne geste (npr. dotikanje èrnega kamna, metanje kamenja v hudièa, tekanje z enega grièa na drugega, nošenje ihrâma itd.), zaèutenje Boga kot neèesa, kar je blizu, skoraj otipljivo, èetudi je in bo vedno ostal nedotakljiv. Po nekem Mo- hamedovem reku (hadîth), so tisti, ki romajo, bo`ji “odposlanci” (wafd)15, torej bo`ji gostje, kar je v skladu z besedilom iz poglavja o Ma- riji.16 Drug hadîth pa pravi: “Bo`ji odposlanci so trije: romar, tisti, ki opravi majhno romanje (mu’tamir), in tisti, ki gre na vojaške odprave (ghâzî).“17 Naj mi bo dovoljeno izraziti osebno mne- nje: za razliko od kršèanstva islam ne pozna zakramentov. Zdi se, da romanje, mutatis mu- tandis, pomeni za muslimane nekaj podob- nega kot zakramenti za kristjane: napravijo bo`jo prisotnost skoraj navzoèo in “otipljivo”. Ta dvojna znaèilnost Boga (bo`jega) bo ved- no oèitna. # 2# 8'/: FIJ,/J Omenjena dvojna znaèilnost (transcen- dentnost in hkrati bli`ina Boga) se izrazi v besedi, ki jo romar nenehno ponavlja: Labbayka! Tukaj sem! Ta beseda muslima- nom omogoèa, da poleg poganskega obre- da romanja do svetega kamna, stopijo tudi v biblièno razse`nost, ki je skrita v ro- manju. Dejansko je “tukaj sem«” znaèilna dr`a svetnikov iz Stare in Nove zaveze. “Tukaj sem!” valovi skozi celotno Biblijo: od Abrahama do Izaka, Jakoba, Jo`efa, Mojzesa, Samuela, Izaije, do Device Ma- rije, Hananija, do svetega Petra. Tudi sam Kristus in celo Bog Stare zaveze pravita “Tukaj sem!” Naj navedem nekaj svetopi- semskih tekstov. >3<A2<)) “Po teh dogodkih je Bog preizkušal Abrahama. Rekel mu je: ‘Abraham!’ Odgo- voril je: ‘Tukaj sem.’ Pa je rekel: ‘Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Iza- ka, in pojdi v de`elo Morija! Tam ga daruj v `galno daritev na gori, ki ti jo bom poka- zal!” (1 Mz 22, 1-2). “Izak pa je nagovoril svojega oèeta Abra- hama in rekel: ‘Moj oèe!’ Ta je rekel: ‘Tukaj sem, moj sin.’ Tedaj mu je zaklical Gospodov angel iz nebes in rekel: ‘Abraham, Abraham!’ Rekel je: ‘Tukaj sem!’ (1 Mz 22, 7.11). “Izak se je postaral in oèi so mu opešale, da ni mogel videti. Poklical je starejšega sina Ezava in mu rekel: ‘Moj sin!’ Ta pa mu je re- kel: ‘Tukaj sem!’” 2 (1 Mz 27, 1). “In Gospodov angel mi je rekel v sanjah: ‘Jakob!’ Rekel sem: ‘Tukaj sem!’” (1 Mz 31, 11). “Izrael je rekel Jo`efu: ‘Ali ne pasejo tvoji bratje pri Sihemu? Pojdi, pošljem te k njim!’ Jo`ef mu je rekel: ‘Tukaj sem.’” (1 Mz 37,13). “Bog je rekel Izraelu rekel v noènih pri- kaznih: ‘Jakob, Jakob!’ In ta je rekel: ‘Tukaj sem.’” (1 Mz 46, 2). /       2<*/+2 “Ko je Gospod videl, da prihaja gledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in rekel: ‘Mojzes, Mojzes!’ Rekel je: ‘Tukaj sem!’ ” (2 Mz 3, 4) “Tedaj je Gospod poklical Samuela. ‘Tu- kaj sem,’ je rekel. Tekel je k Eliju in rekel: ‘Tukaj sem, kajti klical si me.’ ‘Nisem klical,’ je rekel, ‘vrni se, spi!’ Šel je in zaspal. Gospod pa je spet poklical Samuela. Samuel je vstal, šel k Eliju in rekel: ‘Tukaj sem, kajti klical si me klical.’ ‘Nisem klical, moj sin,’ je rekel, ‘vrni se, spi!’ Samuel namreè še ni poznal Gospoda in Gospodova beseda se mu še ni razodela. Gospod pa je spet, tretjiè, poklical Samuela. Vstal je, šel k Eliju in rekel: ‘Tukaj sem, kajti klical si me.’” (1 Sam 3, 4-8) “Eli je poklical Samuela in rekel: ‘Samuel, moj sin!’ Odgovoril je: ‘Tukaj sem!’” (1 Sam 3, 16) Prerok Izaija pripoveduje o klicu Boga: “Nato sem slišal glas Gospoda: ‘Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?’ Rekel sem: ‘Tu- kaj sem, pošlji mene!’ ” (Iz 6, 8) 0 <7 V Lukovi pripovedi o oznanjenju sta Ma- rijin “tukaj sem” in “zgodi se” spremenila zgodovino èloveštva. “Marija pa je rekla: ‘Glej, Gospodova slu- `abnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!’ In angel je šel od nje.” (Lk 1, 38). Na enak naèin v zgodbi Pavlove korenite spreobrnitve, Ananijev »tukaj sem«, ko ne po- mišlja in takoj sprejme odkritega preganjalca kristjanov, spremeni potek zgodovine. “V Damasku je bil neki uèenec z imenom Hananija. Ta je imel videnje, v katerem mu je Gospod rekel: ‘Hananija!’ ‘Glej, tu sem, Gospod!’ je odgovoril. (Apd 9, 10). Pri Petru se je zgodilo ravno nasprotno: vizija èistih in neèistih `ivali mu je pomagala sprejeti neèiste pogane in izgovoriti svoj “tu- kaj sem“: “Peter je še vedno premišljal o prikazni, ko mu je Duh rekel: ‘Glej, trije mo`je te iš- èejo. Vstani in stopi dol! Brez odlašanja od- potuj z njimi, kajti jaz sem jih poslal!’ Peter je stopil k njim in rekel: ‘Glejte, jaz sem tisti, ki ga išèete!’” (Apd 10, 19-21) ./ V grški verziji iz šestdesetih let pisec Pi- sma Hebrejcem navaja verze iz Psalma 40 o Kristusovi daritvi: “Zato pravi ob svojem prihodu na svet: ‘`rtve in daritve nisi hotel, a telo si mi pripravil. @galne daritve in daritve za greh ti niso bile všeè. Tedaj sem rekel: ‘Glej, prihajam; v zvitku knjige je pisano o meni, da izpolnim, o Bog, tvo- jo voljo.’ ” (Heb 10, 5-7). *8'$/ Najlepši del Biblije pa je dejstvo, da je Bog vedno na razpolago èloveku. O tem na primer preroka pišeta takole: “Tedaj boš klical in Gospod bo odgovoril, stokal boš in bo rekel: ‘Tukaj sem!’ ” (Iz 58,9) “Glej, proti tebi sem, govori Gospod nad vojskami: tvoj bojni voz bom se`gal v dim in tvoje levièe bo po`rl meè…” (Nah 2, 14). Da bi bolje razumeli pomen tega “Tukaj sem!”, poglejmo v tretje poglavje Geneze, v katerem Bog poišèe èloveka, potem ko ga ta ni ubogal, ga poklièe, vendar mu Adam ne odgovori s “Tukaj sem!”, kot ponavadi bere- mo v Svetem pismu, ampak: “Gospod Bog je poklical èloveka in mu re- kel: ‘Kje si?’ Rekel je: “Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.’” (1 Mz 3, 9-10) $ 2//3 Èetrta razse`nost, ki so jo vedno poudarjali stari in jo poudarjajo sodobni romarji, je ta, da romanje poleg osebnega stika z Bogom in s skupnostjo vernikov (ummah) utrjuje tudi moèan obèutek pripadnosti islamski skupno- /   # sti, muslimanskemu bratstvu. Ni nakljuèje, da semitska beseda hagg, ki v arabšèini pomeni »romanje« (hâgg), pomeni v siršèini in he- brejšèini “ponovno zbrani skupaj”, “shod“. Romanje se tako kot ostali temelji islamske tradicije (ali celo bolj) izvrši skupaj z drugimi in je torej skupnostno dejanje. Posebno danes se ta skupnostni duh ob- èuti pri milijonih muslimanih. Vprašal sem razliène muslimane hâgg, torej osebe, ki so opravile hâgg, katero dejanje jih je najbolj prevzelo. Odgovor je bil vedno enak: prièe- vanje številnih muslimanov vseh ras in dru`- benih slojev, obleèenih v enak ihrâm, ki sku- paj opravljajo iste obrede z istimi pomeni. Naj spomnim, da od trenutka, ko nekdo opravi hâgg, sam prevzame ime hâgg, s èimer pridobi poseben status in ugled. Vsi romarji (hâgg), ki sem jih spraševal, so mi odgovorili, da to zbiranje vliva pose- ben obèutek moèi, še zlasti duhovne moèi, ter obèutek bratstva in enakosti, prav zaradi dejstva, da opravljajo vsi isto dejanje, teèejo skupaj, skupaj meèejo kamne… To, kar se zdi za posameznika te`ko ali nemogoèe, se zlahka uresnièi skupaj z drugimi; ne sme se /  Paradna èelada in v špansko- maroškem stilu, pozno 15., zaè. 16. st., jeklo, zlato, srebro, 20 cm,1.7 kg.       misliti na to, kar se dela: dela se, ker mora biti opravljeno. Ta dr`a me spominja na Pascalovo misel, ki je glede vere trdil nekako takole: namesto da razpravljamo o veri, raje opravljajmo ver- ska dejanja: vstopimo v cerkev in se pokri`aj- mo z blagoslovljeno vodo; dejanje je treba opraviti, ne o njem razmišljati! Samo tako bomo lahko doumeli romanje. 1  #/9$'3   Nenazadnje v muslimanski tradiciji ro- manje odve`e vernika grehov in ga oèisti, da je znova takšen, “kakršen je bil na dan rojstva v ta svet”, po besedah nekega hadîtha, ki sta jih navedla dva najbolj znana strokovnjaka na podroèju poznavanja islama, Bukhârî in Muslim.18 Slavni general, ki je osvojil Egipt, ‘Amr Ibn al-‘Âs, pripoveduje, da je v trenut- ku, ko se je odloèil, da bo postal musliman, odšel k Mohamedu in mu rekel: “Stegni roko, da te izvolim za vodjo (ubâyi’ka)“. Mohamed je stegnil roko. ‘Amr jo je prijel in je ni veè izpustil in Mohamed mu je re- kel: “Kaj se dogaja s teboj?” ‘Amr je odgo- voril: “Postavljam ti pogoj!“. “Katerega?” je odgovoril Mohamed. “Naj mi Bog odpu- sti.” In Mohamed mu je odgovoril: “Nisi ve- del, da islam unièi vse, kar je bilo poprej, in da preselitev (higrah) tudi unièi tisto, kar je bilo pred njo, in da tudi romanje unièi tisto, kar je bilo pred njim?“19 Zaradi tega številni mohamedski reki20 vi- dijo romanje kot vrata v raj. Od tod tudi opre- delitev romarja kot bo`jega »èastnega gosta« (wafd), kakor smo videli.21 Zanimivo je, da ima tudi za kristjane ro- manje v Sveto de`elo isti pomen odvezovanja grehov. Leta 1905 je Urban II. obljubil “od- pušèanje grehov vsem tistim, ki se bodo bo- jevali za rešitev Obljubljene de`ele“. »A tous ceux qui y partiront et qui mourront en routem que ce soit sur terre ou sur mer, ou qui perdront la vie en combattant les païens, la rémission de leurs pêchers leur sera accordée.« (“Vsem tistim, ki bodo odšli in ki bodo spotoma umrli, bo- disi na zemlji ali na morju, ki bodo izgubili `ivljenje v boju za svete de`ele, bodo odpuš- èeni njihovi grehi“.)22 Leta 1300 je pape` Bo- nifacij VIII. napovedal prvo sveto leto in pre- maknil popolni odpustek s sodelovanja v kri- `arski vojni na romanje v Rim ter se tako odrekel vsakemu poskusu osvoboditve Jeru- zalema. Tako so se konèale kri`arske vojne v Sveti de`eli. - V sklepu tega razpravljanja `elim zapisati še premislek o tem, kako bi se dalo razumeti ta fenomen. K2 2/9 Romanje je univerzalna izkušnja. Hinduj- ci, kristjani in judje romajo. Vse znane reli- gije imajo svete kraje, na katere se nenehno obraèajo. V Svetem pismu je ena izmed ob- to`b, namenjenih Judom, ta, da imamo svete gore (torej nam in našim “svetim goram“), ki jih èastimo. Jehovove prièe obto`ujejo ka- tolièane, èeš da èastijo malike, kot je Marija, kot so svetniki itd., in se pri tem sklicujejo na Staro zavezo. Romanje je univerzalno dejanje, ki ga poz- najo vse religije. Obredi hagga so poganski, arabski obredi, vzeti iz Korana in iz musli- manske tradicije. Za nemuslimane seveda ti obredi niso univerzalni simboli, ki bi bili do- stopni vsem; imajo edinstven pomen, ker je bilo reèeno, da nek obred pomeni nekaj po- vsem doloèenega. Potopitev v vodo je univer- zalno simbolno dejanje, ker je za vse oèišèe- valno. Ko muslimani in kristjani vidijo hin- dujca, ki se kopa v Gangesu, lahko razumejo pomen tega dejanja, kljub temu da je voda umazana. Veliko vere je potrebne, da se po- topiš v takšno vodo, prav toliko, kot je potre- bujejo tisti, ki pijejo v Lurdu vodo, v kateri /   # se drugi kopajo. Nekoè mi je nekdo rekel: “Doma ne bi tega nikoli storil; ampak v Lur- du je drugaèe!” Vse to sodi k religiji in je del njene zgodovine. %   /#$ 2 3'' Bistvena razse`nost islama je, kot smo `e ugotovili, obredna razse`nost, in ta se najbolj poka`e pri romanju. Slovesna opravila in obredi, ki ga oznaèujejo, so natanèno dolo- èeni. Od islamskega obreda nošenja ihrâma do vrtenja okrog Ka’baha, do kriterijev za iz- biro in metanje kamnov, do ritma teka, pa do naèina `rtvovanja `ivali; vse so natanèno predvideli pravniki v stalnem poskusu obno- vitve Mohamedovega obreda, s katerim je `e on hotel ostati zvest predislamski obredni tradiciji. Po drugi strani pa je vedno prisotna tudi dru`benopolitièna razse`nost romanja. Kot poudarjajo vsi muslimani, je izkušnja `e »spolitizirana«. Vsi muslimanski narodi or- ganizirajo in financirajo romanje; gre za vprašanje presti`a, predvsem v Savdski Ara- biji, a tudi pri drugih muslimanskih naro- dih. Ob tej prilo`nosti se sprejemajo tudi politiène odloèitve. Obèutek moèi islamske skupnosti (um- mah), na katerega smo `e namignili, se zlahka izkoristi v politiène namene. Pred nekaj leti se je zelo moèno opozarjalo na pojav politiène (iz)rabe hâgga, celo na teroristièna dejanja, kar je postalo ena izmed glavnih skrbi Savd- ske Arabije. Politizacija verskega fenomena, ki je nevarna za sleherno religijo, je bila v is- lamu `e od vsega zaèetka zelo moèna. Tudi to je zgodovinska stalnica. V predi- slamski dobi je bilo romanje vedno razum- ljeno kot shod z dru`benim, politiènim, kul- turnim, ekonomskim znaèajem; od srednjega veka naprej so takšne ekonomske, poltiène idr. razse`nosti imela tudi romanja kristjanov. Na srednjeveškem Zahodu se je širjenje to- likih domnevnih relikvij opravièevalo z reli- gioznimi motivacijami, ki jih nihèe ni mogel utemeljeno negirati; ni pa mogoèe spregledati tudi drugih motivacij, tako politiènih kot ekonomskih. Zgodovina relikvij in romanj, ki so tem izkazovali èast, je tako oblikovala precej oèiten prikaz razliènih valenc, ki jih romanje lahko privzame. /  Romanje v Meko je obredno romanje; vendar so muslimani `e od nekdaj opravljali tudi mnoga druga, nepravoverna romanja. Imenovali so jih ziyârât, kar pomeni “obiski” grobov svetnikov (moških in `enskih), umrlih na kraju, kjer so pokopani. Kot primer bi `e- lel navesti dogodek, ki se je zgodil nedavno tega v Nazaretu. Tu je grob malo znane svet- nice; kljub temu pa je skupina muslimanov razglasila haram, torej ta grob za “sveto” zemljišèe. Ta tip romanja, èetudi ga nihèe ne navaja in ga uradni islam ne priznava, je najbolj raz- širjen, še zlasti v Afriki. Naj navedem kar pri- mer iz Srednjega vzhoda - muslimani namreè hodijo na vsa kršèanska romanja. Mnogi se udele`ujejo romanj, posveèenih Mariji ali kakšnemu “pogumnemu” svetniku, kot sta npr. sveti Janez ali sveti Elija iz Libanona, oz. “moènim” svetnikom, ki “neèemu slu`ijo” in bi lahko napravili èude`. Na ta romanja ho- dijo vsi, predvsem `enske, manj moški. V maju sem v Libanonu videl avtobus, poln `ensk in moških iz Irana, ki so šli èez celotno Sirijo samo zato, da so lahko poromali k Ma- riji iz Harîsâ, nad Jouniehom. Romanje je torej, èeprav neuradno, tudi po duhovni razse`nosti del muslimanske po- bo`nosti. % 2/9 Svoje poroèilo bi `elel skleniti z opisom svoje izkušnje iz leta 1985. Ko sem se vraèal v Rim, me je uslu`benec, ki je pregledoval /        potne liste, potem ko sem na kairskem leta- lišèu `e opravil vse formalnosti in sem vstopil v zbirno halo, potegnil na stran. Ko so drugi potniki `e vstopili, mi je rekel: “Ne boš od- potoval!“. Vprašal sem ga: “In zakaj ne?” Od- govoril je: “Ker moraš plaèati tisoè dolarjev: `e deset let si zunaj svoje de`ele in po zakonu, ki ima retroaktivno vrednost, mora vsak Egip- èan, ki dela v tujini, plaèati takso, ki znaša letno sto dolarjev.” Pokazal sem mu druge potnike in ga vprašal: “Kaj pa oni?“. Odgo- voril je: “Oni so študentje!” Ugovarjal sem: “In tisti starec?” Zavrnil me je: “Tudi on!” Bilo je jasno, da mi je hotel povzroèiti te`ave. Nato se je opravièil in se oddaljil, ker je hitel opravit jutranjo molitev. Bilo je okrog petih zjutraj. Letalo je imelo kar nekaj ur zamude. Ko se je vrnil, sem mu rekel: “Vidiš, na mojem potnem listu piše, da sem uèitelj re- dovnik. In ker sem redovnik, ne dobivam no- bene plaèe: v zameno za delo dobim hrano in prebivališèe.” Odkimal je: “To ni mogoèe, nihèe ne dela, ne da bi bil za svoje delo pla- èan!” Odgovoril sem mu: “Èe mi dovoliš, ti bom razlo`il, kdo je redovnik.” Ker smo imeli na razpolago še nekaj èasa in sem prebudil njegovo radovednost, mi je odgovoril: “Izvo- li.” Zaèel sem mu razlagati, da mora dati vsak redovnik tri zaobljube: da bo `ivel v uboštvu, èistosti in v pokornosti. Prièel sem z uboš- tvom. A zgledalo je, da ne razume takšne zaobljube. Ker smo bili blizu hâggu, sem ga vprašal, èe je `e kdaj romal. Je. “Si med hâggom oblekel najlepša oblaèila?” Rekel je: “Ne, samo ihram.” “In zakaj?” sem pritiskal nanj. Razlo`il mi je pomen tega oblaèila, ki je prav v poudarjanju skromnosti in prepro- stosti pred Bogom, v solidarnosti z najbolj revnimi, v enakosti vseh muslimanov itd. Vzkliknil sem: “Vidite, to isto velja za nas! To isto pomeni naša zaobljuba!” Med tem sta prišla še dva uslu`benca. Po- vabil ju je, naj prisedeta ter za vse naroèil èaj. “Slišala bosta stvari, za katere še nista vedela!” /  Nato se je ponovno obrnil k meni: “A zakaj zaobljuba (v egipèanskem govoru nadr) èisto- sti? To je Bog prepovedal. Saj veste, da je v središèu religije zakon (az-zawâg nisf ad- dîn).” Pa sem ga vprašal: “Ko si opravljal hâgg, je bila s teboj tudi tvoja `ena?” “Da,” je odvrnil. “Sta potem, ko si oblekel ihrâm, še imela odnose?” Reagiral je zelo ogorèeno: “Kje pa! Bog pomagaj! (a ‘ûdhu billâh)! Ni- koli!” “In zakaj?” sem bil radoveden. Razlo`il mi je, da te “tista stvar” preveè odtegne od Boga in ti prepreèi, da bi Bogu slu`il èastno. “Naj te Bog blagoslovi (bâraka llâhu fîk)!” sem mu odgovoril in dodal: “Vidiš, enako je z nami kristjani: redovnik svoje `ivljenje pos- veti le Bogu in slu`i le njemu.“ Nato me je zaèel spraševati o obljubi po- koršèine. Vprašal sem ga o talbiyahu, o mo- litvi labbayka, ki se jo izreka po ihrâmu.23 “Izra`a našo celotno razpolo`ljivost in popol- no podrejenost Bogu,” mi je razlo`il. Ponovil sem: “S takšno zaobljubo `elimo izraziti isto, le da, ker `ivimo skupaj, svojo podrejenost Bogu izra`amo s tem, da ubogamo tistega njegovega slu`abnika, ki ga je izbrala skup- nost, in zanjo odgovarja. S temi tremi zaob- ljubami,” sem zakljuèil, “izra`amo v bistvu to, kar vi izra`ate s hâggom. Kajti kristjan je ‘romar na zemlji‘, je vedno tujec v iskanju do- movine, vedno v hrepenenju po nebeški do- movini, je zapisano v Pismu Hebrejcem24, zato ker je “naša domovina v nebesih”, kot dodaja sveti Pavel25. Skratka, redovnik poskuša vse `ivljenje prebiti v ihrâmu, v milostnem stanju, v spoštovanju bo`je podobe.” Nazad- nje so me vsi štirje pospremili do vrat, skozi katera sem prišel do drugih potnikov, in mi za`eleli vse najboljše. Ta izkušnja je bila za vse nas, zame in za vse uradnike, zelo globoka. Kasneje sem se znašel v podobnih situacijah, pogosto zelo de- likatnih (na primer na meji med Libanonom in Sirijo med vojno), in je takšna refleksija o paralelah med hâggom in meniškim `ivlje-   # /  njem ne samo rešila te`avno situacijo, ampak tudi ustvarila med nami trdno duhovno vez. 1 9#G32/ Svoj premislek o duhovnosti romanj v Meko bom sklenil z navedkom iz Ghazalija, velikega mistiènega muslimanskega teologa (1058-1111)26: “Vedi, da najvišjega Boga (Slava Mu!) ne moreš doseèi, èe se prej ne znebiš vseh strasti in ne nehaš `iveti za u`itke, kajti šele tako boš lahko zadovoljil stroge zahteve, naredil vse potrebno in se rešil za Boga (Slava mu!). Zato so se redovniki nekaterih (nam) predhodnih religij27 vzdr`ali stikov z ljudmi, šli na bli`nje vrhove gora in raje kot v dru`bo med divje zveri, zato da bi bili bli`je Bogu. Zaradi ljubezni do Boga opustijo vse u`itke tega sveta in se spoprimejo s hudimi napori, v hrepenenju doseèi onstranstvo. Bog je v Svoji Knjigi te menihe pohvalil, rekoè: ‘kajti med njimi so tudi qissîsûni28 in redovniki brez slehernega napuha‘“.29 Ghazali nadaljuje z razlago, da je potem, ko je to asketsko gibanje izginilo, Bog poslal svojega preroka Mohameda, “da bi po`ivil pot v onstranstvo“. Navede hadîth o meniš- tvu, v katerem Mohamed pravi, da je bog meništvo (ruhbâniyyah) zamenjal z gihâdom in takbîrjem, da je torej razglasil “Allâh ak- bar” - “Bog je najveèji!