m KOROŠKI ČASOPIS 94 Leto M 23 ■ december 1994, ceno 150 SIT emona obala koper d.d. V BREZCARINSKIH PRODAJALNAH NA MEJNIH PREHODIH VIČ, RADEU IN LIBELIČE VABUIVA NAGRADNA IGRA 1EH3 (§ Pomeni, do Vam emona obala koper za vsak vaš nakup v mesecu decembru, če boste izžrebani podarja blago v višini dvakratne vrednosti nakupa. NAGRADE D = S TOBAČNI IZDELKI, PIJAČE, ČOKOLADE, AVDIO, VIDEO TEHNIKA, GOSPODINJSKI APARATI, URE, TELEFONI, KOVČKI, IGRAČE, PARFUMERIJA IN KOZMETIKA Žrebanje kuponov i i rz~~i 09. januarja 1995 Karikirano K|(3 POSTVOLILNI ČRNE GRflDNJE Dveh se črnih grddenj dum je zlotih, da denarja z njima čedne bi služila, dama čedna in obila. Dve bi čmi gradnji dama zgotovila, kaj, ko za županjo vize ni dobila, dama zvita in obila. SINEKURfi Bil je Lukec naš poslanec, nikdar ni odprl ust, ni gradiva bral, zaspanec, vzel si plačan je dopust. Lepo penzijo, pretkanec, si zaslužil na popust, zdaj občinski spet izbranec, bode tokrat kaj manj pust? VSEBINA Anketa: DA BI BILO ZDRAVO... 4 o» ŠE NOVI ŽUPANI 7 Intervju: mag. ANDREJ BERTONCELJ 8 <*> PRAZNIKI IN OBIČAJI 12 NAJSTAREJŠE KOROŠICE 15 ^ CALIFORNIA, Ml TIERA 19 NEMARNA RAZMERJA 27 cč* Odmevi: ALI V KOMUNALI SMRDI... 34 ^ NAGRADNA KRIŽANKA 36 Na naslovnici: Voščilo narave Foto: Tomo Jeseničnik -iv- • Žalostno, kolikokrat lahko v živo gledamo prizore smrti. • Neumnost na zasluži nekrologa. • Kdor nima svojega mnenja, ima spet največ upanja. • Zvestoba doživi največ izdaj. • Čas razvrednoti najlepše obljube. • Po srečanju s pendrekom postane tudi bedak moder. NIKO PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Volane d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13- točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Novoletna anketa: V ospredju D fi BI BILO ZDRfiVO, SREČNO IN MIRNO... Na steni smo obrnili zadnji list koledarja in dnevi do novega leta hitro minevajo. Ko si bomo ob novem letu voščili in želeli vse najboljše, je zagotovo naša edina želja, da bi se vse te želje tudi uresničile. In kakšne so želje naših naključno izbranih anketirancev? Sanja Legal SANJA IEGAT, stara 7 let, Šmartno pri Slovenj Gradcu: "Jaz .si najbolj želim, da bi tudi letos prižel Dedek mraz in mi prinesel sanke, da se bom lahko sankala, če bo sneg. Sicer pa si želim, da bi se s sožolci v Soli tudi v bodoče dobro razumeli in se imeli radi ter pomagali drug dmgemu." IVAN GABERŠEK, invalid, Brda: "Že več kot 20 let sem priklenjen na invalidski voziček kot paraplegik. Zagotovo si želim samo zdravja, saj sem tega najbolj potreben. Želim pa tudi veliko zdravja in sreče vsem tistim mojim prijateljem, ki jih spremlja enaka življenska usoda." Ivan Gaberšek ANDREJA FERK, učenka, Sp. Vižinga: "Ob novem letu si želim predvsem zdravja sebi in tudi naži dnižini. Da bi imela lep uspeh v šoli in da bi se vseskozi dobro učila. Od dedka Mraza si pa želim, da bi me obiskal in mi prinesel kako dobro knjigo, saj zelo rada berem." MAiyAN PRTTERŽNIK, kmet, Graška gora: "Jaz in moj sinek Robi si želiva, da bi bilo prihodnje leto vsaj takšno, kot je bilo letošnje. Da bi bila dobra letina in, da bi pridelki dobro obrodili. S tem je poplačan trud kmeta. Želim pa si tudi, da ne bi bili previsoki davki." Komentar Marjan Priteržnik KLEMEN POGOREVC, učenec, Gornji Dolič: "Moja novoletna želja je zagotovo ta, da bi se vojna v Bosni in Hercegovini čimprej končala. Tam trpijo nedolžni ljudje nasilje pa tudi otroci, moji sovrstniki, so velike žrtve nasilja. Želim, da bi vsaj za novoletne praznike imeli ljudje tam mir." FRANC GREŠOVNIK, delavec, Danijel nad Trbonjami: "Jaz in dva moja sinova Rok in Nejc si želimo zdravja in veselja ob novem letu. Če je to, potem je vse. Rok in Nejc pa pravita, da si želita, da bi očka kupil sestrico, da nama ne bi bilo dolgčas." VERA OSOJNIK, upokojenka, Ribnica na Pohorju: "Moja želja je samo to, da bi bila zdrava, da bi bil mir na celem svetu. Stara sem že 82 let in se še danes spominjam, kako je bilo hudo med obema vojnama, zato sta zdravje in mir največje bogastvo človeka. Želim, da se mi te želje uresničijo." F. Jurač Klemen Pogorevc Nogometni klub KOROTAN-SUVEL zeli vsem sponzorjem, navijačem in simpatizerjem VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1995! goe caanaGU SO TUDI DOBRE STVARI Piše: Zlatka Strgar Leto gre h kraju. Čas je da preštejemo dobre stvari. * V tem letu so v Slovenj Gradcu obnovili cerkvico sv. Jurija in našli zares dobro rešitev z zasteklitvijo tal, pod čemer je mogoče opazovati dragoceno arheološko najdbo. " Založba Votane je izdala knjigo Modeste Wolf, Spomini na dom. Založba Ars B pa dve knjigi o dr. Sušniku, ki jih je uredil njegov sin prof. Tone Sušnik. * Osrednja koroška knjižnica dr. Franca Sušnika je prenovila prostor za izposojo in preselila domoznansko zbirko, pod njeno streho je bilo tudi nekaj odmevnih prireditev. * Ravenski pihalni orkester se je na tekmovanju znova izkazal z odličnostjo in zasedel prvo mesto. * Najstarejši, koroški Radio Radlje je nedavno tega začel oddajati program vsak dan in z novim oddajnikom na Kopah razširil slišnost po vsej Koroški. * Pesnik in igralec Matjaž Pikalo se je predstavil domačemu občinstvu, v Ljubljani pa izdal pesniško zbirko. * V Svetovem biografskem leksikonu Luca Menašeja smo dobili nekaj nesmrtnih Korošcev. Na področju gospodarstva sta omembe vredna slovenjgraški sejem Prezenta in radeljski Podeželje, prihaja tvoj čas. * Med nami je tudi čedalje več uspešnih podjetnikov, na katere že lahko računamo, da bodo pomagali pri dobrih stvareh v svojem okolju. * V Dravogradu je TPC končno dobil streho, na levem bregu Drave gradijo nov poslovno turistični center. * V Radljah ob Dravi so prenovili hotel Kozjak in tik za njim zgradili niz poslovnih objektov. * V slovenjgraški Katici je Koroška dobila prvi pravi disco - Atlantida. * Podjetjem v družbeni ali državni lasti gre večinoma N A je kot leto poprej. V smučanji je Korošce odlično zastopal Mitja Kunc. * Vso pozornost zasluži tudi tekačica Nataša Lačen. * Nogometni klub Korotan Suvel pa bi dosegel še več, če bi imel izdatnejšo finančno pomoč. * Slovenjgraški rokometaši še zmeraj sodijo v slovenski vrh. * V odbojki je