“. Sklene pa z bese- dami, da je Bog muslimanskemu ummahu dodelil milost s tem, ko mu je dal hâgg, ki je v bistvu nekakšna oblika meništva (ruhbâniyyah).30 (*46) *# Poskušal sem predstaviti hâgg, enega iz- med petih temeljev islama, ki ga mora, èe le ima mo`nost, opraviti vsak musliman, tako z obredi, ki so pogosto poganski, kot tudi v duhu. Za premnoge muslimane duhovna raz- se`nost ni dovolj poudarjena. Vendar ima is- lam, v to sem preprièan, izjemne duhovne potencijale, le da še niso dovolj razviti. Na- vadno prevladata pravna in dru`benopolitiè- na razse`nost, vendar tudi duhovna razse`- nost ni nikoli odsotna, ni pa niti razširjena, tako kot je pri kristjanih. Kajti islam - in mu- slimani to povedo s ponosom - ni duhovna religija. Menijo, da je judovstvo povsem ma- terialna religija (kar seveda ni res, ampak oni tako zatrjujejo), da je kršèanstvo povsem du- hovna religija (kar tudi ni res), da pa je islam znal to dvoje spojiti: saj je duhovni in hkrati dru`benopolitièni projekt. Takšen znaèaj ima tudi v Koranu. Za pristen dialog med muslimani in krist- jani je potrebno, da kristjani poznajo resnico o islamu, da vedo, kakšen islam je, ne pa kak- šen naj bi bil. Da spoznajo, kako zelo sta za muslimane pomembni tako pravna kot dru`- benopolitièna razse`nost, da sicer ne zane- marjajo duhovne razse`nosti (ne pravim sûfî), je pa tudi ne prekomerno poudarjajo: le tako se bomo lahko resnièno spoznali in se »bolje pogovarjali« (èeprav poznam tudi muslimane, ki tako zelo razvijejo duhovno razse`nost, da ta postane `e kar teèaj, okrog katerega se za- nje vrti celotna religija). Pristen dialog je v spoznavanju drugega takšnega, kakršen je, je v razumevanju preprièanj in obnašanj dru- gega, èetudi se z njimi ne strinjamo. To se- veda ne pomeni “odobravati” kar vse povprek, ne pomeni preiti v monolog dveh glasov. Is- lam je islam in ima pravico biti takšen in se razlikovati od kršèanstva; enako je tudi krš- èanstvo kršèanstvo in se razlikuje od islama. Dialog soèasno predpostavlja naklonjenost in potrebo po resnici.  >L&' 1. Prim. Koran 3, 97. 2. Islam nima muslimanskega sistema mesecev; obstajali so arabski lunini meseci, predislamski, ki jih je islam uporabil. 3. Beseda hegira ima enak koren kot ime Hagar, Sarina ube`na su`nja: pomeni »izselitev«, »beg«.       /  4. Popravil sem prevod Hamze Piccardija, ki pravi: »Tisti ljudje, ki lahko, so dol`ni za Alaha poromati k Hiši.« 5. Poglej v delu IV, Popolna razpolo`ljivost Bogu: labbayka! Tukaj sem! 6. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, Dâr al- Kitâb al- ‘Arabî, Beirut, 1987, str. 626-672. 7. 1 Mz 21, 14-21. 8. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, str. 642-643. Hvale`en sem svojemu študentu in prijatelju Nawwâf al-Garrâhu za dve navedbi iz Sâbiqove knjige. 9. Abû Hâmid al-Ghazâlî, Ihyâ’ ‘Ulûm ad-Dîn, I, knjiga 7, pogl. 3, del 2, izd. Kairo, 1939, str. 272- 273; Beirut (Dâr al-Kutub al-’Ilmiyyah), 1992, str. 315. 10. Koran (prev. Klemen Jelinèiè). Radenci, Atilova knjiga, 2003. 11. V Jelinèièevem prevodu je ohranjeno ime Ibrahim. V ostalem delu èlanka uporabljamo za isto osebo ime Abraham, ker je v našem prostoru bolj razširjeno in uveljavljeno. 12. Poglej v del II, Ti poganski obredi zastavljajo muslimanom vprašanja. 13. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, str. 550. 14. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, str. 550, kjer omenja štiri hadith. 15. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, str. 551: Al-huggâg wa-l- ‘ummâr wafd Allâh. 16. Besedo wafd sreèamo v Koranu le enkrat, v Marijini suri (poglavje 19, 85), v nasprotju z besedo wird. »Dan, ko bomo poštene/ bogabojeèe kot èastne goste zdru`ili ob Usmiljenem.« (yawma nahšuru l-muttaqîna ilâ r- Rahmani wafdan). 17. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, str.551: Wafd Allâh thalâthat: Al-hâgg wa-l mu’tamir wa- l-ghâzî. 18. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, str. 550. 19. Ibidem, str.550-551. Tekst zadnjega Mohamedovega odgovora: Amâ ‘alimta anna l- islâma yahdimu mâ qablahû, wa-anna l-higrata tahdimu mâ qablahâ, wa-anna l-hâgga yahdimu mâ qablahû? 20. Prim. al-Sayyid Sâbiq, Fiqh al-Sunnah, I, str. 551. 21. Poglej v del IV, Sreèanje z Bogom, ki je hkrati daleè in blizu. 22. Iz govora Urbana II., v razlièici Foucherja de Chartresa, datirana z leta 1105 23. Poglej v del II, odstavek »Niyyah in talbiyah«. 24. Heb 11, 13-16: » V veri so pomrli vsi ti. Niso do`iveli izpolnitve obljub, vendar so jih iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci. Tisti pa, ki takó govorijo, razodevajo, da domovino išèejo. Ko bi imeli v mislih tisto domovino, iz katere so prišli, bi imeli prilo`nost, da se vrnejo. Tako pa so hrepeneli po boljši, po nebeški. Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil mesto.« 25. Flp 3, 19-21: »Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premišljujejo zemeljske stvari. Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi prièakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. Ta bo z moèjo, s katero si more podvreèi vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega velièastva.« 26. Abû Hâmid al-Ghazâlî, Ihyâ’ ‘Ulûm ad-Dîn, št. I, knjiga 7, pogl. 3, del 2; izd. Kairo, 1939, str. 272-273; izd. Beirut (Dâr al-Kutub al- ‘Ilmiyyah), 1992, str.314, vrstice 14-18 27. Meništvo v islamu ne obstaja, celo prepovedano je v skladu s hadîthom: »V islamu ni meništva« (lâ ruhbâniyyah fî l-islâm). 28. Qissîsûn, mno`ina od qissîs, je beseda sirskega izvora (drugje v Koranu je ne najdemo) in pomeni »stari« (iz grškega prevoda presbyteros, ki prav tako pomeni »stari«). S to besedo v sirskem kršèanstvu oznaèujejo duhovnike in v tem pomenu jo najdemo `e v predislamski poeziji. Koranska vrstica, ki jo citiramo, ko govorimo o kristjanih, uporablja strokovno besedo kristjanov pri omenjanju dveh najbolj znaèilnih oseb kršèanske skupnosti: duhovnikov in menihov. Ne vem, iz katerega razloga je italijanski prevajalec (Hamza Piccardo) prevedel qissîsûn z »mo`je, predani študiju«, to je interpretacija, ki jo najdemo pri nekaterih muslimanskih avtorjih, ki niso domaèi z arabšèino kristjanov. Prav tako je prevedel nasârâ kot »Nazarejci« namesto »kristjani«, preskoèil pa je tudi zadnjo vezno figuro »in ki so brez slehernega napuha« ter tako popolnoma spremenil konèni pomen. 29. Koran 5, 82: »Res boš videl, da so ljudje in mnogobo`ci vernikom najsrditejši sovra`niki, a zagotovo boš videl, da so vernikom s prijateljstvom najbli`ji ti, ki pravijo: »Mi smo kristjani!« To je zato, ker so med njimi sveèeniki in menihi, in ker oholi niso.« 30. Abû Hâmid al-Ghazâlî, Ihyâ’ ‘Ulûm ad-Dîn, št. I, knjiga 7, pogl. 3, del 2; izd. Kairo, 1939, str. 272- 273; izd. Beirut (Dâr al-Kutub al- ‘Ilmiyyah), 1992, str. 314, vrstica 18, str.315, vrstica 1.   # /  5.</ =& Tudi sam kardinal Martinez, nadškof mi- lanske nadškofije, v kateri je ̀ e veèstotisoè pri- seljencev iz Afrike in Azije, je opa`al, da tisto sooèenje, ki so ga imeli v predhodnih deset- letjih katoliki z marksisti, postaja vedno bolj sooèenje z muslimani. Tako, zanikajoè vse na- povedi tistega, ki je mislil, da bo problem tretjega tisoèletja — za pre`ivele vernike — izziv ateizma, sekularizacije, sedaj predstavlja izziv druga religija. In to najmanj sekularna (pos- vetna) od vseh. Maloštevilni so opazili, da medtem ko je bil marksizem laizirano judov- sko - kršèanstvo, je islam (islamizem) poeno- stavljeno judovsko — kršèanstvo. Ne eden ne drug se ne bi pojavila brez sporoèila izraelskih prerokov — od Abrahama do vkljuèno Jezusa —, oziroma bi bila precej drugaèna. In torej je za kristjana izziv še enkrat »v dru`ini«: kar daje malo tola`be, glede na to, da so ravno ta sooèenja najbolj zahrbtna in nasilna. Èe zaènemo s tem odlomkom, bi `e- leli tu poudariti katero izmed razmišljanj, ki smo jih v mnogih letih zbrali o veri, ki jo je razglasil Muhammad, »vredni pohvale«, ki ga naš jezik imenuje, na pribli`en naèin »Mo- hamed«. Zdi se nam, da je zgodovinska mi- gracija, katere zaèetke sedaj vidimo, in vodi v novo muslimansko invazijo Evrope, opra- vièuje prostor, ki ga nameravamo nameniti argumentu. Vendar ne glede na vsakdanjo ak- tualnost je spraševati se o islamu vedno ena izmed primarnih dol`nosti kristjana, ki se za- veda svoje vere. Koran, namreè, je predvsem škandal (sra- mota, pohujšanje): škandal »Najnovejše za- veze«, ki razglaša, da je kršèanska Nova zaveza zastarela. Medtem ko so verujoèi v Jezusa bili preprièani, da se je z njimi zakljuèilo bo`je razodetje, katero se je zaèelo z Abrahamom in Mojzesom, `e se pojavi religija, ki ne samo da Jezusu odvzame njegovo bo`anskost, tem- veè kljub temu, da se poglablja v spoštljivo mu izkazovanje èasti, ga odriva v polo`aj pred- zadnjega preroka, v oznanitelja dela, ne pa celotne bo`je volje, ki je dopolnjena šele v besedah, ki so dospele preko zadnjega in de- finitivnega Razoditelja, Muhammeda. Z njim so kristjani prikovani na preteklost: ljudje, ki jih je potrebno pomilovati, ker so se sicer pomaknili iz Stare v Novo zavezo, vendar so se tam ustavili, ne da bi prešli na Koran, na katerega gledajo kot na tretji del Pisma, ki se priène s hebrejsko Torah. Resnièno, do koder se je v prvih stoletjih ekspanzije razširila muslimanska horda, so bili postavljeni pred dilemo samo politeisti, pogani: ali se spreobrniti, opušèajoè idole, ali biti iztrebljeni. To pa ni veljalo za jude in kristjane, »ljudi Knjige«: podrejeni tri- butu so bili zaprti v anahronistiènih getih, èakajoè, da se odloèijo sprejeti resnico, priz- nati, da je pripoved o odrešenju napredova- la, da Abrahama in Jezusa ni potrebno opu- stiti, temveè preseèi. To je torej škandal — in skrivnost — Kora- na in moène vere, ki jo je zanetil. Navajeni gledati na Jude kot na ljudi z zamegljenim pogledom, nesposobne zaznati nove èase, so se kristjani znašli istoèasno razumljeni kot ti- sti, ki so se ustavili na predzadnji etapi in ne znajo priti do zadnje. Prav zaradi tega bi se lahko islam Zahod- njakom zdel verjetnejši od kršèanstva, ki ga imajo sedaj med sabo. Nekoè je bila to re- ligija zanièevanih kolonialnih ljudstev:  /        /  spreobrniti se v to vero je izgledalo bizarno in nevredno civiliziranega Evropejca. Zdaj pa so se zaèele spreobrnitve in v nekaterih dr`avah, kot je Francija, ka`e, da postajajo skoraj masovni fenomen. In to tudi zaradi tega, ker v naši »progesistièni« perspektivi izgleda tisto, kar pride pozneje, zmeraj bolje od tistega, kar je bilo pred tem. Kaj ni od Davidove zvezde do kri`a in do polmeseca nepretrgano napredovanje? Morda zato, ker je prišel po Mojzesu in Kristusu, kaj ni zato Muhammad najboljši? Saj so sami kristjani stavili na to progre- sivno idejo, na preseganje judovstva, da bi se odprli novemu Jezusovemu znanilcu. V tem prehodu iz Tore v evangelije ima svoj izvor perspektiva, ki si jo je prisvojil Zahod tako, da jo je laiciziral v »progresistiènih« ideologijah, zgodbah, ki vodijo v zmeraj nova osvajanja. Torej, Koran se lahko zanaša na preprièa- nje, da je `e meso in kri modernega èloveka, saj pravi, da je novo zmeraj boljše od starega. Èe bo muslimanski prozelitizem znal upo- rabiti to poglavitno kategorijo zahodnjaškega duha, je torej perspektiva Evrope, èe `e ne v islamizaciji, pa v globalni prepojenosti s to vero, ki prihaja iz arabske pušèave. Vsaj, tako se razume, v èlovekovih oèeh. Vendar pa se je ta prehod `e veèkrat do- godil. Pred dvanajstimi ali trinajstimi stoletji je bilo mnogo prednikov tistih severnoafriš- kih muslimanov, ki naseljujejo naše ulice, kristjanov. V Egiptu, Magrebu, Siriji, Ana- toliji, na Balkanu, v sami Palestini so se cela ljudstva za vedno odrekla bodoèim, razliènim bo`jim znakom — prehod iz Novega v Najno- vejši testament, od Jezusa do Mohameda. Otoke kršèanskega upiranja je islam poznal do sedaj: Armenci, monofizitski Kopti v Egip- tu in na Bli`njem vzhodu, iberski Mozarabci. In moral se je umakniti iz nekaterih de`el, kot so Španija, Grèija, Sicilija, Malta, dobr- šen del Balkana, kjer se je nepremagljivo vr- nilo kršèansko `ivljenje, ne da bi se islami- zacija globoko usidrala. Vendar je polmesec izgledal drugod moè- nejši od kri`a: in ne samo na bojišèu (kar ima v kršèanski perspektivi majhen ali nikakršen pomen), ampak kar je najva`neje, v srcih. Košara, 11. — 12. 12. st., verjetno ju`na Italija ali Sicilija, slonova kost, 38.1 cm x 20.3 cm, Metropolitanski muzej, New York.   # /  Ljudstva, privr`ena novi veri, so ji ostala neo- majno zvesta vse do danes. To se je zgodilo celo Cerkvam, ki jih je ustanovil sveti Pavel na sirski obali in v današnji Turèiji, Anatoliji. In èe je kordobska mošeja v Španiji `e stoletja spremenjena v katoliško cerkev, je bila cerkev svete Sofije v Kostantinoplu, preimenovanem v Istanbul, med najbolj èašèenimi musli- manskimi mošejami, preden je bila spreme- njena v muzej. @e v samem pontifikalnem letopisu so vid- ni znaki drame: poleg »rezidenènih« škofov, ki so na vrhu dejansko obstojeèih škofij, so navedeni še »titularni« škofije, katerim je pri- pisan »naslov« škofije, ki je `e veè kot tisoè let omejena samo na ime in je brez vernikov, kajti vsi so prešli pod oblast Korana. Izgleda, da v Severni Afriki, ki je slovela po svetnikih, cerkvenih oèetih in pape`ih ter je štela skoraj 600 škofij in obsegala vsaj to- liko podroèja vzhodnega Egipta, razen neka- terih uporniških jeder, ni ostalo skoraj niè od tako obse`ne setve evangelija. In vsak trud, da bi ga ponovno posejali, se je izjalovil. V malo veè kot dvajsetih letih, od leta 632 do 656, pod prvimi štirimi kalifi, ki so nasledili Muhammada, so se mo`je Korana razširili iz Tripolitanije na zahod, do Inda na vzhodu in na severu do Èrnega morja, to je na po- droèja, ki so bila veèinoma `e kršèanska in kjer je vera v Jezusa izumrla. Kako se je lahko zgodilo? Kakšen enigma- tièen pomen lahko tu zasledi vernik? 5.>/ =5 Prerok iz Meke umre leta 632. @e šest let po tem kalif (to je »naslednik«) Omar odvza- me Jeruzalem Bizantincem in v letu 640 mu- slimani vkorakajo v Egipt, kjer je Aleksandri- ja, velika metropola, ki je postala zelo po- memben kršèanski patriarhat, osvojena leto za tem. Tek na Zahod se nadaljuje in po tisoèih kilometrih prodora po sredozemski obali leta 711 Arabci prekoraèijo Gibraltarska vrata in se izkrcajo v Španiji. Potrebno bo sedem sto- letij bojev, preden jih bodo izgnali. Èe si pridr`imo pravico govoriti v nada- ljevanju o ostalih obširnih osvojitvah `e krš- èanskih teritorijev v Aziji, pa bi tu hoteli preuèiti usodo tiste Severne Afrike, ki je bila med prvotnimi evangeliziranimi regijami. Èe se oprijemamo tradicije, naj bi sam sveti Mar- ko razglašal vero v Egiptu; in v škofovskih se- de`ih tiste sredozemske Afrike so bili pastirji velièine sv. Avguština. Teološka dejavnost v mestih, predvsem v Aleksandriji, je bila zelo bogata in `iva. V pušèavi je mrgolelo samo- tarskih bivališè in samostanov, kjer se je `ivelo askezo z dramatièno strogostjo. Kako je lahko prišlo do tega, da je takšno kršèansko `ivlje- nje ugasnilo (z delno izjemo Egipta), in da je vera, nastala iz Korana, lahko vse prekrila? Dejansko so stvari kompleksnejše od do- loèenih uveljavljenih predstav. Ne gre za to, da bi kristjane pretresla Beseda, ki so jo pri- nesli Arabci, z odkritjem, da je resnica v Ko- ranu in bi zato zavrnili Evangelij. K verskim spreobrnjenjem, èeprav vèasih nepopolnim, so v teku stoletij vodile vojaške zadeve in nato socialna, davèna in zakonska politika. Za la`je razumevanje naj spomnimo, da je islamizacija sredozemske Afrika drugaène narave v Egiptu in v preostalem delu obale vse do Atlantika. Ta del je bil razdeljen z de- markacijsko èrto na Zahodno rimsko cesars- tvo in Vzhodno rimsko cesarstvo. Egipt je go- voril grško in je imel odnose s Konstantino- plom; zahodne regije so govorile latinsko in so se naslanjale na Rim. S padcem Egipta je vsa Severna Afrika ponovno prišla pod bizan- tinski imperij, ki pa je imel nadzor le nad kak- šnim obalnim mestom. Arabci niso imeli te`av pri zasedbi teh te- ritorijev, kajti v njihove roke je `e padla Sirija, tako da Bizanc ni mogel poslati pomoèi po kopnem. Odpor je bil neuspešen tudi zato, ker so sami egipèanski kristjani sprejeli mu-       /  slimane kot osvoboditelje. Tu, tako kot dru- god, so Arabci naleteli na ljudstva, ki so jim bila pripravljena odpreti vrata v imenu an- tiènega upora Vzhoda, in predvsem semit- skih ljudstev, proti Zahodu, ki je iz Grèije in Rima izvajal svojo hegemonijo na ljudstva, ki so bila ponosna na svojo neodvisnost in kulturo. V Egiptu so bile še posebne razmere: pa- triarhat v Aleksandriji se je loèil od Konstan- tinopla zaradi teoloških razlogov, za katerimi se je skrivalo antièno rivalstvo. Egipèani so izbrali monofizizem (ki priznava samo ena naravo Kristusa: tisto bo`jo), zaradi upora pro- ti cesarski vladi, ki je sklicujoè se na konci- liarne dekrete hotela uveljaviti ortodoksno dogmo o dveh resnicah. Veèji del populacije je bil na strani monofizitskega klera, medtem ko je Bizanc uvedel svojo hierarhijo, imeno- vano »melkit«. Po neki stalni logiki se ve, da kadar se bo- jujeta dve frakciji iste religije, ima vsaka raje zmago neke druge religije kot pa tiste na nas- protni strani. Tako so razmišljali tudi mono- fiziti iz Egipta zaradi sovraštva do grških mel- kitov. Islam je bil med drugim še v nastaja- nju, ljudstva, ki jih je podrejal, niso dobro vedela, za kaj gre, najbr` se jim je dozdevala kot še ena judovsko — kršèanska sekta, v vsa- kem primeru je bil jasen njen monoteizem in njena zahteva po biblijskih prerokih, veliko èešèenje samega Jezusa in Marije. Tako je prišlo do dogovorov in vrata Egip- ta so se na ste`aj odprla: spoštujoè dogovore so Arabci med prvimi ukrepi odpravili cesar- sko melkitsko Cerkev in monofizitski škofje so lahko prevzeli poveljstvo kršèanstva. To je bila Pirova zmaga, ker je bilo tudi aplicirano muslimansko religiozno pravo, ki je prav ta- krat delalo prve poskuse. Medtem ko so mo- rali muslimani samo plaèevati zakonito mi- lošèino, je morala kršèanska skupnost v za- meno za »varšèino« in pravico, da lahko na- dalje prebiva na podroèju, ki so ga zasedli muslimani, plaèevati pretirane davke, katerih dohodek je bil v pomoè samim muslimanom. Ne samo to: kristjani niso bili mešèani, tem- veè podlo`niki, vse kariere v administraciji in v vojski so bile namenjene Arabcem verujo- èim v Alaha, ki so se med drugim masovno preselili v Afriko, da bi zgostili neznatno, skromno gruèo prvih zavojevalcev. Ne gre pozabiti na arabsko poroèno pra- vico, ki je bila zmeraj moèan faktor poèasne islamizacije (in je tudi danes v Evropi imi- grantov): muslimanka se namreè ne sme po- roèiti s kristjanom ali judom, medtem ko se musliman lahko poroèi s kristjanko ali judi- njo, vendar so otroci po zakonu muslimani. Poleg tega je kršèanske skupnosti še bolj raz- jedala uveljavitev prepovedi zbiranja novih privr`encev ter prepoved graditi nove cerkve in celo restavrirati `e obstojeèe. Stanja se je poslabšalo, ko so Arabce za- menjali Turki. Vse to je privedlo do rezultata, ki velja še danes: kristjani predstavljajo okoli deset procentov populacije. Torej kljub vse- mu ni bil Evangelij v veè kot trinajstih sto- letjih muslimanske dominacije nikoli popol- noma izkoreninjen iz Egipta. Poleg spreobr- nitev iz koristoljubja je bilo tudi mnogo ta- kih, ki so skozi stoletja dajali prednost mu- èeništvu pred zatajitvijo Jezusa. Tako pa ni bilo na obmoèju zahodnega Egipta, v »latinski« Afriki, kjer je bila islami- zacija popolna, èeprav ne tako hitra, kot mno- gi zatrjujejo. Od arabskih zgodovinarjev zve- mo, da so bili še v enajstem stoletju na tistih obmoèjih škofje, pa tudi kakšno pleme iz no- tranjosti se ni odreklo kršèanstvu. Cesarske province Afrike (današnja Tuni- zija, del zdajšnje Al`irije) in Numidije (preo- stanek Al`irije) so bile pokristjanjene, vendar skoraj samo v mestnem elementu latinskega izvora. Berberska ljudstva pogosto še ni do- hitela evangelizacija. Predvsem kršèanstvo sko- raj ni doseglo dveh Mavretanij, prostranega obmoèja na zahodu Numidije do Atlantika,  # /  tistega, ki sestavlja Magreb in ki odgovarja zahodnemu delu današnje Al`irije in celot- nemu Maroku. To je bila »pozabljena Afri- ka«. Rimska kolonizacija se je razširila tako, da je našla oporo na tunizijskem polotoku, desno in levo od Kartagine. Šele pozno, ko je cesarstvo `e škripalo, se je odloèilo ustvariti provinci Mavritaniji, ki sta bili dotlej samo zvezni kraljestvi. Kakšna je bila situacija, ka`e dejstvo, da je bilo to eno izmed treh podroèij cesarstva, kjer so Rimljani zgradili limes, utr- jeno mejo, da bi se obvarovali pred vpadi z juga. Le nekaj let po zavzetju Egipta so mu- slimani spro`ili napad proti tem provincam Afrike, Numidiji, Mavretanijam. Našli so os- labelo in izmuèeno kršèanstvo, navkljub na- videznemu blišèu. Niè ni ostalo. 5.? / =@ Na polovici 7. stoletja se muslimanski Arabci odpravijo iz egipèanskih baz in pro- drejo v »latinsko« Severno Afriko, prekoraèijo meje med Vzhodnim in Zahodnim rimskim cesarstvom. Tako kot `e v Egiptu se pièle voj- ske bizantinskega cesarstva skoraj ne upirajo, med drugim zato, ker so povsem izolirane od baz na daljnem Bosporju. Zato pa se skušajo organizirati v obrambo lokalne kršèanske skupnosti, morda bolj zaskrbljene zaradi slo- vesa Arabcev kot plenilcev in posiljevalcev kot pa zaradi religioznih aspektov. Saj, kot smo `e omenili, je bil islam absolutna in nerazum- ljiva novost, saj je Prerok umrl pred manj kot enim desetletjem, sam Koran na mnogih svo- jih mestih ni bil fiksno zapisan in je bil pre- Lesena plošèa, 11. st., Egipt, rezljan les, 34.9 x 22.9 cm, Metropolitanski muzej, New York.      /  pušèen spominu privr`encev: torej se še ni ob- likoval kompleks pisave in muslimanskih tra- dicij, ki jih mi sedaj dobro poznamo. Kljub okultnim zavojevalcem se zberejo mno`iène in moène judovske skupnosti: malo zaradi sovraštva do kristjanov in pred- vsem proti Konstantinoplu, ki jih je vsesava, malo zaradi semitske solidarnosti, kajti Arab- ci so istega jezikovnega in etniènega porekla. Semitskega izvora so bili tudi ponosni in bojeviti Berberi, ki jih niso uspeli ukrotiti niti Rimljani. Kljub »rasni« sorodnosti z Arabci, so se jim Berberi uprli in branili svojo neod- visnost in politeistiène tradicije, saj niso bili še evangelizirani, oziroma so bili samo povr- šinsko. Ti Berberi, ki jih bo nato zahodnjaška tradicija smatrala za najbolj zveste muslima- ne, so se v resnici dolgo bojevali proti islami- zaciji in ko so bili slednjiè pokorjeni, so or- ganizirali številne upore. Na koncu, ko so se spreobrnili, so, da bi oznaèili svojo neodvi- snost, prešli k fanatièno sovra`ni shizmi urad- nega islama Arabcev. Kar pa se zadeva kristjane, je bilo njihovo stanje, v trenutku islamske ofenzive, zelo te`ko. Malo veè kot pred stoletjem se je za- kljuèila grozna dominacija Vandalov, ki so iz Španije vdrli v rimsko Afriko, tako da so med drugim razdejali Avguštinov Hip. Av- guštin pa je umrl prav med obleganjem me- sta. Tako kot mnoga barbarska ljudstva so tudi Vandali sprejeli Evangelij, èeprav — v skladu z njihovim pravom — spreobrnitev ni bila osebna: poglavar je odloèal za celo ple- me. Vendar je bilo tako kot pri številnih dru- gih germanskih ljudstvih njihovo kršèanstvo ariansko (nasprotno od monofizitizma, ki je prevladoval v Egiptu: Sin je, v arianski ve- roizpovedi, podrejen Oèetu, Jezus ni bo`an- ske narave). Arianizem je bil hudo nasproten katolištvu tistih afriških provinc, pokornih Rimu, od tu izhaja veè kot stoletno vandal- sko opustošenje poprej obstojeèih kršèanskih skupnosti. Vendar to še ni bilo vse: od 4. stoletja na- prej so te pokrajine spoznale še eno fanatièno herezijo, in sicer donatizem. Donat je bil škof, ki se je uprl karta`anskemu metropolitu zatrjujoè, da je Cerkev rezervirana samo edi- nim upravièencem, izkljuèujoè torej grešnike, za katere ni bila sprejeta oprostitev. Ko so se prikazali Arabci, prihajajoè iz Egipta, Cerkev še ni zacelila vseh ran, ki so jih povzroèili Vandali in je še poznala notranjo gverilo donatizma. Poleg tega so katoliki pred- stavljali tanko plast mestne populacije latin- skega izvora, pogosto sestavljeno iz potomcev veteranov, ki jih je Rim namestil v kolonijah. Domaèe ljudstvo, ki je bilo komaj posuto s krš- èanstvom (ali pa se ga besede evangelija še sploh niso dotaknile, kot na skoraj celotnem podroèju, ki se je kasneje imenovalo Maroko, z izjemo kakšnega pristanišèa), je bilo priprav- ljeno sprejeti vabilo tistih ostalih semitov, ki so prihajali iz Arabije in ki so iz`arevali mo`- nost sanj, ki so jih gojili dlje èasa: ponovno vre- èi v morje tujce, ki so premagali Kartagino. Ko so mnogi latinski katoliki videli, da je nemo- goèe zaustaviti muslimanske horde, so se po- novno vkrcali proti Italiji. Mnogi pa so padli na obzidjih obleganih mest, ki so bila veèkrat zavzeta, ne samo zaradi izdaje Judov, ampak tudi latiniziranih Puncev in Berberov. Zgodilo se je torej, kar je bilo neizogibno: najprej Cirenajka, nato Tripolitanija, nato afriške province, Numidija in Mavritanija so padle v roke islama kot hiše iz kart. Ker tu- kaj, za razliko od Egipta, ni bilo dogovorov s kršèanskimi skupnostmi, je bilo mnogo kristjanov poklanih, tako se je njihovo število, ki je bilo `e tako zdesetkano zaradi masovne- ga izseljevanja in bitk, še bolj zmanjšalo. Pre- `iveli so bili omejeni na status drugorazred- nih ljudi in predvsem potlaèeni zaradi neu- smiljenih davkov, ki so bili še bolj krivièni od tistih, prav tako te`kih, ki jih je postavila bi- zantinska dr`avna blagajna, ker so bili v prid samih muslimanov.  # /  Spreobrniti se v novo vero je pomenilo po- stati dr`avljan z vsemi pravicami, imeti do- stop do vseh karier, ne veè plaèevati davke, temveè u`ivati v izsiljevanjih tistih, ki so os- tali kristjani (ali judi). V teh pogojih ne pre- seneèa, da je postala mno`ica odpadnikov tako velika, da je spravila v te`ave same mu- slimane, kajti vsak kristjan (ali jud) manj je bil en davkoplaèevalec manj. Tudi tu so se poleg tega premestile mno`ice arabskih pri- seljencev in je bila uvedena tista poroèna pra- vica, po kateri je vsak mešan zakon pomenil nove generacije muslimanov. Tudi sam od- por Berberov, èeprav je trajal zelo dolgo, je bil zlomljen, èetudi zgodovinarji pripovedu- jejo o kršèanskih plemenih, ki so se herojsko upirala v pušèavi veè generacij. Vendar se je na koncu spustila zavesa nad tiste kršèanske skupnosti. Tudi zaradi tega ne gre nikoli po- zabiti, da je islam ne samo vera, ampak naèin, ki ne obsega le vseh delov kulta, temveè vsak- danjega obstoja. Poleg tega pa, ker Koran ni prevedljiv, je moral vsakdo razumeti arabš- èino. Ta jezik je bil torej vsiljen ne samo ve- rujoèim v Alaha, ampak vsem — ne glede na njihovo vero –, ki so `iveli na tistih obmoèjih. In arabizacija je prej ali slej nujno pomenila tudi islamizacijo. To so torej zgodovinski razlogi popolnega izginotja (zadnji domaèi škofje, kot smo vi- deli, so bili okoli leta tisoè) kršèanstva v la- tinski Afriki. To je bila edina »konèna rešitev« v odnosu do verujoèih v Evangelij. V Egiptu pa je nezanemarljiv »ostanek« kršèanskega `iv- ljenja ostal med Kopti. Tudi v Aziji izginotje ni bilo popolno: sirijski monofiziti, libanonski maroniti, mezopotamski in perzijski nestor- janci (nato kaldejci), kavkaški Armenci so os- tali kristjani vse do danes. Tako kot je heroiè- no ostala zvesta Evangeliju (èeprav tudi tu v monofizitski verziji) Etiopija, ki se je znala ubraniti številnim poskusom nasilne islami- zacije, ki so se izvajali od severa, vzdol` Nila, ali iz vzhoda, prek Rdeèega morja. Med zgo- dovinarji se mnogo govori o koncu kršèanstva v sredozemski zahodni Afriki, vendar pa se pogosto popolnoma molèi o neupogljivi od- pornosti samega kršèanstva med revnimi, za- nièevanimi Etiopci (njihovo ime pomeni »opeèen obraz«), ki so sprejeli Evangelij in ga niso hoteli veè zapustiti. Vendar pa, èe vse to tvori zgodovinski ok- vir, ki ga lahko vsakdo ponovno sestavi, je ver- nik naprošen, da se oddalji od golih podat- kov in se vpraša o njihovem pomenu, o skriv- nosti Previdnosti. Èe gleda v tej perspektivi, se vpraša zakaj Muhammad? Zakaj pogosto na raèun kri`a tolikšen uspeh njegovega pol- meseca? Temu poskusu razumevanja se ne sme izogniti noben kristjan.  A" Plošèa, intarzija, druga polovica 8. st., Egipt, figov les in kost, 47.6 cm x 194.3 cm, Metropolitanski muzej, New York.      /  Islam in s tem celotna islamska umetnost je za nas, ki jo gledamo »od zunaj«, nekako nerazumljiva, veèna uganka, daleè od nas in tuja. Vendar pa ima ta umetnost zaradi upo- rabe sijajnih barv in odliènega ravnote`ja med barvo in obliko na gledalca takojšen vi- zualni uèinek. Njena stroga estetska privlaè- nost presega omejitve èasa in prostora, prav tako pa tudi jezikovne in kulturne razlike. Da bi razumeli islamsko umetnost, si jo mora- mo, tako kot vsako drugo, ogledati pobli`e, kajti njene korenine tièijo v religiji, o kateri veliko slišimo pri vsakdanjih novicah, ki pa je najveèkrat slabo razumemo in nam je tuja. Termin islamska umetnost ne oznaèuje samo umetnosti, ki izhaja iz verskih potreb (islama), ampak k njej prištevamo tudi pos- vetno umetnost, izhajajoèo iz de`el, ki so bile pod islamskim vplivom. Termin oznaèuje umetnost, ki jo zdru`uje enoten stil, isti na- men ter ima znaèilne poteze, ki so zaznamo- vale umetnost vseh islamskih de`el. Seveda je pogosto èutiti vpliv posameznih podroèij, kjer je nastajala, prav tako tudi vpliv drugih kultur, vendar pa je skozi stoletja obdr`ala neko celostno prepoznavnost in s tem loèlji- vost od ostalih umetnosti. Najbr` ni treba posebej poudarjati, da se je ta umetnost raz- vila pod vplivom ene od velikih svetovnih re- ligij — islama. Ker smo v zahodni umetnosti `e praktiè- no od njenih prvih poskusov vajeni na prisot- nost podob ljudi, `ivali, pa tudi rastlin — se pravi podob iz vsakdanjega `ivljenja, nas is- lamska umetnost v tem smislu razoèara. Kar je nam, Zahodnjakom, v umetnosti samo po sebi umevno, to v islamski umetnosti manjka oz. ni prisotno v tako velikem številu in ob- segu kot v kršèanskem svetu in kršèanski umetnosti. Muslimani namreè verjamejo, da se podoba èloveka ali `ivali lahko sprevr`e v prazno in grešno malikovanje, zato so upri- zoritve le-teh prepovedane. Islamska umet- nost je tako razvila svojevrsten, razpoznaven umetniški jezik, jezik nefiguralne umetnosti. Zaèetki islamske umetnosti (tehnika, stil in oblika) odsevajo mešanico klasiènih in iranskih dekorativnih tem in motivov. Umay- yadska kalifatska vladavina (661-750) se po- gosto omenja kot zaèetnica islamske umet- nosti, pomembne so še npr. abbasindska, pa bolj regionalne, kot so safavidska, otomanski in mugalska. Z njenim geografskim širjenjem in dolgo zgodovino je islamska umetnost se- veda razvila tudi razliène regionalne in nacio- nalne stile, prav tako pa je, kot vsaka druga umetnost, preko stoletij do`ivela tudi svoj razvoj. Vendar pa je kljub vsemu — dolgim stoletjem nastajanja in razliènim pokrajin- skim vplivom — ohranila razpoznaven in njej lastno, svojevrstno identiteto. Tako kot je is- lamska vera naèin `ivljenja in tudi slu`i kot povezovalni èlen med etnièno in kulturno raznolikimi ljudmi, tako ima tudi umetnost, ki so jo ustvarili muslimani zase, osnovne identiène in zdru`evalne lastnosti. Mogoèe med njimi najbolj izstopa prav posebno nag- njenje do dekoracije po celotnih površinah. Štirje osnovni sestavni deli islamskih or- namentov so: kaligrafija, rastlinski in geome- trijski vzorci ter v posvetni umetnosti tudi fi- guralika. Kaligrafija je najpomembnejši in najbolj prodoren element islamske umetnosti. @e od njenih zaèetkov je bil njena najbolj cenjena oblika zaradi uporabe lepopisa v Koranu, ki >8 ,         # je originalno pisan v arabšèini. Ta skrb za le- popis se je razširila na vso islamsko umetnost - vkljuèno s posvetnim rokopisjem, napisi na palaèah, `eleznem okrasju, lonèenini, kamnu, steklu, lesu in tekstilu — ter tudi v nearabsko govoreèih de`elah (npr. Perziji in Turèiji). Pojav kaligrafije kot ornamentike je poleg izrazitega estetskega sporoèila vkljuèeval tudi nekakšno zašèitniško komponento. Medtem ko je veèina umetniških del vkljuèevala èitljive napise, pa veèina muslimanov ni bila sposob- na brati, zato moramo vedeti, da je osnovni namen kaligrafije prevod teksta v dekorativno, slikovno, sporoèilno in s tem vsem razumljivo umetnost. Uporaba kaligrafije se je v razliènih obdob- jih in podroèjih oblikovno spreminjala, èe upoštevamo razliène kreativne pristope v ka- ligrafiji kot ornamentu. V nekaterih primerih dekoracije je kaligrafija prevladujoè element — tu umetnik izrablja specifiko arabskega be- sedila, da oblikuje besedilo kot ornament. Beseda lahko daje vtis silovitih, tja v dan po- stavljenih potez s èopièem, posamezna èrka pa lahko ustvarja obèutek zapletenosti, zavoz- lanosti. Cenjeno je bilo tudi kaligrafsko delo na papirju, ki je bilo okrašeno in poudarjeno z dekorativnimi okvirji ali z ozadjem. V ne- katerih primerih se je kaligrafija celo zdru`ila z rastlinskimi arabeskami (arabeska = arabski rastlinski okrasek); pojavljala se je na isti po- vršini, èeprav pogosto v razliènih nivojih, in tako ustvarila medsebojen vpliv dekorativnih elementov. /  »V imenu Boga«, napisano v šestih razliènih stilih, od zgoraj navzdol: Riqa, Naskhi, Nastaliq, Thuluth, Muhaqqaq in Kufic.      Druga znaèilnost islamske umetnosti so vzorci, sestavljeni iz geometrijskih in rastlin- skih elementov. Geometrijsko oblikovanje in zapleteni vzorci rastlinskih ornamentov (kot so arabeske) ustvarjajo vtis neskonènega po- navljanja, ki je, kot verjamejo nekateri, uva- janje v kontemplacijo o neskonèni naravi Boga. Ta tip abstraktne dekoracije se je zno- traj religioznega konteksta v islamski umet- nosti lahko tako zelo razvil prav zaradi odsot- nosti figuralike. Pojavljali so se lahko samo- stojno ali pa v sklopu drugih znaèilnih ele- mentov islamske umetnosti — s kaligrafijo, geometrijskimi vzorci ali figuralnimi pred- stavitvami na številnih zgradbah, rokopisih, tekstilu ipd. V nasprotju s kaligrafijo, ki predstavlja v islamski umetnosti nekaj novega in svojevrstnega, so bili rastlinski vzorci ne- kako prevzeti iz bizantinske, vzhodno-medi- teranske in iranske umetnosti, geometrijski vzorci pa izhajajo iz grške, rimske in prav tako iranske umetnosti. Vendar pa je tudi figuralika, kljub zmot- nemu preprièanju, da je v islamski umetnosti pravzaprav ni, vendarle prisotna, vendar — to moramo posebej poudariti — se ne pojavlja v verskih stvaritvah, ampak v posvetni umet- nosti, predvsem na dvorih. Vedno, kadar se pojavlja, je narejena za privatne, posvetne na- mene. Figurativno umetnost bomo tako za- man iskali v verskih spomenikih (npr. moše- jah). To odsotnost, kot `e reèeno, lahko pri- pišemo nekakšni verski mr`nji do vsega, kar bi lahko vodilo v grešno èašèenje idolov (po- dob), kar je v Koranu izrecno prepovedano. V islamskem svetu je dekorativna umet- nost osnova likovnega izra`anja, medtem ko sta v zahodni umetnosti to vlogo prevzela sli- /  karstvo in kiparstvo. V prvi tako najdemo ilu- minirane rokopise, tkan tekstil, umetelno ob- delan kamen, pihano steklo, glazirano kera- miko in rezljan les — vsi ti elementi so s svojo dovršenostjo dobili mesto v umetnosti. Kot je bilo v navadi tudi v drugih umet- nostih, je tudi v islamski veliko vlogo pri njenem razvoju odigralo dvorno pokroviteljs- tvo, mecenstvo. Zasnova mošej in drugih re- ligioznih objektov, vkljuèno z vsemi deko- racijami in opremo, je bila v domeni vladarja oz. toèno doloèenih vplivnih mo`. Ti spo- meniki niso bili grajeni le v verske namene muslimanskih skupnosti, ampak so pogosto slu`ili tudi kot izobra`evalne in karitativne ustanove. Dvorno mecenstvo verske umet- nosti je bil splošen pojav zaradi dveh zna- èilnosti: prva je omogoèala vladarju, da je s tem pokazal mogoènost svojega dvora, pa tudi odliènost svoje dr`ave. Vendar pa vsa umetnost seveda ni bila naroèena in mecen- sko podprta, pravzaprav veèina izhaja iz srednjega dru`benega razreda. Ta umetnost je prav tako kot dvorna razvila vse znaèilnosti islamske umetnosti. Ne glede na izvor te umetnosti (religiozna, dvorna ali pa umet- nost srednjega razreda) pa so avtorji njenih del veèinoma anonimni. Izjema so le umet- niki, ki so krasili knjige. Kot smo lahko opazili, je islamska umet- nost zelo obse`na in kompleksna. Zgodovin- sko jo lahko umestimo v štiri kronološka ob- dobja, ki pa se lahko delijo še na številne di- nastije, te pa so: zgodnje islamsko obdobje (7. do 10. st.), zgodnje srednje obdobje (11. do sr. 13. st), pozno srednje obdobje (sr. 13. do konca 15. st.) ter pozno obdobje (16. do konca 18. st.).  # /  Kakor povsod po Evropi in drugod po Za- hodnem svetu se tudi v Kataloniji sreèujejo z vprašanjem islama. Od 11. septembra 2001 dalje, še bolj pa od 11. marca 2004, ko je Ma- drid do`ivel svojo moro, je ta problem postal nadvse pereè, saj so ZDA razglasile »vojno zlu«. »Zlo« enaèijo najprej z muslimanskimi teroristi, potem pa z vsakim, ki jim ni všeè, in za katerega razglasijo, da jih ogro`a. V to norost so potegnile, ker so paè ZDA edina ve- lesila sveta, ki se jim noèe nihèe zameriti, ves razviti Zahodni svet, kamor spadata tako Španija kakor Slovenija. Španija je `e drago plaèala svojo podporo ameriški politiki. Ne samo, da je nekaj izredno prebrisano in zlo- èinsko postavljenih bomb povzroèilo veliko `rtev in materialne škode, ampak so uspeli teroristi spremeniti tudi rezultat španskih dr- `avnozborskih volitev, kar pa pomeni, da so Španci na nek naèin postali talci majhne in neznane skupine nasilne`ev. Ameriko je strah in ta strah izva`a v obliki nesmiselnih in pre- tiranih varnostnih ukrepov, ki jih obièajno obèutimo le na letališèih. Še bolj pa je tra- gièno, da so tako opevane dr`avljanske pra- vice, velika pridobitev Zahoda, bile tako hitro `rtvovane utvari varnosti s posebnimi zakoni, ki so jih na hitro sprejeli takoj po zloglasnem 11. septembru. @e nekaj let do`ivljamo uni- èevanje klasiènega pravnega reda, ki je med drugim temeljil na dveh predpostavkah: da je sodstvo teritorialno (se pravi, da ti ne mo- rejo soditi tam, kjer nisi storil prekrška/zlo- èina) in da je obto`eni nedol`en, dokler mu ne doka`ejo nasprotnega. Prvo pravilo se ruši `e dalj èasa. Predvsem pa od takrat, ko so evropski sodniki zaèeli preganjati razne dik- tatorje zaradi krivic, ki so jih naredili v svojih de`elah, pa èeprav so bili tam `e pomilošèe- ni, kar je bil sklep demokratiènih oblasti ti- stih de`el. Pomilostitve so politièno dejanje s pravnim uèinkom, zato je poèetje nekaterih evropskih sodišè (ki je verjetno tudi politièno pogojeno) moteèe in je razdra`ilo cele de`ele, ki se trudijo, da bi premagale nasilje iz pre- teklosti. Drugi temeljni pravni princip pa je bil ukinjen za primere terorizma. Kdor je ob- to`en tega domnevnega zloèina, mora doka- zati svojo nedol`nost, kar pa je vèasih dolgo- trajen in te`ak proces, za katerega navaden dr`avljan nima ne sredstev ne dokazov. Or- ganom pregona (FBI, policiji, ipd.) omogo- èajo t.i. »domovinski zakoni« podobno po- stopanje, kakor ga je zloglasni 133. èl. dovo- ljeval UDBI in policiji v Jugoslaviji. Da se ne bi z islamom sooèali povsem pavšalno in po- vršno, je komisija »Kršèanstvo in praviènost« izdala izjavo o Islamu in Zahodu. Vsa izjava izzveni kot poziv, naj se Zahodnjaki oklene- mo kritiènega uma, ki ga tako hvalimo, a ga vedno `rtvujemo gospodarskim interesom. Izhodišèe izjave je, da Zahod ni kršèanski in da v sedanjem nasprotovanju z islamskim sve- tom ne gre za versko vojno, ampak za kulturni spopad, v katerem pa ima svoje mesto in vlo- go tudi vera. /    Islam je silno pester pojav in ne smemo absolutizirati prenapete oblike, ki jo sreèu- jemo preko medijev, ki preprosto in enostav- no najveèkrat enaèijo islam s terorizmom. Po- > 2$ ,    6+#A/ 9 B   A"+  B"       /  sebno te`ko je govoriti o neki veri, èe ji sami ne pripadamo. Predpostavljamo pa, da so vsa verstva v slu`bi èloveka, ki ga hoèejo po toèno doloèeni poti pripeljati k Bogu. Pri tem se poslu`ujejo izrazov, ki si niso popolnoma ena- kovredna in imajo razliène poudarke. Islam poudarja »podvr`enost« in mu je tuj prisrèen kršèanski odnos do Boga. Nezaslišano je, da bi musliman klical Alaha »Oèka«, kakor krist- jane uèi Jezus. Veliko bolj poudarja Bo`jo re- snost in oddaljenost. Ko kršèanstvo in islam govorita o `ivljenju po smrti, si ga predstav- ljata popolnoma razlièno. Prvi govorimo o `ivljenju z Bogom, drugi pa veliko bolj o `iv- ljenju, ki je neskonèno izpopolnjeno u`iva- nje, kakor ga poznamo tu na zemlji. V islamu se razdalja med Bogom in èlovekom nikoli ne premaga, kakor se to dogaja v kršèanstvu po sredništvu Jezusa Kristusa. Kljub temu pa v islamu Bog odloèilno posega v `ivljenje èlo- veka. Pre`etost zemeljskega `ivljenja z bo`jim je tako velika, da si je nemogoèe predstavljati avtonomijo zemeljskih stvarnosti. To je po- droèje, ki je Bo`je, in podroèje, ki je èloveško, kakor uèi Drugi vatikanski koncil. Musli- man si tudi ne more predstavljati »kenoze«, bo`jega iznièenja, o katerem toliko govorimo kristjani. Na nek naèin je islam najbolj »re- ligiozen« od vseh verstev tega sveta. Bog bo vedno ostal na svojem bregu, èlovek pa na svojem. Zato je to tudi zelo preprosta vera. Kljub temu pa je v teku èasa nastala bogata mistièna tradicija, ki se je v marsikaterem izrazu zelo pribli`ala izrazom kršèanske mi- stike in je zato danes pri mnogih islamistih v nemilosti. Zahodnjaki zelo radi izra`amo zelo pav- šalne sodbe o islamu, èeprav ga ne poznamo dobro. Ne razumemo najbolje izraza »sveta vojna«, ki ga mnogokrat uporabljajo za opra- vièevanje vsega nasilja, ki ga teroristi povzro- èajo. Obenem pa se moramo zavedati, da je prepletenost islama z arabsko kulturo tako ve- lika, da so se uveljavila pravila obnašanja, ki jih v Koranu ne najdemo. Predvsem gre tu za odnos do ̀ ensk, saj ni nièesar v njihovi sveti knjigi, kar bi zagovarjalo ali podpiralo »ma- èistiène grehe« proti ne`nejšemu spolu, ali talibansko obnašanje in druge navade, ki jih Zahodnjaki razumemo kot nasilje in zato ne- dopustne. Veliko bolj lahko vidimo v vseh teh navadah prizadevanje, da bi se z zlorabo vere ohranili privilegiji moških nad `enska- mi. To pa ni verski, ampak predvsem kultur- ni problem, ki se skriva za versko terminolo- gijo in je prisoten v vseh kulturah, ki jih nav- dihuje islam.  Dokler se je Zahod zoperstavljal komuniz- mu in ga predstavljal sebi in ostalemu svetu kot najveèje in absolutno zlo, je islamski (predvsem arabski) svet le poredko prihajal na naslovnice èasopisov in glavne dnevnike RTV postaj. Z letom 1989 pa se je »Veliki sovra`- nik« sesul vase na presenetljivo miren naèin in brez vidnega posredovanja nakopièenih vo- jaških zmogljivosti. Kakor da bi Zahod potre- boval novega »absolutnega nasprotnika«, se je prav takrat pojavil Irak in njegov Sadam. Za- hod pridiga in razglaša eno, dela pa drugo. Tako govori o miru, a širi vojno, govori o to- leranci, a izvaja nadvlado in kolonializem. Ko- renine te razdvojenosti najdemo v nezdru`lji- vosti antropoloških idealov Zahoda in njego- vimi ekonomski cilji. Zahod ne zna harmoni- zirati enega in drugega. Vse preveèkrat se zgo- di, da so veliki antropološki ideali `rtvovani na oltar brezobzirne blaginje. Ekonomija pa zahteva zase nekritièno vero. Vsi poznamo izra- ze kot »zaupanje investitorjev«, »zaupanje po- trošnikov« in podobne, ki jasno ka`ejo, da se terja brezpogojno in nekritièno verovanje v se- danji ekonomski red. @e majhen dvom o eni od teh »dogem« lahko povzroèi velikanski fi- nanèni ali ekonomski potres. Vsa medijska ma- šinerija, ki podpira sedanji gospodarski red, je usmerjena v to, da nihèe ne sprašuje in da  # /  vsi brezpogojno verjamemo v »svete resnice gospodarstva«. Èim bolj smo ljudje nekritièni in pasivni, tem bolje deluje ta sistem. Kolikšna je cena za našo (zahodno) blaginjo, tega se nih- èe ne sprašuje. Èe pomislimo, da so samo ZDA krive za èetrtino vsega onesna`evanja s CO2 in da nimajo nobenega namena, niti naj- manjšega ne, da bi tu kaj spremenile, èeprav je `e jasno, da bomo posledice nosili vsi, po- tem vidimo, da je med ekonomskimi in antro- pološkimi ideali velik razkorak, ki pa je zaz- naven `e v koreninah modernosti. Montesqu- ieu ali Voltaire sta bila pripravljena `rtvovati èloveka v prid gospodarstvu, saj sta oba pod- pirala su`enjstvo. Zahod ne dovoljuje, da bi se osnovne dogme lastne ekonomije postavljale pod vprašaj. Na tej toèki se dejansko konèuje vsaka svoboda misli in govora. Kljub temu pa je Zahod napolnil svet s svojo èudovito retoriko o èlovekovih pravi- cah, enakosti, bratstvu in svobodi, kar pa je v praksi razumel kot privilegij zase. Logièno je in ne bi se smeli èuditi, èe naše ideale obraèajo proti nam. Zahod se v vojnah ved- no bojuje »za totalno dobro« proti »total- nemu, demoniziranemu zlu«, kar je ameriš- ki predsednik Bush znova ponovil, ko je go- voril o »osi zla«. Prava bitka pa je vsekakor drugje. V Da- nielovi knjigi najdemo pripoved o štirih zvereh, ki so predstavljale velika antièna cesarstva, zo- per katera se bori »sin èlovekov« (prim. Dan Okenska mre`a, 2. polovica 16. st., Indija, rezljan obre`ni kamen, 186 cm x 130 cm x 9 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.      /  7). Iz te alegorije bi lahko rekli, da v svetu ob- stajajo štiri imperialne sile: 1. rasa, ki so jo ho- teli uveljaviti nacisti, 2. razred, ki so ga zago- varjali komunisti, 3. trg, ki se ka`e kot imenit- no sredstvo obvladovanja, ustvarjanja apart- haidov in holokavstov, èeprav si tega ne raz- lagamo kot trajno, ampak kot zaèasno, in 4. panarabska ̀ elja po stari velièini, ki se je zaèela uresnièevati prav v tem èasu z islamskim te- rorizmom. Ostali sta le še ti dve zadnji impe- rialistièni te`nji. Zato prihajata dan za dnem v èedalje bolj jasen in krvav konflikt. Lahko bi rekli, da gre za spopad »popolne sekulariza- cije« in »popolne politiène religije«. ": V XXI. stoletju se jasno zarisuje spopad med bogatim in do zob oboro`enim Zaho- dom, ki mu stoji nasproti nepregledna mno- `ica reve`ev in fanatièni gnev muslimanskih mno`ic, ki se oplaja ob strahu, ki je prevzel Zahod. Trezen pogled na stanje dru`be v za- hodnih dr`avah razodeva, da se tako v Ameriki kakor v Evropi krepi laicistièni fundamenta- lizem, ki stopa na pot zatiranja svobošèin in pravic s sprejemanjem zakonov, ki omejujejo osebno in versko svobodo v imenu »boja pro- ti terorizmu«. Na obeh straneh je zloraba vere v politiène namene oèitna, pa èeprav je vera Zahoda èisto laièna in nereligiozna. Zloraba vere v ideološke namene je tako preprosta, da jo Zahodnjak zlahka prepozna. Èeprav so pri- stopi za »navduševanje« svojih èet precej po- dobni, pa imajo Arabci nedvomno psihološko prednost pred Zahodom. Njihovi borci so pripravljeni tudi umreti. Smrti se ne bojijo in jo štejejo za svojo èastno dol`nost. Samo- morilski atentatorji ne povzroèajo velikih škod (v vojni je tudi sesutje dveh stolpnic ne- kaj majhnega), paè za povzroèajo pravo histe- rijo strahu v svetu, ki se boji. Zahod, ki je iz- gubil obèutek za nevarnost `ivljenja, se po- taplja v lastnem strahu. Zato je primoran èa- kati na naslednji udarec teroristov. Èakanje je pa veliko bolj naporno kakor napad, ker zahteva napetost in `re `ivce. Morda bi mo- rali napad na Irak pogledati tudi skozi oèala nepotrpe`ljivosti in psihološke šibkosti edine velesile sveta. Zlahka se zatekamo k utvari, da spopada sploh ni. Rajši se zatekamo v fatamorgano var- nosti, kakor da bi gojili svobodo, ki zahteva tveganje. Med naèeli Benjamina Franklina je tudi stavek, ki nam sprašuje vest: »Kdor `r- tvuje svobodo varnosti, si ne zaslu`i ne prve ne druge.« Danes Zahodnjaki, na èelu z Ameriko, delamo prav to. Kdor se noèe varati, se pripravlja na dolg, zelo dolg spopad med Zahodom in arabskim svetom. Spopad brez pravil in brez bojnih èrt, spopad, v katerem bo vse dovoljeno, ker ga ne bodo bili na boj- nih poljih redne vojske, ampak na ulicah in trgih »navadni ljudje«, predvsem verniki, ki bodo trpeli, ker svojih vlad ne bodo mogli preprièati, da bi ravnale drugaèe, in ker je re- torika Zahoda pri muslimanih enaèena s krš- èanstvom (katolištvom). Zloraba islama za politiène namene pa prinaša s seboj tudi za- tiranje kristjanov. V Iraku so atentati na arab- ske kristjane nekaj vsakdanjega, v Libanonu so spremenili strukturo prebivalstva musli- manom v prid s pravimi pogromi, le vpraša- nje èasa je, kdaj se bo zaèelo kaj podobnega v Evropi. Ne pozabimo pa, da tudi laicistièni dogmatiki niso niè manj nestrpni do krist- janov in prav radi spodbujajo muslimanstvo, da bi »dra`ili katolièane«, kar se prej ali slej vsem bridko mašèuje. ' Veliko napako bi storil, kdor ne bi v poj- mu »Zahod« razlikoval med Evropo in ZDA. Zgodovinski razvoj enega in drugega pola je tako razlièen, da je kljub podobno- stim tudi precej velikih razlik. Evropa bi mo- rala hoditi po samostojnih poteh in ne cap- ljati za Ameriko, ki je moènejša in bolj di- namièna. Vendar je potreben za tako samo-  # /  stojnost tudi pogum, ki ga ta hip oèitno ne premore. Amerika gradi svoj svet na podlagi »ideologije uspeha«. Uspeh za vsako ceno in brez vsakršnih ovir, še najmanj ovir moralnih zakonov, in to kljub temu, da so vrednote in morala veliko bolj prisotne v ameriški dru`be kakor v evropski. Tudi nacistièna Nemèija je gradila na tej predpostavki us- peha za vsako ceno. Gospodarska in vojaška uspešnost nacizma sta bila brez primere, saj sta Nemèijo pripeljala iz hude gospodarske krize v nekaj let blaginje. Vendar so bili ti uspehi grajeni na nedopustnih krivicah, ki so bile seme propada nacionalsocializma. Ko- munizem se ne more pohvaliti niti od daleè s takimi uspehi, kakor jih je lahko pokazal nacizem. Evropa ima torej izkušnjo z grad- njo uèinkovitih sistemov, ki pa so stali na gomilah usmrèenih sovra`nikov. Zato ne bi smela nikoli tega pozabiti. Napor, ki ga je EZ vlo`ila v skupno valuto, je veliko veèji kakor napor, ki ga vlaga v gradnjo kontinen- talne zunanje politike, ki bi upoštevala pra- vice in dol`nosti narodov, dr`av in ljudi, majhnih in velikih. Izgleda, da v Evropi gradimo svojo skup- no eksistenco na »kulturi me niè ne briga in nièemur, kar si lahko privošèim, se ne bom odpovedal«. Ta potrošniška mentaliteta, ki ne priznava moralnih norm, posebno ne krš- èanskih, ustvarja Evropo kratkovidnih mate- rialnih ciljev, ki se utaplja v bogastvu. @ivimo za tukaj in sedaj, brez upanja na prihodnost in brez energije za spreminjanje sedanjosti. Taka Evropa postaja le nemoèna »starka«, ki sedi na bogastvu idej in dobrin, ki jih bodo podedovali drugi. Take Evrope ne potrebuje nihèe, zaslu`i si le smrt. Evropa potrebuje spreobrnjenje, potrebuje vraèanje k svojim ko- reninam, ki so mnogoplastne, a jih je najbolj prepojilo kršèanstvo. Vsak Evropejec, ki za- tira kršèanstvo, `aga vejo svoje lastne identi- tete. Dvesto let truda in dela vplivnih manj- šin, da Evropo odtrgajo od lastne identitete, je pripeljalo Staro damo pred prepad izumrt- ja… Kaj bo sedaj storila? Brez Evrope, ki bo znala integrirati vso svojo tradicijo (duhovno, politièno, kulturno in gospodarsko) v skladno celoto, ne bo pra- vega prispevka, ne bo alternative v epohalni bitki med islamom in Zahodom. Še veè, do- kler Evropa dopušèa, da islamisti enaèijo Za- hod s kršèanstvom, èeprav vsi dobro vemo, da danes ta enaèba ne dr`i, ka`e na svoje last- no nedejavnost in sprenevedanje v sooèanju s tem pojavom. Kakor da bi prièakovali, da se bodo lotili Cerkve in pustili pri miru laiè- no dr`avo. Taka nojevska dr`a, taka otrplost ne koristi nikomur in samo prelaga rešitev problema v daljno prihodnost. Evropa se mora prebuditi v svojih dr`av- ljanih, ki se ne pustijo zapreti v »zakristije brezbri`nosti«, v »zakristije nakupovalnih centrov« in v miselne zakristije »me niè ne briga«. Kakor se kristjani niso pustili zapreti v zakristije s strani laicistov, ateistov, komu- nistov, liberalcev, tako se dr`avljani ne sme- mo pustiti zapreti v razne zakristije, ki nam jih pripravljajo manjšine, ki išèejo le svoj pro- fit in interes. Naš interes je, da smo politièno aktivni v najširšem pomenu te povedi. / +  Katalonski odbor »Kršèanstvo in praviè- nost« predlaga razliène smeri iskanja rešitev za »sveto vojno« terorizma-protiterorizma, v kateri `ivimo. Prvi korak, da bi bolje razumeli polo`aj vojne-nevojne, v katerem `ivimo, je vpogled v mentaliteto nasprotnika. Èe hoèe- mo najti sprejemljive rešitve, se moramo pos- vetiti spoznavanju vere, ki navdihuje teroriste. Islama se bojimo, ker kipi od `ivljenja (naj- prej èisto biološkega, saj zadnjih sto let do- `ivlja biološko širitev, ki se ji je Zahod od- povedal `e od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »Mladi« islam stoji nasproti »osta- relemu« Zahodu). Bojimo se pa islama tudi zato, ker so naše zgodovinske izkušnje z njim       /  slabe. Evropa se je skoraj tisoè let borila proti vojaški širitvi islama na Iberskem polotoku proti Mavrom in na Balkanu proti Turkom. V tem procesu je ju`na obala Sredozemlja postala tuja evropskemu kulturnemu krogu, sedaj se pa sooèa s stalnim dotokom priseljen- cev iz teh obmoèij, ki so muslimani in ne ka- `ejo prave volje, da bi se vkljuèili v evropsko dru`bo tako, kakor si to predstavlja domaèa javnost. Priseljenci ostajajo zvesti svoji veri in navadam, te pa gredo ljudem na `ivce. Enim zato, ker jih kršèanstvo prav niè ne za- nima, drugim zato, ker jih še manj zanima laicizem, ki nemoteno vlada v Evropi. Najtrše sooèenje Zahoda z islamom se bo nedvomno zgodilo na podroèju religije. Islam ne priznava loèitve med »laiènostjo« in »re- ligioznim«, kar pomeni, da ga ni mogoèe obravnavati z istimi merili, kakor se to dela s kršèansko-judovsko veroizpovedjo. Izkušnja, Figura, pozno 12. do zgodnje 13. st., kamen, Iran ali Afghanistan, Metropolitanski muzej, New York.  # /  da vera pre`ema vse pore èlovekovega `ivlje- nja, je v islamu tako moèna, da ga je mogoèe zlahka instrumentalizirati za politiène name- ne. Vprašanje »politiène veroizpovedi« je sre- dišèno vprašanje, ne samo za odnos gostitelji- priseljenci, Zahod-islam, ampak tudi za islam sam. Nezaupanje, vedno bolj neprikrita mr`- nja Zahodnjakov ali pa èisto preprost rasizem ne bodo v nièemer pripomogli k rešitvi tega vprašanja. Islam, predvsem Arabci, imajo do- volj upravièenih argumentov, da gledajo z ne- zaupanjem zahodne velesile, ker imajo vsak- danjo izkušnjo nenehnega izkorišèanja in do- minacije. Zahod pa bo moral sprejeti, da ra- zum ali laicizem nista zadostna, da bi uteme- ljila vsako èloveško dejanje, ampak da je to naloga vere. Sreèanje z islamom je za Zahod travma- tièno tudi zato, ker je laicizem tako mogoèen in dogmatièen. Èe v Evropi kršèanstvo ni veè sogovornik ali upoštevanja vredna sila, èe je Evropa postala tako rekoè èisto poganska in se boji Boga, kršèanskega Boga, celo v svoji preambuli in kršèanstvo obravnava le še kot predmet, ki ga je treba varovati kakor »kul- turno-umetniški« spomenik, pa igra v arab- skem svetu vera v Alaha zelo pomembno dru`benopolitièno vlogo. Zaèeti enak proces proti islamu, kakor ga v Evropi vodijo laicisti proti Cerkvi veè kot dvesto let, ne bo rešilo te`av, ki nastajajo ob sreèevanju Evrope z arabskim in muslimanskim svetom. Te`ava namreè ni v veri, ampak v obèutku nemoèi, ki ga do`ivljajo na oni strani Sredozemlja, ko se sreèujejo z Zahodom, in strahom, ki ga ima Zahod pred `ivljenjsko silo ju`nega dela sveta. »Bog« pa se ponuja tako eno kot drugim kot priroèno sredstvo za poenotenje »domaèe fronte« proti nasprotniku ali celo sovra`niku. Rešitev spora bomo našli v odpravi razlogov zanjo. Predvsem moramo odpraviti razloge, ki povzroèajo obèutek nemoèi, podrejenosti in izkorišèanja, ki vodijo ves Jug v obup. Za- hod se mora odpovedati svoji nadutosti in obèutku veèvrednosti, ki ga pod krinko ve- soljnosti vsiljuje svetu. Z moderno parolo bi lahko rekli, da »moramo resnièno sprejeti raz- liènost«. Preden se torej lotimo reševanja problema predvsem pri drugih, se moramo iskreno sooèiti sami s seboj, z gibali naše dru`be in z dejanji zahodnih dr`av in vojská po svetu. Med prvimi koraki stoletnega reševanja spora vidimo potrebo po odprti in strpni laiè- nosti. Laiène dru`be, ki se ponašajo s tole- rantnostjo, se morajo zavedati svojih meja, da bi lahko vztrajno iskale boljše rešitve dru`- benih problemov. Laiènost, ki sprejema raz- liène veroizpovedi, je boljša kakor prisilna konfesionalnost dru`be. Med stvarmi, ki jih laièna dr`ava še ni dosegla, je resnièno spo- štovanje religiozne dimenzije èloveka tudi v njenih dru`benih posledicah, pa èeprav se izrecno odreka sodbi in poseganju na to po- droèje. Tolerantnosti ne smemo zamenjevati z nevtralnostjo. Prava tolerantnost ne sme te- meljiti na pomanjkanju vrednot ali brezbri`- nosti nasproti vrednotam, ampak je mo`na le v imenu taistih vrednot. »Èe sprejmemo, da laiènost ni isto kakor pomanjkanje vred- not, potem se samo od sebe postavlja vpra- šanje o njihovi utemeljenosti, ko se sreèamo z njimi«1 . Sekularni svet poskuša sprejeti vrednote in se izogiba odgovoru na to temelj- no vprašanje, zato pa išèe odgovore v mini- malni mo`ni etiki, ki nam še omogoèa laièno dru`bo. Vendar pa je prav to iskanje in mi- nimalizem lahko konfesinalno, kakor na eni veroizpovedi utemeljena dru`ba. Bitke proti terorizmu Zahod ne more do- biti z milijonskimi vojskami, ker je to poèetje podobno slonu, ki poskuša ubiti muho. Te- rorizem bo premagan samo, èe mu bodo spo- drezane korenine, èe mladi ljudje ne bodo vi- deli v samomorilskih napadih in teroristiènih celicah niè privlaènega. Brez resnega in dol- gotrajnega dela za odpravo vzrokov, ki omo- goèajo nenehen dotok novih samomorilcev       /  in aktivistov v teroristiène skupine, ne bo mogoèe konèati te vojne. Odloèitev za samo- morilstvo je neracionalna, ampak neraciona- len je tudi odgovor »ogro`enih zahodnih dru`b«, ki se do zob oboro`ujejo, trošijo ne- verjetne vsote za puhlo in negotovo varnost in tako ogro`ajo svoj ekonomski razcvet. Ve- liko bolj uèinkovito bi bilo, èe bi se energije in sredstva, ki jih namenjamo la`ni varnosti, namenila za reševanje obupnega ekonomske- ga in dru`benega polo`aja veèine sveta. Pape` Janez Pavel II. je v Braziliji jasno povedal, èe ne bomo dali prostovoljno svojih prstanov, nam bodo prej ali slej odrezali roke. Resen in stalen anga`ma za veèjo dru`beno praviè- nost je boljše oro`je proti teroristom, kakor milijarde dolarjev za oboro`evanje in nasilni posegi v druge dr`ave. Zahod mora opustiti miselnost, da smo mi vedno »ta dobri«. Miselnost, ki se je zaèela z antanto, ki je demonizirala svoje nasprot- nike v prvi svetovni vojni in še bolj v drugi, ko je bila taka govorica malce bolj upravièena. ZDA so, èe ne prej, pa od vietnamske vojne dalje, izgubile svoj moralni kapital, ki so si ga pridobile v drugi svetovni vojni. Hegemon in Izrael sta tudi edini dr`avi, ki sta glasovali proti ukinitvi kemiènega oro`ja leta 1987 v ZN. Kako torej prav ta dr`ava utemeljuje svoj poseg v Iraku s posedovanjem tega oro`ja? Vsa dvojnost in puhlost Zahoda se vedno znova ka`e v razkoraku med propagando (kar je povedano) in dejanji. '   Spopad, ki se je od 11. septembra 2001 razširili na ves planet in dobil nov simbolièen mejnik 11. marca 2003 v Madridu, se ne bo konèal jutri, tudi pojutrišnjem ne. Bush je pravilno napovedal, da bo bitka dolga. Dokler pa bomo pospravljali samo posledice in ne zdravili vzrokov, do tedaj bodo terorizem, strah, ki ga povzroèa, in negotovost, v katero so nas vsem znani dogodki povedli, prisotni in del našega `ivljenja. Islam potrebuje »raz- vetljenstvo«, ampak oèitno je, da ne zahod- njaškega, saj je islamski svet v zadnjih dvesto letih do`ivel nenehno vrsto poni`anj in izko- rišèevanja s strani zahodnih velesil. Odpor proti Zahodu, ki ga preprosto enaèijo s krš- èanstvom, je torej velik. Sprejeti ta zgodovin- sko-politièna dejstva ne pomeni, da zagovar- jamo islamizem ali celo terorizem. Eno in drugo odloèno zavraèamo! Bolj pa nas skrbi »libanonizacija« celotnega planeta, ki je kot enosmerna ulica v kaos in mednarodni ne- red, kakor tudi obèutek negotovosti in nevar- nosti, v katerega se je svet pogreznil od prve zalivske vojne do danes. Posebna naloga vseh kristjanov je, da pre- poznajo resniènost pape`evega klica k skrom- nosti in velikodušnosti; da molijo s sv. Fran- èiškom, »naj postanem orodje tvojega — Bo`- jega — miru«, in da si nenehno prizadevajo za praviènost in mir, ne samo v mejah lastne dr- `ave in dru`be, ampak po vsem svetu. @al se ta hip zdi, da je politièna volja Za- hoda, da bi reševal vsa ta vprašanja na nevo- jaški in miroljuben naèin, izginila s prizoriš- èa. Ponovna izvolitev Busha nam bo postre- gla še s štirimi leti »religiozne retorike« in sklicevanje na vero za opravièevanje »iraške« oz. »arabske« politike ZDA. Evropa še vedno slo`no in poniglavo stoji za »velikim bratom« in ne prispeva svojega dele`a k reševanju spora. Ostajata samo Rusija in Kitajska. Za zdaj le gledata, kako se je Zahod zapletel v vojno, ki je ne more dobiti, lahko ga pa unièi. Potrebne so spremembe v odnosu do islama. Ta zahteva je preprosta le na papirju, ker so potrebne spremembe mentalitete, delovanja in upošte- vanje resniènih vrednot, da bi se kaj takega uresnièilo. Sami pa dobro vemo, kako daleè smo od tega. 1 Islam y occidente, Cristianisme i Justicia. Consejo permanente, Barcelona, 2001, str. 23.   # 9 “(…) in ravnajmo tako, da se konfliktom med cerkvenimi in dr`avnimi zakoni, kolikor je mo- goèe, izognemo in da damo Cesarju, kar je Ce- sarjevega, in Bogu, kar je Bo`jega.”1 24. junija 1855 je Radovljièan Andrej Gollmayr, daljni sorodnik Franceta Prešer- na, sicer pa duhovnik in visok funkcionar prosvetnega ministrstva, prevzel mesto go- riškega nadškofa in ilirskega metropolita. Zaèelo se je eno izmed najdaljših škofovanj v zgodovini goriške nadškofije. Le nekaj ted- nov za tem, in sicer 18. avgusta 1855, sta kar- dinal Rauscher v imenu cesarja Franca Jo`efa in apostolski nuncij na Dunaju Viale-Prelà v imenu pape`a Pija IX. podpisala konkor- dat, ki je Cerkvi v Avstriji ne le priznal pol- no svobodo delovanja, ampak je njenemu nadzoru podvrgel tudi nekatere laiène resor- je, na primer šolstvo in sklepanje zakonske zveze. Liberalna Evropa se je zgra`ala, jo`e- finizem je bil odpravljen, ultramontanizem je slavil na celi èrti. Slu`bo nadpastirja je torej Gollmayr na- stopil v trenutku, ko je protirevolucionarna politièna opcija s sklenitvijo konkordata s Sv. sede`em slavila svoj višek. Mnogi so v avstrij- skem konkordatu naivno videli preobrat, po katerem naj bi se ponovno vzpostavilo tisto sozvoèje med “tronom” in “oltarjem”, ki ga je bilo revolucionarno nasilje porušilo. Nji- hovo veselje pa je bilo preuranjeno. O`ivitev konfesionalne dr`ave namreè ni bila na dnev- nem redu zgodovine. In res, kmalu je prišlo leto 1861 z vrnitvijo ustavnih svobošèin in vzponom nemških liberalcev, nato pa leta 1868 enostranska revizija konkordata s t.i. kon- fesionalnimi zakoni in konèno leta 1870 nje- gov preklic kot odgovor na proglasitev dog- me o pape`evi nezmotljivosti. Kako se je v vsem tem dogajanju znašel Gollmayr? Po njegovi vzgoji in kulturni us- merjenosti bi ga lahko oznaèili kot razsvet- ljenega konservativca, blizu nazorom nesprav- ljivega katolicizma, a obenem daleè od kake ideološke in moralistiène ozkosrènosti. Kot bivši gojenec dunajskega Avguštineja in visok dr`avni funkcionar je bil iskreno vdan cesar- ski hiši in monarhiji in je tudi v letih Kultur- kampfa ter Cerkvi manj naklonjene zakono- daje skušal ohraniti dobre odnose s svetno ob- lastjo. Gotovo se ni zavzemal za politiène svo- bošèine in demokracijo, podpiral pa je ukre- pe v korist ljudske izobrazbe in splošnega dviga ljudske blaginje. V tem — rekli bi lahko — staroslovenskem duhu je naklonjeno spre- mljal tudi slovenski narodni prerod, pri ka- terem je cenil zlasti napore v korist kultur- nega `ivljenja, manj pa prizadevanja za po- litièno osamosvojitev. Andrej Gollmayr se je rodil v Radovljici 28. novembra 1797 v premo`ni slovenski dru- `ini. Bil je torej sodobnik Franceta Prešerna, Matije Èopa in Antona Martina Slomška. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani za èasa Ilir- skih provinc in prišel v stik z osrednjimi oseb- nostmi tedanjega slovenskega kulturnega `iv- ljenja. Leta 1816 je vstopil v semenišèe in bil leta 1821 posveèen v duhovnika. Po nekajletni izkušnji v dušnem pastirstvu je bil leta 1825 poslan na študij v dunajski Avguštinej, od ko- der se je z doktoratom v `epu vrnil tri leta ka- ,*$$ " +  *-// %C       sneje in nato nastopil slu`bo profesorja dog- matike v ljubljanskem bogoslovju. Leta pou- èevanja (1829-1836) so bila za Gollmayra sreè- na in plodna leta. V slovenski kulturni zgo- dovini se je v tem èasu zapisal kot prevajalec in kot cenzor. Kot prevajalec je po nalogu ško- fa Wolfa z Jurijem Zupanom in Josipom Bur- gerjem leta 1834 oskrbel novo izdajo Evange- lijev, kot cenzor pa se je izkazal kot èlovek ši- rokega duha, ko je leta 1834 omogoèil neokr- njen izid Kranjske èebelice, dve leti kasneje pa je z ugodno oceno priporoèil natis Prešerno- vega Krsta pri Savici. Leta 1836 je Gollmayr nastopil slu`bo vladnega svetovalca pri Dr`avnem namestniš- tvu v Trstu, kjer je v sodelovanju s tamkajš- njim škofom Matev`em Ravnikarjem poskr- bel za tisk številnih italijanskih, slovenskih in hrvaških šolskih uèbenikov.2 Leta 1845 ga je poklicna pot popeljala na Dunaj, in sicer na Ministrstvo za šolstvo in verske zadeve, kjer je bil svetovalec in referent za gimnazije. Poz- dravno pastirsko pismo, s katerim se je 24. junija 1855 obrnil na goriško duhovšèino,3 kljub svoji navidezni rutinskosti nakazuje te- meljne poudarke njegovega delovanja: vraš- èenost v miselni svet t.i nespravljivega kato- licizma z njegovo zahtevo po obrambi pred “modernim svetom” in podrejenosti cerkveni in civilni avtoriteti, obenem pa umirjenost in premišljena pragmatiènost ob reševanju sprotnih vprašanj. Tak je ostal vseh 28 let svo- jega škofovanja Gollmayr, trden in nepopust- ljiv v naèelih, a pro`en pri njihovem izvaja- nju, zvest pape`evemu uèiteljstvu, a samosto- jen v zadevah, ki niso bile predmet hierarhiè- ne discipline. Ko je kot pastir krajevne Cerkve obravna- val narodnostno vprašanje — povod za to je bila navadno obramba ozemeljske celovitosti pape`eve dr`ave — , se v svojih izvajanjih ni bistveno oddaljil od razvpitega pisma avstrij- ske škofovske konference iz leta 1849. Ljubiti svoj narod in se truditi za njegov vsestranski napredek, je v skladu s kršèanskim naukom, je potrdil. Nekaj povsem drugega pa je pre- prièanje, da je v korist lastnega naroda vse do- voljeno. To ni domovinska ljubezen, ampak pogansko malikovanje, kajti v kršèanstvu ni odloèilna narodna pripadnost, ampak “ne- smrtna, od Jezusa Kristusa odrešena duša”. Prav tako zmotno je za Gollmayra povezovati ljubezen do domovine z ljudsko suverenostjo. Le-ta je namreè v nasprotju s kršèanskim nau- kom, ki vabi k ubogljivosti in poslušnosti za- koniti oblasti.4 V kolikor torej stremijo k uve- ljavljanju jezika, kulture in tradicije, so na- rodnostne te`nje upravièene in vredne pod- pore, narodnost kot kriterij politiène suve- renosti ali — kar je še hujše — kot povod revo- lucije pa je treba po škofovem mnenju odloè- no zavrniti. V katoliški Cerkvi druge polovice 19. sto- letja je bilo zgoraj opisano gledanje dokaj raz- širjeno. V njem se je prepoznaval pravzaprav tudi sam Anton Martin Slomšek, eden izmed oèetov slovenskega narodnega preroda, pa tudi na splošno vsi t.i. staroslovenci z Jane- zom Bleiweisom na èelu. Zato nikakor ni mogoèe trditi, da bi to gledanje na kakršen koli naèin napeljevalo na narodno mlaènost ali celo na narodno odpadništvo. Nasprotno, Slomšek je v korist slovenskega naroda zastavil vse svoje sile in ves svoj ugled. V istem duhu, èeravno brez Slomškovega zanosa, je z ozirom na narodnostno mešano sestavo svoje škofije deloval tudi Gollmayr. Pobude, katerih cilj je bila kulturna in gospodarska rast sloven- skega prebivalstva, je brez omahovanja pod- prl. Leta 1863 je bil skupno s Strossmayerjem izvoljen za èastnega èlana slovenske èitalnice v Gorici.5 Stal je za Andrejem Marušièem in njegovim listom Domovina (1867-1869), o ka- terem je bilo celo zapisano, da odra`a stališèa škofije.6 Kot èlan Goriškega de`elnega sveta je zaradi svoje slu`be ohranil v narodnostnem pogledu nevtralno stališèe, vendar je bil leta 1865 pri spremembi volilnega zakona, ki je 9   # omilil za Slovence krivièen sistem kurij, nje- gov glas odloèilen.7 Kasneje je izkazal razu- mevanje za ustvarjalnost duhovnika-pesnika Simona Gregorèièa in mu skušal po svojih moèeh pomagati, tako da ga je le-ta imenoval »drugi oèe«.8 In najbr` ni nakljuèje, da je Mahnièeva kritika Gregorèièeve poezije izšla po Gollmayrovi smrti. Poleg izjemnega èuta za stvarnost pa je Andreja Gollmayra odlikovala tudi presenet- ljiva avtonomnost. Znal je reèi ne, in to “tudi visokim gospodom”.9 Gotovo je bil Gollmayr iskreno vdan pape`u, cesarju in monarhiji. Toda ta vdanost ni bila ne nekritièna ne ser- vilna. In to je Gollmayr dokazal veèkrat. Ko so bili na primer leta 1868 odobreni t.i. kon- fesionalni zakoni, jih je Gollmayr v skladu s pape`evim odloènim stališèem naèelno sicer obsodil, istoèasno pa duhovnikom posredoval navodila, kako jih v vsakdanjem ̀ ivljenju upo- števati.10 Ko so pa leta 1870 italijanske èete zasedle Rim, si Gollmayr ni pomišljal, da ne 9 Albrecht Altdorfer, Marija z Jezusom, 1520-25, olje na lesu, 49,4 x 35,5 cm, Muzej lepih umetnosti, Budimpešta.       bi v pastirskem pismu grajal lastne dr`ave, èeš da je k hudodelskemu dejanju s svojim molkom pripomogla tudi sama.11 Gollmayr se je udele`il I. vatikanskega koncila, ki je potekal v Rimu od 8. decembra 1869 do 14. julija 1870. Pridru`il se je skupini škofov, ki je iz razliènih razlogov nasprotovala proglasitvi dogme o pape`evi nezmotljivosti. V plenarno razpravo ni posegel in je podob- no kot ljubljanski škof Jernej Vidmar 23. mar- ca 1870 zapustil Rim, kamor se do konca za- sedanj ni veè vrnil, èeš da je veèina škofov od- loèilni sklep `e sprejela.12 Sklepu koncilskih oèetov se je Gollmayr — tako kot vsi ostali nasprotniki dogmatiène definicije — brez ok- levanja podredil. V pismu duhovšèini pa je tudi brez dlak na jeziku obrazlo`il svoje sta- lišèe. Potem ko je ravnokar proglašeno versko resnico predstavil v njenem dejanskem obse- gu, je poudaril, da so se posegi koncilskih oèe- tov vrstili usque ad nauseam (do onemoglosti) in s tem izpodbil natolcevanja »nekih münchenskih profesorjev« (Döllinger) o domnevnem pomanjkanju svobode govora med razpravo. Po drugi strani pa je goriški nadškof naglasil, da so nekateri škofje defi- niciji dogme nasprotovali, ker so jo presojali kot neoportuno dejanje, ki bi utegnilo imeti neugodne posledice v posameznih škofijah, poleg tega pa da bi jo utegnile liberalne vlade nekaterih dr`av izkoristiti kot pretvezo za od- stop od konkordata ali za druge, Cerkvi ne- naklonjene korake. »In videlo se je, da ti stra- hovi niso bili neutemeljeni«, je zakljuèil.13 S tem pismom si je Gollmayr prislu`il oznako »zapoznelega jo`efinca«.14 In to kljub temu, da je dal leta 1872 prav on pobudo za zname- nito procesijo v podporo pape`u Piju IX., za katero se je izkazalo, da je bila s svojimi 40.000 udele`enci tedaj najštevilnejša v vsej Avstriji in morda na svetu.15 Andrej Gollmayr je po krajši bolezni umrl v Gorici 17. marca 1883. S svojimi upravnimi sposobnostmi, s svojo urejenost- 9 jo, zmernostjo, razumsko oblikovano naèel- nostjo ter široko izobrazbo in uglajenostjo je poosebljal lik visokega avstrijskega cerk- venega dostojanstvenika druge polovice 19. stoletja. Ne moremo ga oznaèiti ne za “na- cionalnega škofa”, kakršen je bil na Hrvaš- kem Strossmayer, ne za “politiènega škofa”, kakršen je bil kasneje na Slovenskem na pri- mer Anton Bonaventura Jegliè. Škofijo je vo- dil v èasu, ko se je avtrijsko katolištvo od jo- `efinizma obraèalo k ultramontanizmu. Ta proces pa je znal Gollmayr voditi z modro roko, brez omahovanja, a tudi brez pretira- vanj in nepotrebnih ostrin. 