ravenski Fužinar dosegel lepe uspehe, tako tudi odbojkarice Fužinarja in Mislinje. * Najboljše kegljače imamo med moškimi pri Fužinarju, pri ženskah pa v Slovenj Gradcu in v prevaljskem klubu Korotan. * Izreden uspeh so dosegli tudi namiznoteniški igralci radeljskega Partnerja. Zanesljivo bi omenjenim lahko pridružili še vrsto piosameznikov, ki so si iskreno prizadevali, da bi bilo življenje v pokrajini Koroški prijaznejše, znosnejše in bogatejše, skratka, da bi bilo bolečega čim manj. Mednje nedvomno sodijo socilani delavci, zdravniki, medicinske sestre, poslanci, učitelji, gasilci... Mnogim med nami, hvala bogu, ni vseeno, kako se živi med Peco in Pohorjem. □ mm [TRGOVSK^ODJE^^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 TRGOVSKO PODJETJE ZI1\ Slovenj Gradec, želi vsem svojim kupcem in bralcem PREPIHA vesele ROŽIČNE PRAZNIKE ter obilo zdravja in osebne sreče v letu 1995. ZI IA DANES 2A VAŠ BOLJŠI JUTRI. \BANKA D.D. LJUBLJANA Vemo, da iščete varno in donosno naložbo. Zdaj imate priložnost, da vaš lastninski certifikat postane konkretna oblika premoženja, ki se lahko bogato obrestuje. V vašem interesu je, da to pravico in priložnost čimprej učinkovito izkoristite. Finančna moč in neposreden dostop do vseh potrebnih informacij zagotavljata, da varnost vaše naložbe ni zgolj obljuba, temveč dejstvo. Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba * ABANKA * ADRIATIC * BANKA CELJE * * DOLENJSKA BANKA * GORENJSKA BANKA * Aktualno ZDfl] Pfl Z6RES! Nova lokalna samouprava ima po drugem krogu volitev županov večino najosnovnejših pogojev za začetek dela. Nove občine imajo demokratično izvoljene svete, župane, sprejeta je najnujnejša zakonodaja. Občinski sveti se bodo sestali skoraj dobesedno takoj in se sporazumeli, kje začeti in kaj narediti, da bodo lahko začeli opravljati naloge, ki jih novim občinam nalaga zakon. Tako je tudi tokrat bolj kot ne sameval volilni odbor v gasilskem domu v Rinici na Pohorju Najtežje delo ho vsekakor "razdruževanje" s sedanjimi občinami. Gre za materialne pogoje, ki jih bodo nove občine podedovale in pričakovati je, da bo sporazumevanje o dediščini tako, kot je povečini. Mukotrpno ter dolgotrajno in zna se zgoditi, da bo trajalo polnih šest mesecev, kolikor predvideva tudi zakonodajalec. In če ne bo šlo zlepa, kot ponujajo v vladni službi za lokalno samoupravo, bo dobrodošla celo arbitraža. Vse je mogoče in samo upamo lahko, da bo modrosti dovolj in bodo naše nove občine zaživele čimprej. Najslabše bi namreč bilo, da bi vsa že vložena energija izpuhtela v prazno. Sicer pa, bomo videli in srečno jim zaželimo. V nedeljo smo dobili še pet županov. Tokrat so se pred volilci soočili pari kandidatov, rezultati pa so bili takile: ČRNA NA KOROŠKEM: Volilna udeležba je bila tokrat 59,47%, zmagal pa je Franc Stakne, kandidat ZLSD, ki je dobil 61,02% veljavnih glasov. Njegov nasprotnik je bil Marjan Lačen, kandidat LDS. DRAVOGRAD: Udeležba je bila v občini 59,2%, zmagal je kandidat LDS Rado Krpač, dobil je 55,4%glasov, nasprotnik pa je bil Dušan Kudrnovski, kandidat SLS. PODVELKA-RIBNICA: Volilna udeležba je bila 32,8% (spet se volitev večinsko niso udeležili v KS Ribnica), zmagal je Anton Kovše, kandidat LDS, ki je dobil 62,56% glasov, njegov tekmec je bil Borut Končnik, kandidat ZLSD. RADIJE OB DRAVI Volilna udeležba je bila 51,4%, zmagal je Herman Tomažič, kandidat LDS s 7o,71% glasov, njegov protikandidat je bil Franc Gašper, kandidat SDSS. RAVNE NA KOROŠKEM: Volilna udeležba je bila 50,08%, zmagal je Maks Večko, kandidat ZLSD, dobil je 60,62% glasov, njegov nasprotnik je bil Matija Tasič, kandidat strank slovenske pomladi in SKD. VSEM IZVOLJENIM OBČINSKIM SVETOM IN ŽUPANOM ŽELIMO USPEŠNO DELO! □ Maksimiljan Večko Franc Stakne Intervju Pogovor z mag. findrejem Bertoncljem, direktorjem prevaljskega Leka Lek gradi na Prevaljah: proizvodnjo bodo podeseterili Ljubljanski Lek je na Prevaljah prisoten že od leta 1977, vsa ta leta pa je širil proizvodnjo in zaposlenost. Nedavno je Lek na Prevaljah pričel z novo naložbo, ki bo v prihodnjih letih v tem slovenskem farmacevtskem velikanu tudi največja in najpomembnejša investicija. Pred časom so namreč od Tekstilne industrije Otiški vrh odkupili proizvodno dvorano, ki jo bodo temeljito preuredili za potrebe farmacevtske industrije, saj bodo širili proizvodnjo njihovega antibiotika amoksiklav, ki je plod Lekovega znanja in eden od vodilnih proizvodov te tovarne. Amoksiklav že doslej proizvajajo v Lekovi delovni enoti na Prevaljah in na tej lokaciji so se tudi odločili za novo naložbo. 0 tem smo se pogovarjali z mag. Andrejem Bertoncljem, direktorjem Lekove delovne enote Dentai na Prevaljah. “Na Prevaljah je Lek ob svojem začetku opravljal enostavnejša dela, kot je pakiranje zdravil. Ta obrat je rasel skupaj s TIO Otiški vrh, s katerimi smo bili pod skupno streho kar sedemnajst let. Sicer pa je osnovni program proizvodnja zdravil, predvsem zdravil penicilinskega tipa, to so antibiotiki. Drugi del programa pa so dentalni proizvodi v najširšem pomenu, to je program za stomatologa in zobnega tehnika. Zobozdravnikom nudimo široko paleto najrazličnejših artikov, ta proizvodnja pa je v sodelovanju z znano liehten-steinkso firmo Ivoclar. Na Prevaljah je tudi skupno podjetje Ivolek, kjer ima 60 odstokov kapitalskega vložka družba iz Liehtensteina, 40 odstotkov kapitala pa ima Lek. Organizacijsko pa je to tako speljano, da je to podjetje v okviru enote ABC . v.„ -, ' , , ■<-> < . J ■unni: 4 9,4 7,7 0 9,6 8,2 7 10,4 8,2 03 T * * f T ^■44 .■ H T U |, 8 10,0 8,8 7 10,0 8,9 l!™rl Dentalni proizvodi - del programa Leka na Prevaljah Dentai. V zadnjem času postaja vse pomembnejši segment proizvodnja zdravil, to je proizvoda amoksiklav, ki je plod Lekovega znanja. Gre za antibiotik, ki ga uporabaljamo za zdravljenje ran in infekcij, kot so infekcije dihalnih in sečnih poti ter prebavil.” Amoksiklav je Lek že doslej proizvajal na Prevaljah, tačas pa je že v teku nova naložba, ki naj hi še razširila proizvodnjo amok-siklava. Res je, na tej lokaciji že nekaj časa proizvajamo antibiotik amoksiklav, aktivno substanco za ta antibiotik pa dobimo iz Lendave. Lek se je odločil, da bo na Prevaljah naredil najsodobnejši obrat za proizvodnjo tega antibiotika, kar seveda zahteva nove prostore z ustrezno klimatizacijo, novo opremo visokih zmogljivosti, vse pa kajpak z velikim poudarkom na ekologiji. Nov obrat bo zasnovan tako, da bo delo lahko potekalo v skladu s predpisi in reg-ulativami, ki so običajni v Ameriki in zahodni Evropi. Lek je opravil prodajno prognozo, ki kaže, da je ta izdelek zelo uspešen in bo tako tudi v prihodnje, zato se je Lek odločil za novo naložbo. Koliko je vredna naložba na Prevaljah in kdaj bo stekla proizvodnja v novih prostorih? Sedaj je še težko reči, koliko bo veljala ta naložba. Lahko pa povem podatek, da v Leku lemo investiramo v razvoj okoli 40 milijonov švicarskih frankov, vsaj polovica te vsote pa bo prihodnje leto namenjena za naložbo na Prevaljah. Tačas na skrajnem vzhodnem delu že gradimo energetsko postajo, prihodnje leto pa naj bi opravili večino del: uredili vse proizvodne prostore, namestili opremo in zagotovili ustrezne klimatske pogoje, konec prihodnjega leta naj bi tudi stekla poskusna proizvodnja. Leta 1996 pa načrtujemo izgradnjo visokoregalnega skladišča. Lek bo imel na tej lokaciji okoli pet tisoč kvadratnih metrov površin, 2800 jih bo namenjenih proizvodnji. Sicer pa naj bi obrat dosegel popolno obremenitev leta 1998 in takrat naj bi iz te tovarne letno prišlo okoli 150 milijonov tablet. Zdaj jih proizvedemo okoli 15 milijonov na leto, torej se bo proizvodnja povečala najmanj za desetkrat. Poleg amoksiklav tablet pa bomo Prevaljah proizvajali še praške, nesterilne mešanice in kapsule. Za ekologijo bo v novem obratu gotovo popolnoma poskrbljeno. Proizvodnja bo v celoti brezprašna in bo po tej plati poskrbljeno tudi za humanizacijo dela. Obrat pa je načrtovan tako, da bo delo potekalo v skladu s predpisi in regulativami, ki so običajni v zahodni Evropi in Ameriki. Farmacevtska industri- Intervju ja je po tej plati visoko regulirana in obstaja vrsta predpisov in zahtev, ki jih je potrebno izpolniti, če želimo te izdelke prodajati na teh trgih. Gre za vrsto predpisov in regualtiv, ki smo jih v Sloveniji poimenovali kot dobra proizvodna praksa. Nedavno se je v časopisju pojavila informacija, da Lek na Prevaljah emitira v zrak 120 ton 502 na leto. Pri naši proizvodnji so res velike potrebe po energentih, vendar v Leku izključno uporabljamo zemeljski plin in elektriko. Lek tako sploh ne onesnažuje zraka. V novem projektu bo 80 odstotkov energetskih potreb zadovoljeval zemeljski plin, ostalo elektrika, ne bomo pa uporabljali mazuta ali kakšnih drugih fosilnih goriv. Zasnova prostorov in opreme v novem obratu bo omogočala maskimalno zaščito delavcev na delovnem mestu in redno kontrolo nad pogoji dela. Tehnološke odplake bodo sanirane do te mere, da bo mogoč njihov izpust v kanalizacijo. Že sedaj imamo zgrajen nevtralicazijski bazen, vendar bomo postavili še večjega, ker bo večja tudi proizvodnja. Vse tehnološke odplake bodo sanirane do te mere, da nimajo nobenega škodljivega vpliva na okolje. Zrak iz tehnoloških procesov obdelamo do te stopnje čistoče, da je v skladu z zakonodajo o normativno dovoljeni emisiji. Tu je predviden trostopenjski proces filtriranja zraka, preko suhega, vlažnega in na koncu še absolutnega filtra. Seveda, nič na tem svetu ni stoodstotno, vendar trdim, da bo zraka v Leku filtriran do stopnje 99,99 odstotka. Torej, kar se tiče vode in zraka, lahko zagotovim, da ne bo škodljivih vplivov na okolje. Pri proizvodnji ostajajo odpadki in vsi odpadki, ki vsebujejo aktivne komponente, kot so, denimo, ostanki zdravil, se na Prevlajah zbirajo in skladiščijo, nato pa jih vozimo sežigat v Lendavo, kjer ima Lek incinerator, ki ima tudi uporabno dovoljenje. Ali lahko Korošci pričakujejo tudi kakšno novo zaposlitev? Zdaj je na Prevljah zaposlenih okoli 110 delavcev, polovica jih dela na proizvodnji amoksiklava, ostali pa na proizvodnji dentalnih izdelkov in zob. Bistveno se število zaposlenih v novem obratu ne bo povečalo, dodatno bomo zaposlovali predvsem visokokvalificirani kader, to je diplomirane inženirje kemije in farmacije. V letošnjem letu smo že zaposlili pet novih delavcev z visokošolsko izobrazbo. V Leku torej povečujemo strokovnost, ki jo bo zahtevala nova tehnologija.o (mp) iMhk (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE (g) lek d.d. IpfeOJsM tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 1851 BS Si BS VELEBLAGOVNICA NAMA Ravne na Koroškem, Prežihova 5 Tel.: 0602/22-431, Fax: 21-151 V ČASU boŽiČNih ÌIN NOVOlETNih pRAZ\ik0V NAkupujlE ZA pRijATEljE, OTROkE Ì\ dRUZÌNO dARiU, NAkil, okRAskE, pEcivo, ČokoUdE, bowboNE, pijAČE, jopU obUciU, SMLČARsko OpREIMO ÌN ŠE kAj. VEČidEl TiSTEQA, kAR iŠČETE, NAjdETE NA ENEM MESTU, pA SE po UqodNÌb CENAb! KDOR IŠČE, TA NAJDE ...V NAIVH ! Nama Ravne Vam žeII veseI Božič ÌN SREČNO M ® [PiRRENOVAcoo Podjetje za opravljanje trgovskih, storitvenih in tržnih poslov Žerjav 18, 62393 Črna na Koroškem Tel.: 0602/39-140 POSLOVALNICE: O Žerjav 18, Črna na Koroškem O Partizanska 13, Ravne na Koroškem Zahvaljujemo se vsem kupcem za zaupanje in želimo srečen Božič in srečno novo leto TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMU IN PREDMEH SPLOŠNE RABE ySotidni r Uspešni ^ Veletrgovci r'EfQpeditivni '^LjuBeznivi mm A 'II 1 Mr \ .