1. A. Gollmayr, Pastirsko pismo z dne 14. julija 1868 o novih konfesionalnih zakonih, Arhiv Goriške nadškofije (AGN), Gollmayr, fasc. 3 (1868-1869). 2. B. Marušiè, Primorski èas pretekli, Koper, 1985, str. 285. 3 . Epistola pastoralis ad clerum suum dioecesanum z dne 24. junija 1855, AGN, Gollmayr, fasc. 1 (1854-1859). 4. A. Gollmayr, Pastirsko pismo z dne 19. februarja 1860, AGN, Gollmayr, fasc. 2 (1860-1867). 5. A. Gabršèek, Goriški Slovenci, I, Ljubljana, 1932, str. 70. 6. F. Koblar, Simon Gregorèiè, Ljubljana, 1962, str. 54-55. 7. A. Gabršèek, n.d., str. 166. 8. S. Gregorèiè, Zbrano delo, IV, Ljubljana, 1951, str. 225. 9. J. Pavlica, Dr. Andrej Gollmayr, Dom in svet, 1898, str. 116. 10. A. Gollmayr, Pastirsko pismo z dne 14. julija 1868 o novih konfesionalnih zakonih, AGN, Gollmayr, fasc. 3 (1868-1869). 11. A. Gollmayr, Pastirsko pismo z dne 5.oktobra 1870, AGN, Gollmayr, fasc. 5 (1870-1876). 12. K. Schatz, Kirchenbilde und päpstliche Unfehlbarkeit bei den deutschsprachigen Minoritätbischöfen auf dem I. Vatikanum, Rim, 1975, str. 479-480. 13. A. Gollmayr, Pismo duhovšèini z dne 3.avgusta 1871, AGN, Gollmayr, fasc. 5 (1870-1876). 14. N. Agostinetti, Il circolo cattolico italo-sloveno di Gorizia, “Iniziativa isontina”, 1974, št. 1, str. 89. 15. Procesija je bila 2. septembra 1872 in se je zakljuèila na Sveti Gori. Prim.: C. Medeot, Un famoso pellegrinaggio a Monte Santo, Quaderni giuliani di storia, št. 1, 1983, str. 123-134.   # 9 Aprila leta 1524, tri leta po tistem, ko je pred mestnimi vrati Wittenberga za`gal bulo pape`a Leona X. o izobèenju,1 je Martin Lu- ter pisal Dezideriju Erazmu Rotterdamske- mu in mu priporoèil, naj ostane to, kar je ved- no bil, namreè neopredeljeni “gledalec” spora med katolièani in reformatorji: »Odlièni Era- zem, (...) `elim ti, naj ti Gospod dà duha, vrednega tvojega imena, ki ti ga je podelil Gospod, in te prosim — èe ne moreš pomagati na drugaèen naèin –, da ostaneš zgolj gledalec naše tragedije (spectator tantum sis tragoediae nostrae) ter se ne pridru`iš sovra`nim vrstam. Predvsem pa ne izdajaj knjig proti meni, èe- sar tudi sam ne bom storil proti tebi.«2 A Lu- tru je šušljanje o Erazmovih namenih prišlo na uho prepozno, saj se je slavni humanist na prigovarjanje katoliške strani `e leta 1523 od- loèil pisati proti reformatorjevemu nauku. Morda si je pri tem delal utvare, da je nastale razmere v tedanji razgreti teološki polemiki, prepleteni z igro moèi med cesarjem, de`el- nimi knezi, katoliško Cerkvijo in reformatorji še vedno mogoèe pomiriti z zastopanjem zmer- nih stališè, saj je bil kot kritièen in uravnote- `en duh preprièan, da nobeno izmed skrajnih mnenj ne predstavlja polnosti resnice. Prepri- èan v svoje posredniške sposobnosti in v svoj ugled tako med katolièani kot reformatorji je rotterdamski humanist zaèel spor ne samo med dvema teološkima mnenjema, temveè, morda nehote, med dvema pogledoma na svet, humanistiènim in reformatorskim. Erazem je pri izbiri snovi za svojo disputo z Lutrom znal natanèno meriti prav v jedro reforme: nasprotje med naukoma o svobodni in nesvobodni volji.3 Knjiga De libero arbitrio Diatribe sive Collatio je izšla septembra 1524 v Baslu. V spremnem pismu, ki ga je vidnej- šim evropskim osebnostim poslal skupaj s primerkom knjige, je Erazem s Cezarjevimi besedami naznanil svojo izbiro strani v ver- skih sporih: »Kocka je padla. Luè sveta je za- gledala knji`ica o svobodni volji.«4 Z vseh stra- ni so zaèela prihajati laskava priznanja, eno mu je poslal celo Henrik VIII., tedaj še ka- toliški difensor fidei. A rotterdamskemu hu- manistu ni šlo zgolj za opredelitev lastnega stališèa, temveè je s svojim spisom orisal te- meljne znaèilnosti humanistiène misli, zgra- jene na kritièni razumnosti, in njeno globoko nasprotje Lutrovi razumnosti vere. Razliko najbolje poka`e primerjava metod, ki sta jih pisca uporabljala. Erazem sledi kritièno-ob- jektivnemu stilu, znaèilnemu za javne razpra- ve, in piše preudarno mirno, urejeno, brez ognjevitosti. Lutrov odgovor na vr`eno kocko pa, nasprotno, ka`e strastno preprièanje v primat izkušnje vere pred vsakršnim filozof- skim ali teološkim razpravljanjem. @e na za- èetku novembra leta 1524 je Luter v pismu Spalatinu, kanclerju Friderika Saškega, izrazil ves svoj odpor do De libero arbitrio, kmalu za- tem pa svojemu prijatelju in sodelavcu Hau- smannu naznanil sklep, da bo Erazmu odgo- voril. Vendar tega ni mogel storiti takoj: v pr- vih mesecih leta 1525 ga je zaposlovala pole- mika z nekdanjim zaveznikom Karlstadtom, nato se je moral sooèiti s tragiènimi posledi- cami kmeèkih uporov, med katerimi je bil sam na strani plemstva,5 naposled pa se je 23. junija še poroèil z nekdanjo redovnico Kata- $  1 6    )   #       9 rino Bora. Tako se je lahko dela lotil šele je- seni 1525. Napad na »kneza humanistov« ni bilo lahko opravilo, saj je Erazem poleg filo- loških vprašanj obvladal tudi vsa pomembnej- ša podroèja filozofije in teologije,6 pri èemer pa je bil odvisen od tedaj nekoliko nejasnega katoliškega nauka o milosti in vlogi èloveko- ve volje. Zdi se nenavadno, a kot ka`e, so teo- logi srednjega veka tam od 8. stol. dalje po- zabili na odloèitve 2. pokrajinskega cerkve- nega zbora v Orangeu (l. 529) proti semipe- lagijancem,7 zato so v vprašanju delovanja mi- losti veèinoma zastopali neosemipelagijanska stališèa Viljema iz Ockhama, kar je imelo po- sledice tudi v Erazmovih stališèih. Lutrovo delo De servo arbitrio je izšlo v la- tinšèini v Wittembergu konec decembra 1525, nemški prevod, ki ga je oskrbel Justus Jonas, pa januarja naslednjega leta z naslovom Das der freie Wille nichts sey. V njem je Wittem- ber`an pod vplivom spisov sv. Avguština, še bolj pa osebnega izkustva Svetega pisma — po- mislimo samo na Lutrov stalen obèutek gre- šnosti in odrešilnost njegovega Turmerlebniss ob branju Rim 1,17 –, sledil svojemu globo- kemu obèutku nemoèi padlega èloveka pred Bogom. Zato je spis s svojim osebnim to- nom, znaèilnim za Lutra po letu 1520, bolj kot sistematièni predstavitvi nauka o milosti bli`e biblièni teologiji. Erazem je svoj pogled najprej hotel zajeti v obliki dialoga, saj je v duhu humanizma `e- lel predvsem prispevati k razjasnitvi vprašanja o milosti. Nazadnje se je vendarle odloèil, da spis izda v obliki traktata, ki pa naj bi še imel odprt, dialoški znaèaj, saj ga je grško in la- tinsko podnaslovil z diatribe oziroma collatio, kar pomeni prispevek, primerjava. Delo je to- rej povabilo k nadaljevanju polemike.8 V štirih poglavjih naniza svetopisemska besedila in iz- jave cerkvenih oèetov v prid in proti svobodni volji, pri èemer na koncu, povsem po huma- nistièno, predstavi nekakšno srednjo pot med nasprotujoèimi si trditvami. Èlovek je ob prvem grehu ranjen, ni pa povsem padel in tako lahko z Bo`jo milostjo sodeluje, se zanjo odloèi ali pa jo zavrne. Le zaradi zavr- nitve milosti lahko Bog grešnika pogubi. Èe- prav najbr` nehote, se, kot lahko zaslutimo iz navedenih trditev, sicer skorajda katoliška Erazmova rešitev nagiba proti semipelagijans- tvu. Nasprotno pa je Luter napisal assertio, kar pomeni izjava, preprièana trditev. Osnovne resnice vere namreè po njegovem mnenju niso predmet pretanjenih teoloških razprav in metodiènega dvoma. V De servo arbitrio ne sledimo razpravljanju objektivnega znanstve- nika, marveè `aru preprièanega vernika in hkrati koleriène osebnosti, ki je svetopisem- skim in teološkim dokazom dodala tudi obi- lico polemike in osebnega napada na Erazma. Za navidez objektivnim slogom lahko slutimo avtorja, v`ganega v boju za lastno spoznanje odrešilnosti vere same, ki med èloveka in Boga ne postavlja nièesar veè, tudi lastnih do- brih del ne. Vera je tako v vprašanju o svo- bodni ali su`enjski volji za Lutra postala glavna spoznavna kategorija: v veri spoznam samega sebe kot pogubljenja vrednega gre- šnika, v veri se vidim postavljenega pred Sod- nika in, slednjiè, v veri prejmem oprostilno sodbo, odrešenje. V teh nekaj mislih lahko zaslutimo vso ostrino, pa tudi privlaènost iz- virne Lutrove misli, ki je njega samega rešila strahu pred pogubljenjem zaradi izkustva lastne nemoèi, saj mu v njegovih samostan- skih letih tudi vsakodnevna spoved ni prinesla notranjega miru. Luter je imel ta spis za enega svojih najbolj uspelih predstavitev kljuènih pojmov reforme. Ko so mu leta 1537 predla- gali ponatis njegovih del, se je Luter poleg Katekizma odloèil prav za De servo arbitrio, saj se mu je zdelo, da je v njem na pravi naèin obranil »resnièno bo`anskost Boga«, ki bi jo èlovekova svobodna volja lahko omejila. Libero arbitrio in gratia sta za Lutra dva izkljuèujoèa se pojma,9 saj oba v svojih skrajnih mejah za- 9 vraèata omejevanje in zahtevata zase popolno svobodo. Resnièno svoboden pa je lahko samo Bog. V luèi radikalno razumljenega pavlin- skega nauka o nasprotju med deli in vero, med zapovedmi in duhom je za Lutra to po- menilo, da je èlovek niè, ki vse, kar ima do- brega, prejema od Boga. To preprièanje je do konca pre`emalo njegov verski èut, saj naj bi leta 1546 celo umrl z besedami: »Wir sind Bettler, das ist wahr!«. Èlovek pred Bogom ni drugega kot beraè. V opisanih dveh delih lahko sledimo spo- padu med dvema pogledoma na svet. Erazem s svojim povsod prisotnim skepticizmom in optimistiènim pojmovanjem èloveka pred- stavlja humanistiènega, Luter pa reformator- skega, ki edino mo`nost za padlega èloveka vidi v disperatio fiducialis, zaupljivi popolni prepustitvi v Bo`je roke. De servo arbitrio èlo- veku odreka v humanizmu priznano mo`- nost samodoloèitve in ga postavlja v determi- niranost Bo`je volje. V resnici ne Erazem ne Luter v svojih pogledih ne stojita daleè vsak- sebi, le da je vsak izmed njiju branil tisto, kar se mu je zdelo pomembno poudariti: prvi su- verenost èloveka, drugi suverenost Boga. Pri tem je zanimivo, da je katoliškemu pogledu pravzaprav bli`ji Luter, zvest avguštinski tra- Albrecht Dürer, Erazem Rotterdamski, 1526, grafika, 249 x 193 mm, Narodna galerija umetnosti, Washington 9 diciji.10 Tudi tridentinski koncil je namreè v prvih treh kanonih Odloka o opravièenju poudaril odloèilni pomen milosti in navdiha Svetega Duha kot vzgiba za èlovekovo vero, èeprav takoj za tem proti reformatorju potr- di, da lahko svobodna volja s to milostjo tudi sodeluje. Lahko reèemo, da sta se oba udele- `enca polemike oddaljila od katoliškega nau- ka, Erazem nekoliko preveè v smer zaupanja v èloveka, Luter pa v smer pesimistiènega poj- movanja padlega, grešnega èloveka Pomembno je torej poudariti, da polemi- ka med Deziderijem Erazmom in Martinom Lutrom ni bila samo razprava med dvema teologoma, temveè oznaèuje temeljni prelom med antropologijo in teologijo humanizma na eni in reforme na drugi strani. Bitka se je osredotoèila na obèutljivo toèko teološke tra- dicije, svobodno voljo, kjer sta oba misleca vsak v svojo metodo zajela tudi duha èasa, ki sta ga predstavljala. Erazem pristopi k snovi urejeno, z zaupanjem v kritièno razumsko me- todo, z nekaj skepse, a vendarle z `ivo `eljo priti do resnice. Njegovo doslednost v upo- rabi kritiène metode ka`e tudi priznanje last- ne zmotljivosti v Hyperaspistes (gr. aspis: šèit, zašèita), ki ga je leta 1526 napisal kot odgovor na De servo arbitrio in v katerem prepušèa Cerkvi zadnjo sodbo o svojih trditvah: »Kar- koli sem zapisal v razpravi, podvr`em katoliški Cerkvi, in sem pripravljen popraviti, èe kaj odstopa od resnice.«11 Nemški reformator je, nasprotno, na temeljih zahajajoèega huma- nizma znanilec novega, ne veè znanstveno umirjenega, temveè v strastnih polemikah razgretega èasa verskih sporov, tridentinskega koncila, tridesetletne vojne, med skrajnosti razpetega baroka. Zaupanja v lastne izjave ne gradi veè na temeljih kritike, temveè na go- tovosti vere, ki vse napravlja jasno in prepriè- ljivo. »Sveti Duh ni noben skeptik!« je eden izmed znaèilnih stavkov iz De servo arbitrio. Namesto preudarnosti v njem prevladuje strastnost `ivega verskega izkustva, ki sicer zvesto uporablja dose`ke humanizma, npr. na podroèju tekstne kritike Svetega pisma, a hkrati kot plamen šine tudi preko teh okvirov. Bitko o svobodni volji sta Erazem in Luter bojevala vsak na svojem podroèju, vsak s svo- jim oro`jem, zato je jasno, da ne prvi ne dru- gi ni mogel zmagati. Na nek naèin pa velja tudi nasprotno: oba sta zmagovalca. 1. Bula Decet Romanum Pontificem, 3. januar 1521. 2. M. LUTHER, Martinus Lutherus doctissimo viro D. Erasmo Roterodamo, http://www.gmu.edu / departments /fld /CLASSICS/ luther.lteramus.html (prev. avtor.). 3. To je priznal sam Luter, ki proti koncu svojega De servo arbitrio (WA 18, s. 786) piše: »Pohvaliti te moram, (Erazem), da si se edini med vsemi mojimi nasprotniki dotaknil najpomembnejšega dela mojega nauka; da me nisi `elel obremenjevati z nepomembnim in raztresenim pregovarjanjem o papeštvu, vicah, odpustkih, kot so do sedaj poèeli drugi sovra`niki evangelija, saj so me s tem zaman hoteli spraviti v škripce. Ti si edini, ki je videl glavni namen in glavni temelj naše stvari, … zato se ti moram iz srca zahvaliti.« 4. Navedeno v: M. LUTHER, Werke, Kritische Gesamtausgabe (WA), Bd. 18, Weimar, Hermann Böhlaus Nachfolger, 1908, 566. 5. V tem èasu nastane sporni Lutrov spis Proti razbojniškim in morilskim tolpam kmetov. 6. Prim. W. P. ECKERT, Erasmus von Rotterdam, Werk und Wirkung, Bd. II, Köln, Wienand Verlag, 1967, 375. 7. Prim. A. STRLE, Vera Cerkve, Celje, MD, 1997, èl. 777-783. Èlene 2. pokrajinskega zbora v Orangeu so ponovno »odkrili« šele na tridentinskem koncilu. 8. Cf. W. LESOWSKY, v: ERASMUS VON ROTTERDAM, Ausgewählte Schriften, Bd. IV, Darmstadt, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1969, XII. 9. »Contra liberum arbitrium pro gratia Dei pugnamus.« Borimo se proti svobodni volji za milost Boga (WA 18, 661). 10. Papeški svet za edinost kristjanov in Svetovna luteranska zveza sta 31. oktobra 1999 v Augsburgu podpisala Izjavo o opravièenju, kjer je spor o milosti v luèi sedanjih teoloških spoznanj oznaèen kot `e prese`en. 11. »Quisquid a nobis dissertum est, Ecclesiae Catholicae submitto, paratus corrigere si quid excidit a veritate discrepans.« Navedeno v: H. J. MCSORLEY, Luthers Lehre vom unfreien Willen, München, Max Hueber Verlag, 1967, 269.  #  #  Bushevo razburkanje svetovnega politiè- nega dogajanja je veèkrat usmerilo moje spre- hajanje po knjigarni v smeri tistih polic, ki so zalo`ene z analitiènimi monografijami o sedanjem zgodovinskem trenutku. Precejšen del le-teh je bolj ali manj neposredno posve- èen ravno liku in delu sedanjega, ponovno iz- voljenega ameriškega predsednika. To dejstvo seveda ne preseneèa, saj se zdi, da se je ravno ob njem in po njem zaèela neka povsem nova svetovnozgodovinska situacija, katero je uved- la newyorška tragedija 11. septembra 2001. Ob njem in po njem se je najbr` razodelo lice politike 21. stoletja, èe ne še kaj veè. Obse`- nost literature o »Bushu in bušizmu« ima to- rej svoj globok in veè kot oèiten razlog. Ven- dar se zdi, vsaj sodeè po zalogi omenjene li- terature na slovenskih knji`nih policah, da ta dela, kljub vsej svoji zajetnosti, ne uspejo preprièljivo stehtati svetovnozgodovinske te`e tistega, kar z novinarsko lahkotnostjo imenu- jejo »bušizem«. Veèinoma gre za tekste, ki skušajo pred- vsem odstirati nekakšna bolj ali manj škan- dalozna zakulisja Bushevih uspehov in odlo- èitev: npr. njegovo povezavo z naftno indu- strijo, ki naj bi bila v osnovi njegove odloèitve za napad na Irak; njegovo povezavo z raznimi skrajno konzervativnimi fundacijami ter sek- taškimi lobiji, ki naj bi pojasnjevali njegove politiène zmage; njegove osebne poglede na kršèanstvo, ki naj bi bili neka nemogoèa zmes manihejstva, Kristusovega nauka in sprotnega osebnega navdiha, kar naj bi vodilo v celo vr- sto protislovij v njegovih izjavah in ravna- njih. Skupna zakljuèna ocena takšne litera- ture (domaèe1 in tuje2) je, da gre pri Bushu za poskus nekakšnega povratka demokracije v despotstvo, ki je izraz interesov ameriškega velekapitala. Skratka, da je bušizem bolj ali manj poosebljanje marksistiènega razumeva- nja fašizma, kot zadnje pojavne oblike kapi- talizma. Ta ocena Bushevega delovanja se zdi tudi veèinska ocena s strani evropske javnosti. Namen tega sestavka je 1. pretresti utemelje- nost in vzroke takšnega pogleda, katerega im- plicitna marksistièna oblikovanost nam daje takoj slutiti, da gre pravzaprav za zgodovin- sko in teoretsko prese`en pristop, 2. poskušati uzreti bistveno naravo soèasnih politiènih premikov v ZDA in 3. prisluhniti sporoèilu, ki ga to dogajanje lahko ima za nas Slovence. &       Veèinski evropski pogled na Bushevo po- litiko, ki jo predstavlja kot lutko v rokah silnic velekapitala, je bil zgoraj oznaèen kot mark- sistièen: poglejmo v èem le-ta temelji na marksistièni analizi dru`be. Marx v Kapitalu ugotavlja, da je kapita- lizem obsojen na lasten propad skozi komu- nistièno revolucijo po svoji lastni notranji lo- giki. Kapitalizem (definiran kot dru`beno stanje, kjer je zajamèena zasebna lastnina vsa- kega posameznika) vodi namreè po Marxu v vedno veèje krèenje števila delodajalcev (ka- +.         +        # pitalistov) in v vedno veèje širjenje števila de- lojemalcev (proletariata). V rokah prvih se koncentrira vedno veèje bogastvo, seveda na raèun rastoèe revšèine vedno veèjega dela (proletarskega) èloveštva. Do takega razvoja dogodkov naj bi prišli zaradi logike konku- rence: delodajalec A lahko pre`ivi na trgu le. v kolikor ni`a plaèe svojim delojemalcem in tako proizvaja proizvode, ki so bolj poceni kot pa proizvodi delodajalca B; delodajalec B za- radi nekonkurenènosti propade, neha biti de- lodajalec in postane (vedno slabše plaèani) delojemalec (vedno bogatejšega) delodajalca A. Sledeè tej logiki postane jasno, kako se v teku razvoja kapitalizma po nujnosti prej ali slej znajdemo v situaciji globalne bede veèine èloveštva in pretiranega bogastva v rokah ved- no manjše skupine kapitalistov. Nevzdr`nost polo`aja porodi revolucijo, ki odvzame kapi- talistom proizvodna sredstva, ukine privatno lastnino in svobodni trg, ter vzpostavi global- no plansko gospodarstvo, kjer ni veè konku- rence in je s tem odpravljeno širjenje global- ne bede èloveštva ter je tako vzpostavljen uravnote`en gospodarski polo`aj. Pri tem je treba še podèrtati, da je zadnja faza kapitalizma zaznamovana po klasièni marksistièni teoriji s pojavom »fašizma«. Ko naj bi namreè število kapitalistov postalo zelo majhno in število proletarcev zelo veliko, naj bi kapitalisti, iz strahu pred prevrnitvijo po- lo`aja, ukinili demokracijo in vzpostavili svo- jo diktaturo. Táko »diktaturo bur`uazije«, ki jo je Marx prepoznal v diktaturi Napoleona Eugene Delacroix, Svoboda vodi ljudstvo (28. julij 1830), 1830, olje na platnu, Louvre, Pariz.  #  # III.,3 sovjetski marksisti pa v re`imih Musso- linija in Hitlerja,4 naj bi torej proizvedel ka- pitalizem sam, da bi obranil svoje lastno bis- tvo, t.j. privatno lastnino. Za prevladujoèim oznaèevanjem Bushe- vega mestoma unilateralnega in netolerant- nega nastopa kot akcije vampirske narave globalnega (predvsem naftnega) velekapitala je dokaj lahko prepoznati strukturo mark- sistiène analize fašizma. Še posebej, èe po- mislimo, da se Bushev unilateralizem in poudarjanje jasnih vrednot umešèa v proces vedno bolj poudarjenega globaliziranja sve- ta, ki spominja na Marxovo teorijo o kon- centraciji globalne moèi v rokah kapitali- stiène manjšine v zadnjem obdobju pred revolucijo. Vendar je podtikanje fašistiène narave Bushevi vladavini samò na osnovi njegovih dru`inskih povezav z ameriško naftno indu- strijo in njegovih odloènih potez ter jasnih naèel te`ko sprejemljivo predvsem zato, ker se zdi okvir take interpretacije teoretsko pre- se`en. Vendar preglejmo natanèneje, v kak- šnem smislu je antibušistièna interpretacija sedanjega trenutka odvisna od marksizma. V ta namen obnovimo bistvene toèke sklepanja, na osnovi katerega skuša evropsko veèinsko javno mnenje naprtiti Bushu oèitek fašizma. Zdi se, da ta obsodba Busheve politike, sloni na sledeèih opa`anjih: 1) Bush je dru`insko povezan z ameriško naftno industrijo, t.j. z ameriškim veleka- pitalom; 2) ZDA so najmoènejša dr`ava na svetu, t.j. dr`ava, katere predsednik ima globalno moè; 3) Bush vodi pogosto unilateralno, t.j. avto- ritarno zunanjo politiko; 4) Ta avtoritarnost se èuti tudi v njegovi no- tranji politiki, kjer se predsednik zavzema za dru`beno uveljavitev svojih religiozno- etiènih naèel, kar ga vodi v doloèeno ne- strpnost do drugaèe misleèih. Iz teh treh premis antibušistièno javno mnenje vleèe zakljuèek, da je Busheva politika fašistièna, t.j. taka, ki je `e sedaj na robu pre- tiravanja, bo pa v prihodnje še izdatneje pre- tiravala (èe je ne bomo èimprej zatrli) avto- ritarnost v notranji in zunanji politiki onkraj vsake razumne mere. Pri tem je treba pouda- riti, da se to isto javno mnenje zaveda, da Bushu ni mogoèe `e sedaj naprtiti oèiten eks- ces avtoritarnosti, ki je znaèilen za fašizem, paè pa da je mogoèe o njem sklepati iz ome- njenih štirih premis. Edini premisi, na osnovi katerih bi bilo mogoèe sklepati iz sedanje do- loèene avtoritarnosti Busheve politike na bo- doèo brezmejno avtoritarnost, pa sta premisi št. 1 in št. 2, t.j. njegova povezava z veleka- pitalom in globalna moè predsednika ZDA. Iz teh premis pa lahko sledi fašistizacija ZDA samo na osnovi marksistiène analize kapitalizma, ki doloèa fašizem kot tisto stop- njo kapitalizma, v kateri sta svetovno bogas- tvo in moè zbrana v rokah redkih posamez- nikov, ki jo uporabljajo zoper dobrobit os- talega èloveštva. Zato je oèitno, da antibušistièno javno mnenje stoji in pade na veljavnosti Marxove analize kapitalizma. Le-ta pa se zdi prese`ena predvsem zaradi neskladnosti z zgodovinski- mi dogodki. Svetovna zgodovina se ne zdi us- merjena tako, kakor je teoretiziral Marx, v ve- èanje sloja revnih in v manjšanje sloja boga- tih, paè pa v tako imenovano »dru`bo sred- njega razreda« (middle-class society).5 Eko- nomska zgodovina Zahoda namreè jasno ka`e na zmotnost Marxovih napovedi, saj bi se drugaèe število reve`ev ali zelo nizko plaèa- nih ljudi v Evropi in v ZDA moralo, recimo glede na leto 1900, strahovito poveèati, med- tem ko smo bili (še posebej po drugi svetovni vojni) prièa krèenju najni`jega sloja. Nasprot- no se je razširil sloj srednje dobro plaèanih, sloj nadpovpreèno plaèanih pa je ostal šte- vilèno pribli`no tam, kjer je bil.6 Sledeè tej te`nji kapitalizma, ki razširja srednji sloj in       # krèi oba skrajna sloja, pa lahko pridemo do uveljavitve fašistiènih oblik oblasti samo v zgodnjih obdobjih industrijskega kapitaliz- ma, ne pa v zrelih. V zrelih obdobjih namreè ravno umanjka glavni pogoj vzpostavitve fa- šizma, t.j. strah kapitalistov pred mno`ico, ki `ivi v bedi, kajti te mno`ice reve`ev ni veè. Prav tako pa umanjka tudi drugi temeljni po- goj vzpostavitve fašizma, t.j. široka mno`ica neizobra`enih delavcev, ki je edina dojemljiva za fašistièno propagandno manipulacijo. Se- danja dru`ba srednjega sloja pomeni namreè obenem tudi dru`bo veèinske izobra`enosti.7 Iz vseh teh razlogov ni mogoèe, da bi se v ZDA, v eni najbolj razvitih dr`av na svetu, sedaj, v dobi zrelega kapitalizma, razvijala fa- šistièna oblika vladavine. Zanjo ni ne potrebe (saj proletarskih mno`ic v ZDA ni veè) niti zadostnih pogojev (saj velikih neukih in ma- nipulabilnih mas ni veè na voljo). Teoriji o dru`bi srednjega sloja so skušali marksisti v 60-ih in 70-ih letih ugovarjati s t.i. teorijo dependencie (»odvisnosti«).8 Ta teorija je sicer priznala, da zahodni svet postaja vse bolj dru`ba srednjega sloja, vendar je ugovar- jala, da to nikakor ne spodbija Marxovih analiz kapitalizma, kajti svetovni proletariat je treba sedaj prepoznavati v ljudstvih Tretjega sveta, medtem ko je treba v Zahodu prepoznati leglo velekapitala, v katerem se koncentrira bogas- tvo vsega sveta. Po tej logiki bi seveda moralo vedno veè dr`av padati na ekonomsko raven Tretjega sveta, medtem ko bi se moral Zahod vedno bolj krèiti, dokler ne bi napoèila revo- lucija. Vendar se je tudi ta skrajni poskus obrambe Marxove analize izjalovil na ravni zgodovinskih dejstev, ko smo lahko postali prièe ne krèenju Zahoda in širjenju Tretjega sveta paè pa ravno obratnemu procesu. Z vzponom ekonomij vzhodne in osrednje Azije (Japonska, Hong Kong, Tajvan, Singapur, Ju`- na Koreja, zadnje èase tudi Kitajska in Indija), ki ga je povzroèilo širjenje svobodnega kapi- talistiènega trga, se je namreè pokazala jasna te`nja krèenja Tretjega sveta in torej »svetov- nega proletariata«.9 To dejstvo je seveda mo`- no razumeti samo kot potrditev teze, da ka- pitalizem ne vodi v revolucijo proletariata, paè pa v širjenje dru`be srednjega sloja. Teoretsko se torej zdi nevzdr`no pripisovati sodobni ameriški politiki fašistièno naravo: za to ni nobene dru`beno-ekonomske osnove. Treba bi bilo pravzaprav trditi obratno: prav zato, ker predstavljajo ZDA visoko razvito ekonomsko dru`bo, ki je zato vedno bolj dru`ba srednjega sloja in dru`ba izobra`enosti, ni mogoèe, da bi prihajalo v njej do pojava fa- šizma, paè pa se lahko v njej le vedno globlje ukoreninja demokratièna miselnost, t.j. mi- selnost, ki je najbolj ustrezna vedno bolje izo- bra`eni dru`bi. Taka dru`ba namreè ni dojem- ljiva za avtoritarno obliko oblasti, za katero so dojemljive predvsem neuke dru`be. Ob tem se pa lahko vprašamo, kako je mo- goèe, da Evropa tako veèinsko naseda na pre- `ivele marksistiène teoretske nastavke in skoz- nje gleda na ameriško dogajanje. Verjetno je treba vzrok iskati predvsem v dejstvu, da v Evropi (za razliko od Amerike) marksizem in iz njega izvirajoèi komunizem nista bila nikoli dele`na jasne in enoznaène javne obsodbe: natanko takšne, kakršne je bil dele`en faši- zem v Nemèiji (v Italiji npr. je tudi ta ideo- logija nezadostno sankcionirana). Slednjo bi namreè terjala tako zgodovinska izkušnja vse- ga tistega morja krvi, ki ga je terjala ta napaè- na ideologija, kakor tudi njena v nebo vpijoèa teoretska ezadostnost. Evropa se za razliko od Amerike oèitno še ni uspela v celoti otresti navlake zloèinskih ideologij 20. stoletja. 5        Èe se je torej marksistièna interpretacija bušizma kot fašizma izkazala za neutemelje- no, se samo od sebe postavlja vprašanje glede prave narave tega pojava. To vprašanje si se-  #  # veda zastavljamo, ker nas pojav bušizma za- deva kot nekaj, o èemer se je vredno spraše- vati, t.j. kot nekaj (svetovnozgodovinsko) po- membnega, prelomnega. Kot toèko zloma neèesa starega in vznika neèesa novega. Kaj se torej z Bushem konèuje in kaj zaèenja? Gotovo Bushev uspeh ne pomeni toèke zloma komunizma, saj se je ta zrušil v izteku prejšnjega stoletja s sesutjem Berlinskega zidu. Prav tako ne gre za toèko sesutja druge velike ideologije 20. stoletja — fašizma — , kaj- ti le-ta se je zlomil `e leta 1945. Kaj nam torej še ostaja? Najbr` ostaja edino še zlom libe- ralizma: toda ne liberalizma nasploh, paè pa tiste vrste liberalizma, ki se je sesul skupaj s stolpoma Svetovnega trgovinskega centra, t.j. liberalizma brezmejne nazorske strpnosti. Kaj je postalo oèitno Amerièanom po 11. 9. 2001? Da Amerika kot de`ela brezmejne nazorske strpnosti lahko vodi le v tragedijo, Eugene Delacroix, Arabec sedla svojega konja. 1855, olje na platnu. Ermita`, St. Petersburg.       # v morje nasilja. Da je demokratièna dr`ava, ki dopušèa razrašèanje izrazito nestrpne in ne- demokratiène miselnosti (npr. muslimanstva) med posameznimi skupinami znotraj nje, ob- sojena na to, da postane sama prostor nasilja in nestrpnosti. Amerika je samounièujoèi znaèaj brezmejne nazorske strpnosti prepoz- nala kot pogubnega in se je z Bushem od nje- ga zaèela odvraèati. Toda ta odklon je ne more odnašati proè od liberalizma in demo- kracije v neko pre`iveto obliko avtoritarne vla- davine, paè pa jo vraèa k pravemu, izvorne- mu bistvu liberalnega pojmovanja strpnosti, kakršnega je leta 1685 formuliral duhovni oèe ameriške ustave, angleški filozof John Locke v svojem Pismu o toleranci: dr`ava je lahko strpna samo, èe je strpna do strpnih, a obe- nem nestrpna do nestrpnih.10 Nestrpna do vseh tistih, ki mislijo, delajo ali govorijo v podporo nestrpnosti do strpnih in demokra- tiènih ljudi. Takšno pojmovanje strpnosti je osnova demokracije, saj šele omogoèa, da se ljudje demokratièno odloèajo, t.j. ne pod pri- tiskom takšnih ali drugaènih nestrpne`ev. Li- beralizem, ki zagovarja popolno nazorsko strpnost, se tako izka`e za kvazi-liberalizem. Liberalizem, ki dopušèa razrašèanje nestrpnih nazorov, t.j. nazorov, ki imajo v svojem pro- gramu nasilno prilièevanje vseh ljudi svojemu lastnemu nazoru (kot npr. muslimanstvo, fa- šizem in komunizem), je dejansko uslu`en tem nestrpnim nazorom samim. Amerièani so se torej zavedali pasti kva- ziliberalizma in prepoznali v Bushu èloveka, ki ni pripravljen popušèati glede tistih osnov- nih pogojev liberalne demokracije tako v no- tranji kot v zunanji politiki. Med temi pogoji pa spadajo po Locku: 1) nestrpnost do izrecno nestrpnih nazorov; 2) nestrpnost do nazorov, ki šèitijo ali spod- bujajo nestrpne nazore. Med slednjimi nazori pa Locke omenja še posebej ateizem, ki je v tesni povezavi z `e omenjenim kvaziliberalizmom. Kdor ne ve- ruje v Boga, ta ne more `iveti moralno (kot sicer ugotavljajo tudi Spinoza, Kant in Ro- bespierre), ne more biti zanesljiv in zaupanja vreden èlan demokratiène dru`be, saj se tak èlovek lahko kadar koli obrne zoper splošno strpnost in zoper demokratièno sprejete do- govore v imenu svojih ozkih interesov.11 Kva- ziliberalizem pa je toliko povezan z ateiz- mom, kolikor utemeljuje svojo absolutno na- zorsko strpnost na osnovi odsotnosti absolut- nih vrednot, katerih temelj je seveda Absolut sam, t.j. Bog. Busheva politika se torej zdi v svojem poudarjanju verskih naèel in v uporabi sile pri uveljavljanju demokracije v svetu pravo utelešenje ne fašizma ali avtoritarnosti, paè pa prvobitne Lockove liberalne zamisli. Z vsem tem je tesno povezano tudi Bushevo poudarjanje vrednot dru`ine in domovine, saj sta zdravo dru`insko `ivljenje in domo- vinski èut prav tako kot vera v Boga bistvena pogoja demokracije. Skupna vera v Boga je namreè pogoj demokracije, ker vnaša vzajem- no zaupanje v demokratièno skupnost, brez katere taka skupnost, ki temelji na konsenzu in dogovoru, ne more dobro delovati. Skupni domovinski èut takšno zaupanje še bolj utrdi v gonski podlagi èloveka. Dru`inska izkušnja pa je ravno naravna podlaga domovinskega èuta, saj je domovino mo`no razumeti le kot razširjeno dru`ino, kot rod oz. na-rod.12 Pri vsem tem, nas ne sme èuditi, da je Amerikancem uspel ta politièni preboj iz kvaziliberalizma v pravi liberalizem, Evropej- cem pa še ne. Evropa je s svojo totalitarno preteklostjo in predvsem s svojo še trajajoèo strpnostjo do nestrpne marksistiène ideologije zaenkrat še nezmo`na preboja v pristni (loc- kovski) liberalizem. Obenem pa se moramo zavedati, da us- peh pravega liberalizma v Ameriki ni sluèajen pojav, paè pa svetovnozgodovinska nujnost, ki je tesno povezana z nakazanim dru`beno- ekonomskim razvojem sveta. Èe je res, da, ka-  #  # kor smo pokazali, se zgodovina razvija v sme- ri globalnega zrelega kapitalizma v smislu sve- tovnega razmaha demokratiène dru`be sred- njega sloja, je potem tudi nujno, da se v sve- tu (in sicer najprej v najbolj razvitem delu sve- ta, t.j. v ZDA) razvije temu ustrezna zrela in pristna oblika liberalizma. Lockovski, v Bogu, zaupanju in pravi strpnosti utemeljeni libe- ralizem se torej ka`e kot Smoter, kot Eshaton svetovne zgodovine. 4'    Slovenci moramo s ponosom gledati na svetovnozgodovinsko naprednost ZDA, saj so le-te osnovane na naši izvorni karantanski demokratiènosti. Znano je namreè, da je Tho- mas Jefferson pri snovanju Deklaracije o neodvisnosti imel pred oèmi prav našo staro- davno demokratièno ureditev, ki je najstarej- ša znana dr`avno-demokratièna ureditev nas- ploh. Grška demokracija je namreè bila le mestna in ne dr`avna demokracija. To, kar je torej lahko vir našega upravièe- nega ponosa, pa pomeni za nas obenem tudi veliko obvezo: v moèi naše izvorne in edins- tvene povezave z ZDA, smo verjetno ravno mi tisti, ki smo na poseben naèin primerni za to, da bi v kvaziliberalno Evropo prinesli duha (našega duha), ki je v današnjih ZDA dobil svoj poln razmah: duha izvorne demo- kratiènosti in pristne liberalnosti. 1. Prim. Marcel Stefanèiè, Busheva Amerika, Ljubljana, 2001; Busheva šifra, Ljubljana, 2004; Busheva legija, Ljubljana, 2004; Dušan Rutar, Globalni fašizem, Ljubljana, 2004. 2. Prim. Eric Laurent, Bush’s Secret World. Religion, Big Business and Hidden Networks, Cambridge, 2004, ki je po moji oceni eden izmed boljših primerkov tovrstne tuje literature o Bushu. 3. Prim. Karl Marx, Osemnajsti Brumaire Ludvika Bonaparta, Ljubljana, 1947. 4. »’Klasièno’ marksistièno interpretacijo fašizma, ki je v poenostavljeni formuli postala znana kot teza o agenturi monopolnega kapitala, je v izdelani obliki podal Georgij Dimitrov na VII. Svetovnem kongresu Komunistiène internacionale v Moskvi leta 1935« (Mladen Dolar, Struktura fašistiènega gospostva, Ljubljana, 1982, 15). 5. Prim. Francis Fukuyama, The End of History and the Last Man, Penguin Books, 1992, 115 sl. 6. Prim. prav tam. 7. Prim. n. d., str. 116. 8. Prim. n. d., str. 99-100. 9. Prim. n. d., str. 101 sl. 10. John Locke, Pismo o toleranci, v: Èasopis za kritiko znanosti, 164/165 (1994), 34 sl. 11. O veri v Boga kot temelju prosvetljene dru`benosti se strinjajo vsi avtorji iz zaèetka liberalne misli: prim. J. Locke, n. d., str. 64; Immanuel Kant, Kritika praktiènega uma, 219 sl.; Baruch de Spinoza, Etika, III, 35 in 37; Maximilien de Robespierre, Izbrani spisi, Ljubljana, 1989. Ob tem bi verjetno ne bilo napaèno spomniti se tudi na rek Dostojevskega: »Èe Boga ni, potem je vse dovoljeno,« (prim. Fjodor Mihailoviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 424-425). 12. O razmerju med vero in narodnim èutom kot osnovama dru`benosti najdemo pronicljive analize v delu Franca Vebra, Filozofija, Ljubljana, 2000, 138-141.      ,  Redkokdaj imamo prilo`- nost v rokah dr`ati delo filo- zofa, ki bi posredovalo mišlje- nje, zgošèeno v neèem, kar je v èasu in kar je v veènosti. Gre za »obdobje« Guittono- vih zadnjih trenutkov tuzem- skega `ivljenja, njegove smrti, pogreba in sodbe. V tem »obdobju« njegovo mišljenje, mišljenje pred smrtjo, ki od- zvanja in osnuje Guittona tudi po smrti, postane prepro- sto — poglobljeno v to, kar je zares pomembno: odnos èlo- veka do Boga in Boga do èlo- veka. Vse ostalo najde svojo mero v tem. Ne zapada dolgo- trajnemu in mukotrpnemu razmišljanju in dokazovanju svojih trditev, ne ubada se s podrobnostmi. To pa ne po- meni, da njegovo razmišljanje izgubi filozofsko te`o. V oziru na smrt in v njeni bli`ini, tako pravijo, se èlovek »omeji« na bistveno in z bistvenim dovr- ši misel, ki jo je mislil celo `ivljenje. Vendar pa v tej preprosto- sti podane misli le`i veliko za- pletenih, bistvenih vprašanj. Guitton je èlovek, ki je svoje `ivljenje podaril mišljenju kršèanske misli. Bil je zaveden katolièan, stalno navzoè tako v francoskem kot javnem `iv- ljenju onkraj meja Francije. Prizadeval si je za umestitev kršèanstva in katolištva v to, èemur bi lahko rekli sodob- nost. Sodobnost iz`areva manko Boga v èloveškem sve- tu. Po velikih filozofskih siste- mih novega veka, ki so hoteli iz èloveka izpeljati vse bivajoèe in ga tako postaviti na mesto Boga, se je izkazalo, da èlovek ni sposoben nositi takega bre- mena in se kaj kmalu sesuje oz. razbije na kose, ki pred- stavljajo posamezna podroèja delovanja èloveškega duha. Enotnost, ki je bila navzoèa v srednjeveškem mišljenju sho- lastike, je preveval in ohranjal Bog, ta pa je bil ob dovršitvi novega veka razglašen za mr- tvega. Enotnost je šla, èlovek pa v tem ni veè našel svoje mere. Pojavili so se nepre- mostljivi prepadi med Bo- gom in èlovekom, onostrans- tvom in tostranstvom, vero in razumom. Guitton skuša pre- mostiti te nepremostljive pre- pade, diafore, ki èloveškega duha trgajo na kose. Zaveda se, da je premostitev mo`na samo na polju sprošèenega, odprtega odnosa med Bogom in èlovekom. Šele na podlagi tega zaène èlovek zdru`evati razlièna podroèja svojega duha. Ta se zdru`ijo v naèinu njegove biti, v njegovi eksi- stenci, ki pride do izraza oz. se dovrši in preèišèeno zgosti v trenutkih pred njegovo smrtjo. Bog ne sprašuje po tem ali onem podroèju èlo- veškega duha, vpraša pa po naèinu njegovega (kršèanske- ga) `ivljenja. Glede na to, da je Guitton `ivel bolj ali manj zgledno kršèansko `ivljenje, bi kdo mislil, da se je njegova misel konèno dovršila v ne–dvom- nem, jasnem vedenju o sebi, o zadevah tukaj, Bogu in za- devah onkraj. Toda v svoji knjigi Guitton prièa ravno nasprotno. Navdajajo ga dvo- mi o vsem tem. A to niso dvo- mi, ki bi pristali v nedovršeni skepsi, ki ne dvomi o sebi, s tem pa èloveka bega in mu jemlje njegove mere v odnosu z Bogom, ampak je govor o dvomu, ki dvomi o sebi in s tem poraja gotovost. Toda ne- kaj oz. nekdo mora zasejati v èloveka nemir takšnega dvo- ma. V Guittonovi knjigi stori to nenavadni obiskovalec, ki umirajoèega obišèe, in slednji pristane na pogovor z njim. Ta obiskovalec je Lucifer, ki po svoji stari navadi nosi na- mesto luèi temo. Guitton iz- koristi to temo, da bi se utrdil v odnosu do Boga. Postavi se v nekakšno toèko niè, iz katere naj bi še zadnjikrat utrdil in potrdil ta odnos. Gre namreè za njegovo odrešenje in pri- praviti se mora na sodbo, ki ga èaka. Vselej je namreè tako, da èlovek išèe Boga ravno zato, ker ga je `e našel. Pred njegovo smrtjo se pri njem zvrstijo veliki ljudje, ki so bis- tveno vplivali nanj. Najprej pride Pascal. Vprašuje ga po razlogih za verovanje v Boga, !