«Ja ; SU V H TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec /O/ P , C č ^ 0602/ 41-157, 41-267 ^ VELzizcjOuina cÒU(JE.L ^ ^ računovodstvo 42-404, fax 42-264 cra/jL ivojz odjzmcitaz in tudi nouz kujiaz, da jo odiZazjo na (dztjidi a. SS tzz i.z fizzjjzicajo o kaizouoi.ti jionadtiz. Običaji PRAZNIKI IN OBKAJI Množična so božična praznovanja in v različnih okoljih imajo svoje posebnosti. uživajo ljudje in živali pri hiši. Za tem je svetnik Janez in takrat se blagoslovi vino, ki ga pijemo za telesno in duševno zdravje. Četrti dan, to je 28. januarja, je tepežni dan, ko hodijo otroci od hiše do hiše in otepajo. Kogar otepejo, mora dati denar, koliko, pa odloči sam. Dan pred novim letom imenujemo druga bile. Prejšnja leta so na Silvestrovo coprali, tako da so pod klobuke nastavili razne stvari, ki so napovedovale dogodke v naslednjem letu. Oglje naj bi pomenilo smrt, prstan poroko, skupaj povezan "punkcij" je napoveal odhod najditelja od doma, kdor je našel ključ, naj bi postal gospodinja oz. gospodar in podobno. Tudi veselice so se še nekdaj na Silvestrovo prirejale. Sedaj pa gredo ljudje voščit po domovih in je ta noč cela bolj budna kot pa ne. Še vedno pa marsikje drži šega, da je za hišo nesreča, če pride podnevi prva voščiti novo leto ženska. Tretja bile je dan pred Svetimi tremi kralji, ko se še tretjič in zadnjič škropi in kadi s kadilom. Poleg tega se iz blagoslovljenega lesa naredijo križi, manjši se pritrdijo na poslopja domačije, večji križ pa se odnese na polje in tam pusti zataknjen v zemljo. Na vrata hiš pa se še ponekod napišejo začetnice imen Svetih treh kraljev: Gašperja, Melhiorja in Boltežarja, godovnikov. Z njimi se božična doba šestega januarja tudi zaključi. Vsi ti prazniki in običaji naredijo res prijemo vzdušje." □ S.Š. Kako potekajo na Šentanelu,, hribovski vasi na južnih obronkih Strojne, ki jo poznamo predvsem po turizmu na kmetijah in je od Prevalj oddaljena le nekaj kilometrov asfaltirane ceste z odcepom pri Štopar-jevem kamnitem mostu, je pripovedovala domačinka Rozka Marin, ena od nosilk ljubiteljske kulture v vasi, poznana tudi po pripovedovanju narečnih zgodb, šeg in običajev. Sicer je gospodinja na manjši kmetiji v središču vasi Šentanel. “Božična doba se prične s prvo adventno nedeljo 27. novembra. Takrat naredimo adventni venček in zvečer ob molitvi prižgemo svečo in vsak naslednji teden eno več, tako da za Božič gorijo vse štiri. Ob svetem Miklavžu, ki je šestega decembra, so obdarovani otroci in tudi starejši nekaj malega dobimo. Miklavž hodi po domeh in nosi darila, zraven pa hodi tudi parkelj. Naslednji teden, trinajstega decembra nastopi svetnica Lucija, ki je "priprošnica" za oči. Pred Božičem pa je potrebno veliko peciva speči, da se lahko da, ko pridejo obiski. Predvsem pa se mora vse lepo počistiti: od posode do stanovanja... Dnevu pred Božičem pravimo bile. Takrat naredimo božično drevo in postavimo jaslice, škropimo in kadimo z blagoslovljeno vodo in blagoslovljenim lesom stanovanje, okolico hiše in hleva ter polje. To storimo tako, da v ponev položimo žareče bukovo oglje in nanj položimo žegnan les, da žari in lepo diši. V noči pred Božičem gremo k polnočnicam, dan pa preživimo čimbolj praznično, ob dobrih jedeh in pijači. Zjutraj se postreže bela kava in orehova potica, opoldan narežemo svinjsko povojeno meso, za kosilo pa pripravimo juho z domačimi rezanci, kruhov hren, pražen krompir z govedino in drugimi vrstami mesa ter solato. Včasih, ko še ni bilo hladilnikov, a so bile mrzle zime, so bile ob tem času koline in mesa je bilo v izobilju. Naslednji dan po Božiču, ko je sveti Štefan, blagoslavljamo v cerkvi sol, ki jo za zdravje ŽUPAN OBČINE RAVNE - PREVALJE MAKS VECKO SE ZAHVALJUJE VOLILKAM IN VOLILCEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE. Jc OB ZAKLJUČKU LETA ŽELIM VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO. matematično funkcijo... Razgledi OTROŠKI PARLAMENT Nfll BO - V NflS.... KJE SO TOPUNfi IN PRIJAZNOST? V zadnjem času vse vec in pogosteje slišimo negodovanje učiteljev, kako nevzgojene in nehvaležne učence da imajo. Še kasneje, še vedno v socialisičnih časih, na fakulteti, sem imela profesorja, ki je tako toplo govoril o prekmurskih ljudeh, o dušah, ki so nenehno in skoz in skoz tople... V gnilem socializmu sem s pomočjo teh ljudi ČLOVEŠKO GOR rasla v ta svet in v to življenje. S pogovarjanjem in s poslušanjem.. Danes ni več gnilega socializma. Le takšni in drugačni spomini nas vežejo nanj. V tej, tako opevani demokraciji, pa morajo NAŠI Še ne tako daleč nazaj je bil učitelj strah in trepet na šoli in so se ga bali tudi tisti učenci, ki so junaško (in brez očitkov vesti) ušpičili marsikatero vragolijo. Kajti učitelj je imel palico (kolikokrat je bil to debel lesen meter), s katerim je takim junakom nemudoma izprašil hlače (in glave). Danes (vsaj uradno) šib ni več. So pa - to prav dobro vedo učenci in učitelji, druge oblike kaznovanja, ki nemalokrat bole veliko bolj, kot samo telesno kaznovanje. Recimo: učitelji telovadbe na marsikateri šoli dajejo kazenske kroge, pa kazenske počepe, če ne pišeš posebej lepo, ti učiteljica slovenščine da toliko in tolikokrat napisati to in to.... in tako naprej... Z vse večjim komunikacijskim povezovanjem s svetom in z vse večjo odprtostjo navzven postajajo naši šolarji vse pametnejši in tudi vse bolj osveščeni. Poznajo sebe, svet okoli sebe in - poznajo svoje pravice. Vedo, da so majhni ljudje, ki iz dneva v dan rasejo in globoko v sebi, zavestno ali ne, čutijo potrebo po prijaznosti. V svetu, ki je surov in vse bolj krvav, si želijo tople besede in toplih rok. Zato upravičeno (vse pogosteje) zavračajo suhoparno podajanje snovi za katedrom. Zavračajo učitelje, ki ne znajo (res-da mnogo odvečne navlake) snovi podati na topel in na človeški način. Ker učenci velikokrat nimajo možnosti ugovora, je edini zdrav način odpora v razredu SMEH. Nezbranost enega, dveh, ki potegneta za sabo vso skupino. Kar ima za posledico tako fino eksplozivno učiteljico, ki zarobanti v razredu in kasneje jezna šari še po zbornici... "Dosegli smo svoje, dosegli smo pozornost", so prepričani naši otroci. In imajo prav! Otroci niso posode, kamor bi iz ure v uro dolivali različna znanja, temveč jim moramo znanje na človeško topel in prikupen način dati. Ne natrpati! Vem, množica učiteljskega zbora se bo oglasila in jadikovala, kako zahteven je učni program in kako nizko je cenjeno njihovo delo. Delo z ljudmi. Sama pa - ko kot mama gledam zvezke mojih dveh šolarjev, često vzkliknem "Ali iz vaju kanijo narediti računalnike!?" Tudi sama sem bila nekoč učenka. V tistem gnilem, socialističnem času... Vse sorte spominov na učitelje in učiteljice sem nesla s seboj v življenje... Eni so svetli in lepi, drugi pa trpki in boleči. V najnežnejši dobi, ko sem z odprtimi usti, očmi in ušesi sprejemala svet vase sem imela - zlatega učitelja BORUTA, ki je, ko je videl, da smo nemirni in "žleht", ne ni pridigal in nič ni kričal! Violino je vzel v roke in iz nje izvabil mile zvoke, da smo kar sami zapeli... Kasneje, v gimnaziji, še zmeraj so bili gnili, socialistični časi, sem imela odličnega profesorja kemije. Čeprav nam je kdaj napovedal test in enice, je znal z nas narediti ljudi. Ker je bil tudi sam preprosto: človek. Kadar nam je - ali pa njemu - šlo kaj narobe, se je čisto tiho usedel v zadnjo klop, dal citre na mizo in igral in igral... Takrat smo razpredli svoje MLADOSTNE misli, sanjali smo o Liz Taylor, o Peci in o Urški, o alkoholu in o vragolijah, ki smo jih znali ugnati...Smeh in sproščenost sta zlezla v nas in sta pomagala pregnati strah pred še tako zapleteno OTROCI V PARLAMENTU PROSITI PRIJAZNOSTI... Zato me danes, tako kot moje otroke, boli, da nič več ni tovarišev Borutov in ne drugih, ki bi v roke vzeli violino in citre in s pesmijo in glasbo ukrotili nemir v mladih srcih. Da bi prižgali iskrice v zvedave oči: iskrice, ki naj ne ugasnejo niti takrat, ko bo ta mladež stara... □ T.Repnik-Vrhnjak ffj Vsem občanom Slovenj Smadca želim prijetne božične pravnike in srečno novo leto 3 1995 ane2 \^oiy\\]CKV\e^\® radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NASI radio alta d.o.o. radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 360 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,§ Mhz TIO Tekstilna Industrija OUSki vrh Q/se/n n a sim Aapee/n éelìm o v le la /993 i/e llA o za rlosln lA d/il, p zl/el/i IA v&oe/tov In slarl/clA sa/i/ v fioc/aiù ci A In vAltiéìlìA za noó In /colto č/eA s lll/i e In clu s Itl/e (SlisAi c tA S nnjnižic moine cene OBiniinienecn pomfivn in ugod- m KReDimi pRODnim pogoji O 20% populi ob golorin/kem pločilu O Irimereeno obročno odplačilo brez popu/la O petme/ečno obročno odplačilb z 12% fih/no obre/tno mero r »jr norem grudco SLOVENJ'GRADEC Stari trg 304 0602 44 1g5) 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 noYA opRcmn - fiorcm gradeč Po Koroški SLOMŠEK MED N (IMI Prizadevni člani filatelističnega društva Drava iz Mute so v teh dneh izdali že svojo šesto, tokrat božično pismo. Na njej je upodobljen škof Anton Martin Slomšek. Ker je Slomšek v letih 1838 do 1844 služboval tudi v Vuzenici, so Vuzeničani letos obudili spomin 150 let nazaj, kar jim je Slomšek pridigal in jim polagal na srce domač jezik in um. Kot se spodobi, bodo na pošti v Vuzenici dan pred Božičem, to je 24. decembra, za vse ljubitelje in zbiratelje znamk, delili posebne, Avtor tega pisma, kot tudi nekaterih priložnostne žige. pred tem, p Branko Rqinik.Q T.R. & I S letos, lxr pokazal nedeljski obračun, ki gledalcev že doslej ni puščal ravnodušnih. ponudbo cedejev na Koroškem, pravi, da gre tačas najbolje v prodajo prav Chatojev Mlinar. Direktor hotela Kompas Danilo Jakoš nam je zaupal, da hoteli v letu 1994 ne bodo zgubaši; prenočišča so se povečala, torej, gostje se vračajo, sprejemi in coctajli so skoraj vsak teden, nočni klub deluje brezhibno z lepoticami iz Rusije in Češke in s trmasto Gino Kuserbanj, ki vsem navkljub očitno žanje uspehe! mmoMjfl OSIČ&A trgovcev in gostincev iz našega skladišča v Slovenj Gradcu: > prehrambeni izdelki > čistila, pralni praški, galanterija > alkoholne in brezalkoholne pijače MALOPRODAJA OSICZZA iz naše ponudbe v lastnih poslovalnicah: TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p. O. Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641 > samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v Topolšici Skladišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 8 Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN STRANKAM ŽELIMO USPEŠNO 1095 TRADICIJA JE NASA GARANCIJA Z (/AMI NA POT! to zn cAom In c e n/e n Im Aci/jc e m zel Im n SREČNO (Sostilam o tn ptlpotoco/mo. l/ìenoln sAl servisi iffio resAe Do Koroški NATEČAJ: POSTAR ZVONI.... (ali: OBRAZI, KI JIH POZNAMO) V teh dneh jih mnogi pričakujemo nestrpno, ker nam prinaSajo glas naših dragih, daleč stran in ki jih tako pogrešamo... Razveselimo se jih, mnogokrat pa tudi razjezimo, ko zavijejo proti našemu domu. JANKO ZORJAN, poštar -raznašalec na Muti, bi nam znal povedati veliko veselih in bridkih zgodbic, ki jih videva in občuti ob raznašanju pošte po Muti in okoliških hribih. Muta, kraj in trg že dolga stoletja in dandanašnji tudi občina s svojim županom, ima manj kot štiri tisoč ljudi in raztegnjene poti, ki se vlečejo v dolge in težke kilometre. Janko jih mora obhoditi iz dneva v dan. Okoli dvanajst kilometrov nameri vsakodnevno. Po normativih Pošte je za raznašalce to maksimalna dovoljena obremenitev... Sama si ob tem predstavljam tisoče in tisoče dolgih korakov ter težko torbo, ki nemalokrat vleče k tlom. Še zlasti sedaj, ko so nam prazniki potrkali na vrata in je čestitk na tisoče. V decembru se - to ni zanemarljiv podatek - obseg dela na poštah poveča najmanj dvakrat. Janko Zorjan Zato tudi ni čudna želja zaposlenih na pošti na Muti, ki si srčno želijo še enega raznašalca. Tako bi lahko razbremenili delo sedanjih dveh in odpravili vse takoimenovane "izpostavljene predele", ki so namenjeni okoliškim kmetom na Primožu in na Jerneju, saj tja poštarji preprosto ne morejo hoditi. Kljub željam fizično to ni mogoče. Poštarja, Janko in Oto, tja hodita v poletnih mesecih dvakrat, v zimskih enkrat tedensko. Obhodita pot, dolgo dobrih triinštirideset (43) kilometrov, da porazdelita pisma, časopise in pakete, ki jih čakamo... tekst in foto: T. Repnik- Vrhnjak LEPI IZDELKI Pod pokroviteljstvom Komunalnega podjetja Prevalje so prejšnji petek v prostorih vinoteke Mihelač na Ravnah odprli prodajno razstavo gojencev Zavoda za delovno usposabljanje mladine iz Črne na Koroškem. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo in kupijo lepe izdelke iz lesa, značilne za umetniško ustvarjalnost gojencev pod strokovnim vodstvom pedagogov zavoda. Vabijenil (.SLOVENSKI TRIENALE SATIRE ARITAS, ŠMARJE 95 Aritas - satirA LIKOVNA. SATIRA IN BESEDNA SATIRA Mini formati-Maksi kkje MOni besedila - Maksi modrosti Pravila za likovni in besedni natečaj 1. Natečaj je javen in se ga lahko udeležijo državljani Slovenije in Slovenci iz tujine. 2. Posamezni avtor lahko sodeluje na likovnem in besednem natečaju. 