%   11   !, $$ )< 3 /< H< !  # ,  sledi Bergson, èigar uèenec je bil. Ta hoèe vedeti, zakaj je kristjan. Konèno pride k nje- mu pape` Pavel VI, ki ga vpra- ša, zakaj je katolièan. Vsem tem navede svoje razloge in jih utemelji. To ka`e na nujnost njegove zbranosti v celoto, ki jo bo na svoj sodni dan pred- lo`il Kristusu v razsodbo. Najti mora Boga, vzpostaviti odnos do njega in sekundo pred smrtjo pripeljati odnos do svojega vrhunca in dopol- nitve z besedami priznanja njegove ljubezni do Boga. Po- tem umre. Kmalu zatem se znajde na svojem pogrebu, kjer mora biti, da bi slišal, kako so drugi gledali nanj in naèin njegovega `ivljenja. Dobi resniènejšo podobo o tem, kaj je v javnem `ivljenju pomenil in kakšno podobo je kazal. Ob tem se zaplete v pogovor z nekaterimi zanimi- vimi osebnostmi. Kramlja z de Gaullom, Sokratom, Blondelom — francoskim filo- zofom 20. stoletja, Dante- jem, svojo `eno in drugimi. Kramlja o zlu, o nesmrtnosti èloveške duše, o lepoti in poeziji, ter v tem išèe in od- kriva svojo `ivljenjsko dr`o. Boga je našel, s tem tudi sebe v odnosu do njega. Sedaj pri- dejo na vrsto vprašanja, kate- rih odgovori najdejo svojo mero v tem odnosu. V odgo- varjanju Guitton še naprej razkriva sebe. Poleg tega smo prièa zanimivemu, njemu lastnemu naèinu razmišljanja, ki temelji in izhaja iz protislo- vij. Zlo in pekel sta npr. zato, ker je Bog. Proti koncu pogrebne ma- še se mu znova pridru`i tisti nenavadni obiskovalec, kateri mu je prej slu`il za potrditev lastnih nazorov in `ivljenjske dr`e. Sedaj je zadeva drugaè- na. Lucifer ga spomni na ne- kaj trenutkov v njegovem `iv- ljenju, ko je zavestno govoril proti Bogu, proti kršèans- tvu,… skratka proti vsemu, v èemer se je prej potrjeval. Spravi ga na kolena, v neza- vest. @eli, da bi zasovra`il Boga, da bi okusil slast sovraš- tva, slast, ki izhaja iz tega, da ga bo Bog premagal, ker je moènejši. Guittona razbije na kosce; zruši njegovo `ivljenj- sko delo poenotitve èloveka v celoto — pripelje ga do tega, da ne ve veè, kdo je. Njemu samemu ga izgubi oz. pogubi. Konèno stoji v sodni dvo- rani, kjer mu sodi Kristus, pred njim stoji sv. Peter s kljuèi nebeškega kraljestva, pa Janez evangelist, njegov zavet- nik, zanj pa posredujeta sv. Terezija iz Lisieuxa, katera je pred njegovo poslala k njemu izpraševalce, in Pavel VI. To`i ga angel, njegova razbreme- nilna prièa pa je predsednik Francois Mitterand, njegov uèenec. Sodni zbor zahteva od njega priznanje tega, kar je v resnici: filozof in grešnik; slednje je pravzaprav vzrok so- dišèa. Guitton spozna, da mora odvreèi masko in biti is- kren. Skupaj z Mitterandom ponovita pred sodišèem njun zadnji pogovor, ki je tekel o najpomembnejših stvareh èloveške usode. V tem pogo- voru smo prièa najglobljemu odsevu Guittonovega `ivlje- nja. Zajema vsa podroèja èlo- veškega duha: Boga, pekel, politiko, moralo, svobodo, vprašanje biti in nièa, dobre- ga in zla, nesmrtnosti… Pogo- vor je dolg, Guitton pa ima rad preproste in jasne stvari. Zato sv. Terezija prebere ne- kaj besed, za katere Guitton ve, da so njegove zadnje, be- sede, ki jih je napisal Ruys- broek Èudoviti. Sodna dvora- na po teh besedah utihne, celo obnemi, saj Kristus izreèe sodbo. Moja filozofska oporoka je knjiga o delu in celoti. Je knji- ga o bistvu in preprostosti. O filozofiji, ki je pouk o smrti. Je knjiga o èloveku kot èlove- ku v naèinu njegove biti. In knjiga o meri èloveka in nje- govem smislu. Guitton spoz- na, da je èlovek zares èlovek še- le, ko je z roko v roki z Bo- gom. Prepad je premošèen, most pa sta tako Bog kot on sam. Èlovek zajema Boga in Bog zajema èloveka. Dvoje sta in dvoje bosta ostala veèno, pa vendarle sta tudi eno. Poveza- va, most je ravno knjiga, ki je Guittonovo `ivljenje. Ne kon- èa se pri smrti, konèa se pri sodbi. &'/9      Nemalo zatem, ko je film Kristusovo trpljenje (The Pas- sion of the Christ) zapustil ve- lika platna naših kinocentrov, je bil na spored uvršèen nov film z biblièno vsebino — Se- dem Jezusovih èude`ev (The Gospel of John). Svetovno pre- miero je sicer do`ivel `e v lan- skem septembru, torej kar pol leta pred Kristusovim trp- ljenjem, vendar pa ̀ e v njegovi senci. S tem v zvezi se nehote zastavlja veè vprašanj in po- mislekov: zakaj filma nismo videli `e prej, èe je minilo `e dobro leto od njegove pre- miere? Je njegovi uvrstitvi na spored kinematografov botro- val izkupièek Kristusovega trp- ljenja? Naj bi potemtakem tudi pri nas šlo za spregledano tr`no nišo in je Sedem Jezuso- vih èude`ev samo preizkus, kako se odziva slovenska po- pulacija vernih? Vsaj z enega vidika bi lahko z veliko goto- vostjo trdili, da ne gre za to- vrsten poizkus; èe bi namreè distributer ali pa predvajalec `elela kaj iz filma »potegniti«, bi moralo biti oglaševanje fil- ma boljše zastavljeno. Dejan- sko pa smo bili prièe inten- zivno malomarni oglaševalski promociji: osrednja slovenska revija o filmu ga namreè ni niti omenila, prav tako pa dva dni pred premiero filma o njem ni bilo duha ne sluha na Kolosejevi spletni strani; vse ka`e, da je distributer naj- veè raèunal na medijsko pre- miero, ki jo je izpeljal v sode- lovanju z Radiem Ognjišèe. Temeljno vprašanje, ki se zastavi prenekateremu gledal- cu, pa je gotovo vezano na na- slov filma; natanèneje na nje- gov slovenski prevod. Zakaj niso izvirnega naslova The Gospel of John preprosto do- besedno prevedli? Bi Evange- lij po Janezu bilo preveè neza- nimivo in premalo ekstrava- gantno in privlaèno? Ali pa bi zvenelo preveè cerkveno, sko- rajda za kakšno zatohlo zakri- stijo? Naslov Sedem Jezusovih èude`ev je gotovo bolj zani- miv, privlaèen, celo misterio- zen. Nekdo bo ob njem po- mislil na novo verzijo Kristu- sovega trpljenja, drugi si bo predstavljal protifilm, morda bo kak kristjan v njem celo vi- del teorijo zarote in si mislil, da so pokvarjeni umi `e našli nekaj heretiènega za protiute` Gibosonovi uspešnici. V resni- ci pa niè od tega ne dr`i. Gre namreè za dosledno filmsko upodobitev celotnega Janezo- vega evangelija, sicer ne po znanstvenem prevodu, ampak temelji na angleškem prevodu The Good News Bible, za kate- rega je znaèilna preprostejša govorica. Vsekakor pa je dokaj verodostojna filmska inaèica evangelija, ki je namenjena predvsem tistim, ki verjetno nikoli niso ali pa tudi ne bodo naenkrat prebrali celot- nega Janezovega evangelija. Tako je po zaslugi Visual Bib- le International beseda postala film. Ta svetovna kršèanska dru`ba, s sede`em v Kanadi, ima namreè ekskluzivne pra- vice za snemanje, produkcijo in prodajo svetopisemskih fil- mov, dobesedno posnetih po knjigah Stare in Nove zaveze. Njena filmska produkcija je zato usmerjena k èimbolj do- sledni integraciji svetopisem- skih del, pri tem pa ji inten- zivno svetuje in pomaga tudi strokovna ekipa vodilnih teo- logov. Glavni namen, ki ga pri snemanju in produkciji filmov odkrito priznavajo pri Visual Bible International, je dobesedna upodobitev evan- gelija. In tega so se res lotili (na trenutke morda preveè, tu in tam pa celo premalo) do- besedno. Dru`ba je leta 1997 `e posnela Evangelij po Ma- teju, Evangelij po Marku pa je trenutno v fazi produkcije. Pri Visual Bible International skušajo pridobiti najboljše ,  !    D8 % 1! * 9 5EE@F 3# *!  # igralce z odrskih desk v Kana- di in Veliki Britaniji. Morda so za naša ušesa, navajena predvsem hollywoodskih zvezdnikov, premalo zveneèa imena, vendar pa pri Visual Bible International zatrjujejo, da v filmu Sedem Jezusovih èu- de`ev nastopa odlièno izbrana mednarodna igralska ekipa, tudi iz Royal Shakespeare Company in od drugod. Med vidnejšimi sta pripove- dovalec Christopher Plummer in Henry Ian Cusick, ki je upodobil Jezusa kot zrelega in dinamiènega moškega, z na trenutke rahlo hipijevskim ob- našanjem. Po drugi strani pa so nekateri liki uprizorjeni rahlo teatralièno in izumetni- èeno, še posebno lik Jezusove matere Marije, ki bolj spomi- nja na fino angleško damo v svojih srednjih šestdesetih, èe- prav naj bi jih imela okoli pe- tinštirideset. Vendar filmu marsikdo oèita ravno izbor gledaliških igralcev, ki naj bi po njihovem mnenju bili od- lièni gledališki igralci, še zda- leè pa ne filmski in naj bi zato v filmu uèinkovali nenaravno, celo zelo izumetnièeno. Te kritike pa so usmerjene pred- vsem na upodobitve aposto- lov. Toda, ali res problem izu- metnièenosti in togosti upo- dobitve nekaterih likov izvira iz izbora predvsem gledaliških igralcev ali je vse skupaj rezul- tat prisile, ki zaradi dobesed- ne uprizoritve evangeljskega besedila napravi lahko še tako dobro igro povsem izumetni- èeno, saj je igralec rigidno za- vezan èrtici besedila, pri èe- mer dejansko ne zmore razvi- ti in izraziti celostne podobe svojega lika? Èe `e sprejmemo, da je moral film pri nas dobiti nov naslov, je Sedem Jezusovih èu- de`ev vsekakor neprimeren. Èude`ev ozdravljenja obsede- nih in gobavih v Janezovem evangeliju ni. Resda prvi del Janezovega evangelija (knjiga znamenj) opisuje èude`ne do- godke, ki slu`ijo predvsem kot izhodišèe Jezusovemu nauku (prim. sleporojeni Jn 9,8-34), vendar jih Janez do- sledno imenuje znamenje (shmeion) in ne èude`i, samo enkrat uporabi kombinacijo obeh izrazov znamenja in èu- de`i (4,48). Znamenjem na- vadno sledijo dolga pojasnila v obliki pogovora ali samo- stojnega govora. Znamenje ka`e preko sebe. Jezusovo oz- nanilo povzroèa veè kot zgolj èudenje, njegova dela so zna- menje najgloblje resniènosti, ki `elijo voditi k sreèanju z Oèetom; znamenja ka`ejo preko dogodka na osebo in na dostojanstvo in skrivnost te osebe. Za vstop v znamenje je potrebna vera. To pa je tudi konèni cilj znamenj in evangelija kot celote; le-ta je bil »zapisan, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Bo`ji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli `ivljenje v njegovem imenu« (20,31). Medtem ko je znamenje usmerjeno na nekaj drugega in se ne ustavlja v samem sebi, je simbol `e sam na sebi razodetje neke skrite realnosti in je navzoènost tega, kar predstavlja. Simbol prinaša neko novo, analogno relacijo. Pri Janezovem evangeliju je ta globlji pomen skrit pod po- vršjem njegovega jezika in na- èina predstavljanja. Da lahko pridemo do tega globljega simbolnega pomena, je po- trebno celostno branje, ki za- jema branje na treh ravneh: prva je literarna raven, ki predstavlja zgodovinski dogo- dek, kjer smo pozorni na samo zgodbo. Na drugi stop- nji beremo pripoved v obzor- ju biblièno odrešenjske termino- logije in simbolike, ki privede do globljega razumevanja. Tretja stopnja pa je prepozna- vanje odrešenjske sedanjosti. Ja- nez se zaveda, da je do tako stopnjevanega razumevanja dogodkov mogoèe priti šele v luèi velikonoène skrivnosti. Janezov simbolizem se po- gosto povezuje z ironijo in dvoumnostjo, ki sta zelo po- membni izrazni znaèilnosti èetrtega evangelija. Jezusovi nasprotniki in tudi uèenci se praviloma ne zavedajo, da nje- gove besede lahko pomenijo èisto nekaj drugega kot to, kar razberemo po èrki. Ven- dar pa le izkustvo Duha, »na- slonjenost na Jezusovo srce«, omogoèa pribli`evanje temu smislu Janezovega besedila. ,       Janezov evangelij je nastal v obdobju, ko se je `e moèno izoblikovala loènica med krist- jani in pravovernimi Judi. Prav zato evangelij moèno preveva intenzivno razlikova- nje med kršèanstvom in ju- dovstvom, v èemer bi lahko marsikdo videl tudi kal anti- semitizma. Pri tem je zanimi- vo, da je kljub moènim iztoè- nicam, ki bi lahko slu`ile za kritiko antisemitistiène us- merjenosti filma, na to sploh ni nihèe opozoril, medtem ko so kritiki Gibsonovega Kristu- sovega trpljenja filmu oèitali prav to, èetudi je v njem ne- primerno manj takih iztoè- nic. Je bila potemtakem kri- tika, usmerjena na Gibsona, del medijskega linèa ali zgolj odlièno zasnovana oglaševal- ska poteza? Èe gremo še ko- rak naprej: proti antisemitiz- mu govori tudi dejstvo, da je Sedem Jezusovih èude`ev v pre- te`ni meri financiral premo- `en kanadski Jud. Evangelist Janez opisuje Je- zusa kot potujoèega uèitelja, ki prihaja med ljudi bolj s pouèevanjem svojega nauka kot pa z mogoènimi deli. Os- tali evangelisti opisujejo Jezu- sovo javno delovanje kot dolgo galilejsko obdobje, ki mu je na koncu sledilo potovanje proti Judeji in nazadnje krat- ko bivanje v Jeruzalemu, Janez pa poroèa o Jezusovih pogo- stih obiskih Jeruzalema in o njegovem dolgem bivanju v Judeji. Tudi ne omenja samo enega praznovanje judovske pashe kot ostali evangelisti, ampak tri, kar torej pomeni, da je po Janezu Jezus javno deloval veè kot dve leti. Poleg tega pri Janezu nimamo pri- povedi o postavitvi evharistije med zadnjo veèerjo. Janez tudi poroèa samo o sedmih Jezusovih znamenjih (èude- `ih), ostali evangelisti pa o de- vetindvajsetih. Štirje èude`i so opisani samo pri njem: svatba v Kani, ozdravljenje v kopeli Betesdi, ozdravljenje sleporo- jenega in obuditev Lazarja. Medtem ko ostali trije evan- geliji vsebujejo prete`no krat- ke pripovedne enote, zbirke izrekov in poroèil o èude`ih, opisuje Janez le omejen izbor dogodkov, ki pa so obširneje opisani in jih delimo na pri- povedi in govore, pri èemer je glavno vodilo pripovedovanja odkrivanje Jezusovega bo`ans- tva, saj Janez zgodovinske do- godke pripoveduje na tak na- èin, da lahko bralec v njih od- kriva prese`nostni pomen. Prav zaradi tega sloga in naèi- na pisanja je bilo Janezov evangelij v primerjavi z osta- limi toliko te`je spraviti na film. Prav v tem vidijo nekateri kritiki filma njegovo šibko toèko: ker Janezov evangelij ni zgodovinska kronika Jezuso- vega `ivljenja, ampak pred- vsem teološka refleksija tega, izra`ena predvsem s simboliz- mom, je rigoristièno posne- manje besedila neprimerno. Evangelij je namreè Janezova teološka interpretacija Jezuso- vega `ivljenja, pouèevanja in delovanja, ki potemtakem ne more biti s simbolne ravni brutalno prenesena na kon- kreten nivo in bi prav zaradi tega morala ostati na simbol- ni ravni. Torej bi imeli nekak- šno re`iserjevo interpretacijo Janezove interpretacije Jezusa. Vendar pa je to `e zelo daleè od temeljnih smernic, ki so si jih zadali pri Visual Bible In- ternational, in sicer da bodo svetopisemsko besedilo dobe- sedno prenesli na film. Èe potemtakem sprejme- mo to zahtevo, moramo sled- njiè priznati, da bi bil film lahko še bolj dolgoèasen, kot je. Tisti, ki so to temeljno na- èelo spregledali, so na raèun filma ostro zabavljali: èe je Bog ob gledanju Kristusovega trpljenja jokal, je ob Sedmih Jezusovih èude`ih gotovo zas- pal. Vendar èe upoštevamo naèelo ustvarjalcev, moramo ves èas na film gledati s tega zornega kota. Tako lahko gle- damo na film v povsem drugi luèi. Film bi lahko zaradi dolgih Jezusovih govorov raz- vodenel in postal dolgoèasen, vendar je ostal kljub triurne- mu trajanju dinamièen in za- nimiv, ne da bi pri tem od- stopil od izvirne predloge. Vsekakor je treba priznati, da re`iser Philip Saville ni zapa- del v nobeno skrajnost in mu je uspelo ohraniti pravšnjo mero, tako da je film zvest iz- ,   # virniku, hkrati pa še vedno dovolj dinamièen in moèno sporoèilen. Ker pa je narava evangelija takšna, da ne teme- lji na »akciji«, se lahko gledal- cu slednjiè zazdi, da je Jezus kaj malo delal in je predvsem veliko govoril, pri èemer se je skoraj vsak njegov stavek za- èel: »Resnièno, resnièno po- vem vam…«. Prizore iz templja in nara- ve so posneli v Španiji, studij- ske prizore pa v Veliki Brita- niji. Vsekakor velja pripomni- ti, da so ustvarjalci dali pre- malo poudarka na pristno po- snemanje svetopisemskih po- krajin: tako je obala Geneza- reškega jezera podobna pro- stranemu oceanu, èeprav bi se moralo na drugi strani `e vi- deti kopno. Da o grozi gors- tva, ki uprizarja Kalvarijo, sploh ne govorimo. Po tej pla- ti film gotovo šepa in se lahko upravièeno pridru`imo trditvi slovenskega komisarja za Sve- to de`elo: »In ni imel dolarja, da bi en samcat posnetek Ga- lileje našel.« Edina zares problematiè- na napaka, ki si jo je re`iser po nepotrebnem privošèil v svoji umetniški in ustvarjalni svobodi, pa je Marija Magda- lena. Ta je namreè prisotna na zadnji veèerji vse do Jezu- sove aretacije v Getsemaniju. Njena prisotnost je najbolj sporna v delu, ko Jezus proti koncu svojega pashalnega go- ,  vora zaène tola`iti apostole. V tem delu je simbolièno naka- zano njihovo duhovniško pos- veèenje, katerega je dele`na tudi Marija Magdalena. Ver- jetno malce prehuda »napa- ka« za film, ki naj bi sicer do- sledno sledil evangeljskemu besedilu. Vendar pa je treba kljub naštetim napakam in pomanj- kljivostim nenazadnje filmu priznati kakovost z vidika do- besedne filmske upodobitve evangelija. Predvsem je film Sedem Jezusovih èude`ev enkra- ten in zelo kvaliteten prispe- vek v vrsti svetopisemskih filmskih stvaritev. ! > >%&                                          !"  #$!%&&&' '#   ( )*  Imam status študenta (obkro•i): DA NE