3. Datum nastanka likovnih in besednih satiričnih del je svoboden in so lahko objavljena ali neobjavljena. 4. Ideje, ki ne bodo imele satirično humorističnega sporočila, ne bodo uvrščene v natečaj. 5. Člani žirije ne morejo konkurirati na natečaju. 6. Natečajnemu gradivu priložiti kratek življenjepis in osebno čmobelo doprsno fotografijo za publikacijo in arhio trienala. Priložiti svoj naslov in telefonsko številko. 7. Nagrado mora nagrajenec sprejeti osebno. V primeru bolezni ali velike oddaljenosti nagrajenca jo lahko prevzame pooblaščena oseba. 8. Prireditelj si pridržuje pravico, da likovne in besedne satire, ki bodo uvrščene v natečajni izbor, objavlja za potrete trienala. 9. Vsak udeleženec trienala bo vabljen na zaključno slovesnost. Ob tej priložnosti bo brezplačno prejel katalog in plakat. L nagrada: Zlati Aritas *95 E. nagrada: srebrni Alitasi H nagrada: Bronasti Aritas ^ Medalje iz čistega zlata, srebra in brona ter diplome. Likovni natečaj - Vsak avtor lalrko pošlje ali osebno dostavi po tri likovna dela. Opremljeno delo ne sme presegati dimenzije 50 cm. - Dela na papirju ne opremiti z debelim reliefnim paspartujem ali okvirom, ker bodo položena med šipe. Uporabljen je seveda lahko tanek paspartu, ki pa ne sme presegati dolžine 50 cm. Olje, akril in reliefno upodobljeni motivi naj bodo primemo opremljeni, enako skulpture, kipi. - Vsak eksponat naj bo podpisan in označen z letnico nastanka. Na zadnji strani naj !x> s tiskanimi črkami navedeno: avtor, naziv dela, letnica nastanka, tehnika, dimenzije in cena umetnine v DEM. Eri skulpturah, kipih podatke priložiti v kuverti. Eriložiti tudi točen naslov in telefonsko številko. - Erimemo zaščitene eksponate osebno dostaviti na naslov: Tomo Čeme, Galerija Konex, Cesta na Brdo 109, Vrhovci, 61000 Ljubljana, dne 31.januarja in l.februarja 1995 med 9. in 14. uro. Vse informacije: tel. (061) 272-588,123-1258. Umetniki iz oddaljenih krajev Slovenije in iz tujine naj dobro pakirane eksponate pošljejo po pošti s priporočeno pošiljko na Isti naslov. Na pošiljko priplmri: ARITAS ‘95 Eošiljke morajo prispeti v ljubljano do 1. februarja 1995 do 20 ure. Besedni natečaj - Sodobna besedna satira- humor: aforizem, kratka basen. Mini besedila -Maksi modrosti. Natečaj ni namenjen samo aforistom, ampak tudi ostalim literatom: pisateljem, pesnikom, dramatikom, novinarjem in neprofesionalnim piscem. - Vsak avtor lahko pošlje največ deset kratkih satiričnih besedil v šestih kopi jah, ki naj bodo natipkane in podpisane s polnim imenom. Eripisati letnico nastanka satiričnih besedil. - Besedne satire poslati s priporočeno pošto na naslov: Tone Kampuš, Zveza kulturnih organizacij, Dom kulture, 63240 Šmarje pri JeLšalr. Na kuverto zunaj pripisati Aritas '95. Vse informacije na telefonu: 063 821-236. - Besedne satire se laltko pošljejo na gornji naslov takoj po objavi natečaja ali najkasneje do 1. februarja 1995 do 20. ure, ker bo naslednje dni zasedala žirija. Vabljeni k sodelovanju! Eripravljalni odbor trienala Aritas Celje, Šmarje pri Jelšali, Ljubljana, 8.november 1994 Reportaža Zfl SREČNO STAROST PRIKLICATI ISKRICE V OČEH Boqve, koliko ljubezni morajo imeti v sebi ti, ki jo ta tankočutno in velikodušno razdajajo drugim, tistim, ki so zadnje dni ali leta ostali brez nje, malte pozabljeni in osamljeni. Vedno sem želela vedeti, kje jemljejo mo<, da najdejo razumevanje in kje jemljejo voljo, da razumejo... a sem v nedavneim mrzlem, a sončnem in lepem četrtku ® doumela brez velikih besed... Bila sem v Domu starostnikov v Gnečah in spoznala bedo človeške nemoči, odvisnosti od zdravnikov in sester, odvisnosti od toplih besed in stiska toplih, mehkih rok. Da potolažijo tvojo bolečino, zapolnijo tvojo praznino in obrišejo solze, ki skele srce... DA UBpjO BEDO! Ne denar - nobena še tako idealna plača ne more poplačati teh majhnih junakov, teh sester, zdravnikov, negovalk in psihologov, ki odganjajo bedo strahu, nepotrebnosti, telesne in duševne bolečine vsem 275 stanovalcem, ki so našli svoj, NOVI dom v tem Zavodu. MABJANAVEBEKIČ socialna delavka, ki je v Zavodu našla svoj smisel dela, je večno mladostno nasmejana, s toplimi očmi, ki božajo in z rokami, ki so vedno pripravljene pobožati uvelo dlan. S srcem, kamor zapiše vse bolečine in stiske ljudi, ki jo poiščejo, da so ob njej in da ji povedo, da jo imajo radi.... Njo, tako kot ona njih! Tudi takrat, ko so priklenjeni na posteljo, na voziček... ko za trenutek ali dva ali več ne vedo, kdo so, kaj so, kje so... Pa jim pove, pomaga jim, opogumlja jih. Jim išče in poklanja drobne prijaznosti, ki so jih potrebni kot lačni kruha. "Dober dan, gospa! O, kavico ste popili! Je bila dobra? Kako pa kaj noga?" "O, lepo frizuro imate danes! Ste bili pri naši frizerki?' "Gospod, en lep pozdrav! Kako je s kačo, ste jo končali5" "Boli, vem, da hudo boli. Kaj, ko bi šli dol k zdravniku, že dela. Povedal vam bo, kaj je treba narediti." IRENA TOREJ, vodja zdravstveno negovalne službe vsakega izmed dvestopetinsedemdeset stanovalcev Zavoda v Črnečah vedno znova "obravnava" v sebi. Ga iz trenutka v trenutek poskuša razumeti Ker na njegovo mesto, še zlasti tistega, ki je ostal sam ali tistega, ki mu papirnati neživ-ijenski predpisi ne dovoljujejo ugodnosti, ki pa so dodeljeni v polni meri komu drugemu, vedno postavlja sebe ali koga njenih, ki ga ima rada. Zato jo še toliko bolj boli samoti, ki jo nekateri otopelo prenašajo ali pa zaradi nje čutijo hude telesne bolečine. Te so nemalokrat odraz pretrganih vezi z domačimi. "Ja, najhuje je takrat, ko kdo naših stanovalcev pričakuje prihod domačih. Teh pa ni ne danes, ne jutri, ne NIKOLI. To tako boli ne samo tistega, ki ZAMAN ČAKA, temveč tudi nas, ki lahko le nemočno opazujemo NEMOČ. Smo pa tudi zato mi tu, da velikokrat nadomeščamo domače in da smo vez z zunanjim svetom. Res lahko vsak posameznik hodi ven in zato ne potrebuje posebnega dovoljenja, prav pa je, da pove, kam namerava iti. Še zlasti, če se odpravlja za dalj časa, da vemo, kje ga iskati, če se kaj zgodi..." Nekaj let pred upokojitvijo je gospod ŠTEFAN BOROVNIK, direktor ZAVODA V ČRNEČAH, našel delo, ki si ga je vseskozi želel. Čeprav po izobrazbi diplomirani pravnik in na Koroškem poznan tudi po drugačnih funkcijah (v gostinstvu, turizmu) opravlja zdaj delo, ki zapolnjuje njegovo dušo. Toliko razumevanja ima za svoje stanovalce, toliko volje jim pomagati na vsakem koraku in tako željo razbiti zakoreninjeno podobo ljudi o hiralnicah, da verjamem, da mu bo to enkrat tudi uspelo. "Čim več moramo govoriti o sebi in javnasti rei ta način povedati, da vsi, ki prihajajo k nam živeti, ne prihajajo sem umirat. Res je, da pride veliko ljudi naravnost iz bolnišnic, da so bolani in zelo zelo odvisni od naše nege. Nikakor pa ne smemo pozabiti vseh tistih, ki prihajajo k nam zgolj s starostnimi težavami. Kar dve tretjini naših stanovalcev jih ima, in te moramo vzeti takšne, kot so. Kot revmo. Kot pozabljivost. Kot nevšečnosti, ki pridejo ravno takrat, ko jih najmanj pričakujemo in želimo. A kljub tem in podobnim težavam so ljudje med nami sila aktivni. Sposobni so uresničevati svoje konjičke in se posvečati rečem, za katere v prejšnjem domu nikoli ni bilo dovolj časa. Veliko je med nami vdovcev. In ni je lepše stvari kot ljubezen, ki vzkljije med našimi štirimi stenami! Vsi čutimo z zaljubljenim parom in vsi smo zanju srečni!" Sedeminosemdesetletni FRANC PRIMOŽIČ se je, kot večina med nami, misli na dom dolgo otepal. Ker je doma izpod Pece in ker je bil po ženini smrti sam, pa tudi zato, ker je v Domu v Črnečah že imel sestro, se je vendarle odločil, da bo tudi sam poskusil. "Pa so me tu sila prijazno sprejeli. Takoj sem izgubil strah in opustil nezaupanje. Glavna sestra Irena in sestra Nevenka sta mi vse razložili, mi vse pokazali in tako sem tu že od 25. maja 1988 leta." Franc Primožič, ki je skozi življenje hodil kot pastir, mesar, pa kot rudar, je pesniška dresa: neizmerno rad piše pesmi, oblikuje les v kače, ure, piše pisma prijateljem in znancem, tudi za tiste, ki več ne morejo pisati. Nadvse aktivno sodeluje v PEG, skupini starih za samopomoč. Zadovoljen je in ne bi je mogel najti lepše starosti kje drugje... Tolikokrat se vprašujem, čemu je nekaterim dodeljena ta moč RAZUMETI DRUGE. Jim nesebično pomagati ob vseh nakopičenih in sproti prihajajočih težavah, ki jih prinaša življenje. Tolikokrat se vprašujem, čemu na svetu ne živi še veliko več plemenitili Iren, Marjan, Štefanov: ljudi, ki bi bili sposobni ustvariti čimbolj človeško življenje mnogim, ki so oropani in opeliarjeni.O T.Repnik-Vrhnjak Lojze Peterle sproščen med stanovalci doma v Črnečah Reportaža NfiSMEH DOJENCKfi IN BREZZOBEGA STARČKA - OBA STA LEPA Šestega decembra so se v domu v Čmečah zbrali voditelji skupin starih za samopomoč Sekcije združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko iz Savinjsko-Celjske, Šaleške in Koroške regije. Srečanja sta se udeležila avtorja projekta skupin docent doktor Jože RAMOVŠ in diplomirani socialni delavec Tone KLADNIK. "Vse, kar je v zvezi s staranjem in s smrtjo, je nedostojno in zato tudi misel na to, da je lahko starost lepa, odrivamo na rob. A starih ljudi je čedalje več, kajti vse razvite družbe postajajo stare. V zadnjih petnajstih letih je nad deset odstotkov prebivalstva nad 65 let. Naloga naše srednje generacije pa je, kako za te ljudi poskrbeti, da bodo živeli človeka dostojno življenje. Razne stroke in službe pa seveda svojci starih ljudi vedo, da ima materialna preskrba prednost, a ta še zdaleč ni vse!. Človek je nezadovoljen, kadar svojega življenja ne preživlja smiselno! In tu se odpre naloga služb in nas vseh, da: prvič, poskrbimo za počutje človeka (temu po domače rečemo, kako mi je koža prav), drugič: za medčloveške odnose (ali: koliko se stari ljudje čutijo sprejeti) in za bivanjsko področje (to življenje dojema v celoti. Tu se torej poraja vprašanje smisla mojega življenja). Ko je človek nezadovoljen sam s sabo, žalosten in potrt, otrok, ki bi jim svoj nasmeh dajal, pa ni, potem se stari vprašujejo, ČEMU? In takrat na mah materialni standard izgubi svojo vrednost. S tem obsojam srednjo generacijo, nas, ki zdaj delamo, kajti mi moramo mladim pokazati, kako naj živijo, da se bodo smiselno usmerjali v življenje in mi moramo poskrbeti za smiselnost življenja starih ljudi, kajti le tako bomo ustvarili smiselno starost tudi sebi -čez dvajset, trideset let to bomo! Zato moramo zgraditi mostove med domom in okoli- co, povezovanje, in to intenzivno, med mlado in staro generacijo. To je naloga srednje generacije! Mladi morajo čutiti pomen in vlogo dedka in babice! Le tako bo mlada generacija lahko dobila tisto, kar lahko da le stara generacija! Srednja generacija za otroke nima časa, tudi čustev nima, ker pozna le ukazovanje! OTROK PA RABI SAMO ČAS IN SAMO ČUSTVA! Star človek da veliko časa, veliko čustev in veliko življenskih izkušenj, ki brez ukazovalnih besed dajejo VZGLED. Otroštvo pa ima upanje, prešernost in nasmeh in to STARI potrebujejo. ZATORRJ: STAROST BREZ SOŽTIJA Z OIRO-KI, JE PRAZNA STAROST Stara in mlada generacija spadata skupaj! Srednja generacija mora skrbeti za njuno blagostanje" so misli gospoda Jožeta Ramovška, misli mnogih socialnih delavk, in upam, da tudi dejanja vas, ki nas berete... □ T. v.r. DimniKflRfTVO RAYAC AA KOROŠKCffl ves« božič mVCIlKO SREČI Y IETU 1995 1 llllllliiii M:: :■ If! fiiilffSI ' ■ lidi!----- C3/M_E.RJJ/V CjR./KEZ> R.AVNE NA KOROŠKEM Meško je bil leta 1970 do 1985 profesor slikarstva in grafike na Akademiji za likovno umemost v Ljubljani. Samostojno razstavlja ter sodeluje na razstavah slikarstva in grafike doma in v tujini. Prejel je tudi več nagrad. V kulturnem programu na otvoritvi razstave je MATJAŽ PIKALO, sicer domačin iz Leš, prepričljivo recitiral svoje pesmi in prisotne tako seznanil zlasti z najnovejšo pesniško zbirko "PES IN PLESALKA".1990) in Dobre vode (1991). Pesnika in igralca je v njegovem izvajanju spremljal ansambel AYLODAFE Iz Ljubljane. Kipar Meško vsekakor spada med eminentne slovenske umetnike. Uveljavil se je ne samo kot ustvarjalec ampak tudi kot pedagog. Zlasti znana je njegova knjiga "TRAKTAT O RISBI". Je izrazit figuralik v klasičnem smislu in tako nikoli ni presekal tradicije figurativnega slikarstva, ki postaja aktualnost devetdesetih let niti se nikoli ni spuščal v relativne novitete abstraktnosti, čeprav figuraliko neprestano spremljajo elementi simbolnosti in abstrakcije, vendar v glavnem kot elementi kompozicije ali celo dekoracije. Tako ostaja eden redkih slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov, ki se niso odrekli resnični likovnosti, ali pa je celo edini. Galerija Grad pod vodstvom akad. slikarja Benjamina Kum-preja je javnosti prezentirala tri njegova grafična obdobja (cikluse) in vrsto oljnih slik. Grafični listi spadajo v zvrst tako imenovane unikatne grafike (oznaka E.A., brez numeracije) in predstavljajo prave paritete par exelence"). Neprestano se pred gledalci dviga ritem njegovih plesalk in plesalcev, presenečajo jih enostavne in prepričljive kompozicijske rešitve, Kultura SLIKAR KIAR MEŠKO IN PESNIK MATJAŽ PIKALO V GALERIJI GRAD Galerija Grad je novembra predstavila dela akademskega slikarja, grafika in kiparja MIŠKA iz Ljubljane. in ubrane barve. Drobni barvni punkti drobijo in ustvarjajo kompozicijsko mrežo. Slike v pozitivnem smislu govore o narodnih običajih ("Štehvanje"), zgodovini Slovencev ("ustoličevanje"). Še posebej pa je zan- imiv "vemetski" ciklus. Barve so zatišane, izstopa lahkotna in zelo spretna risba, ki še posebej povdarja vse kvalitete slikarstva kiparja Meška. Pesnik in igralec Pikalo Matjaž je s pomočjo ansambla pripravil izredno suvereno predstavo in se izkazal kot odličen recitator, mojster mimike in gibov, presenetil pa je tudi z lahkotnostjo izvedbe, sicer recitacijsko težko izvedljivih pesmi. Ansambel Avtodate pa je poleg običajnih instrumentov uporabljal še razne predmete in tako dosegal neobičajne in zanimive zvočne efekte v prijetni povezavi s pesnikovim nastopom. Tako lahko govorimo o enkratnem dogodku, ki je bil dobro obiskan, saj sta otvoritev razstave in predstavitev pesnika tako pozitivni tudi edinstven kulturni dogodek. □ Benjamin Kumprej Galerija Grad povezovalni dejavnik v regiji Umetniki načrtujejo prodor v centre V petek, 9- decembra, so v ravenski Galeriji Grad odprli razstavo treh slikarjev iz Radelj ob Dravi. Presenetljivo dober obisk kaže, da postaja ta galerija eno od kulturnih središč regije, kultura pa pomemben povezovalni dejavnik tudi v tem delu Slovenije. Svoja dela so razstavili likovni umemiki in pedagogi Zoran Ogrinc, Miroslav Hajnc in Peter Hergold, ki jim je skupna oljna tehnika in izražanje v figuraliki, sicer pa so umetniška dela med sabo povsem različna. Skupina radeljskih umetnikov šteje sicer štiri člane, a tokrat slikar Milan Unkovič ni razstavljal. Slogovno bi lahko umetnike razvrstili v nadrealizem, fuvizem, historični realizem in novi nemški imoresionizem. Ob otvoritvi razstave je Miroslav Hajnc med drugim dejal:" Zanimiv je naš skupen nastop, ki pa ni prvi. Čeprav smo povezani nas to ne obremenjuje.” Zoran Ogrinc je povedal, da so se za skupen nastop odločili, ker več avtorjev laže napolni galerijske prostore in ker načrtujejo skupen prodor v centre po Sloveniji. V ta namen bodo skušali pritegniti še nekatere likovne umetnike koroške regije. Naslednje razstave načrtujejo v Murski Soboti, v Ljutomeru in morda še v Mariboru. V otvoritvenem programu sta s svojimi skladbami sodelovala kitarista Matjaž Sterže in Grega Zupančič, obiskovalci pa so po dostopnih cenah lahko izbirali med akvarelnimi listi in novoletnimi voščilnicami razstavljalcev ter z njimi ob kozarcu pokramljali. □ Samo Šavc Da, prav sem napisal - nemarna razmerja. Veliki večini, tudi odgov-omili urednikov, je malo mar, da se politika, Sport in kultura pojavljajo v medijih v grozljivih, prav nemarno nesramnih nesorazmerjih. Kultura je v svojem bistvu najžlaht-nep del človekovega ustvarjanja in na nek način daje "homo sapiensu" -razumnemu človeku smisel bivanja. A je nenehno v send, ker se v javnih občilih o dosežkih dulia poroča zelo skopo in revno. Morebiti boste porekli, da take informadje nikogar ne zanimajo. Zanka pa je v tem, da ravno mediji spodbujajo zanimanje za razne tematike in vzgajajo publiko, pogoj pa je: dovolj zanimivih in kvalitetnih informacij o konkretni temi. Zanimanje je potrebno vzbuditi! Dogaja pa se tudi, da nepoučeni povrSno poročajo in celo neargumentirano kritizirajo dogajanja in dosežke na področju kulture ter s tem delajo medvedjo uslugo tako kulturi, kot tudi sebi. Konkretno se je to zgodilo ob izidu 23. številke Odsevanj, ko je honorarni sodelavec in priložnostni literarni kritik na Koroškem radiu v eter pograjal vsebino časopisa, češ da je v njem preveč! literature. Je to površnost, spodrsljaj, neodgovornost, ignoranca ali slepota? Na naslovnici pul> likadje je namreč jasno natisnjeno z mastnimi črkami - poudarjeno Itelo na črnem, da so Odsevanja: "časopis zn leposlovje in kulturna vprašanja"! Zdi se mi, če uporabim najmilejši izraz, nespametno, da nekdo gode čez veliko število leposlovnih tekstov objavljenih v literarnem časopisu. Je kritični godec sploh prečita! vsebino, če niti naslovnice ni?! Iskreno upam, da se Ito o 24. številki Odsevanj (izšla je v sredini decembra) in o vseh naslednjih poročalo korektno.Tu gre za afirmacijo literarnih ustvarjalcev (pesnikov, pisateljev in esejistov) s celotnega koroškega področja. Ta duhovni Razgledi Nemarna razmerja Piše: Blaž Prapotnik potencial moramo negovati, ohranjati in pomagati razvijati. Prvi korak: koroške občine se bodo morale dogovoriti in finančno omogočiti izid vsaj Stirili številk regijskega literarnega časopisa. Zdaj to breme nosita ZKO in Literarni klub Slovenj Gradec. (Mimogrede: Klub ima na literarnem in kulturnem področju že tridesetletno tradicijo. Prostore ima v Kulturnem domu Slovenj Gradec. V njem sodelujejo pisci s celotne Koroške, prej pa so tu delovali tudi besedovalci iz Velenja, ki pa so danes organizirani v Šaleško literarno društvo. Ob jubileju kluba lx) izšla posebna številka Odsevanj, v kateri bodo predstavljeni vidnejši avtorji, ki so zoreli in dozoreli s tem klubom ter časopisom). Pravi cinizem ostalih občin bi bil, če niti svojim literatom ne bi pomagali in omogočili delovanja ter objavljanja del v regijskem literarnem glasilu. Zdaj bomo lahko opazovali in videli, kako se uresničujejo predvolilni programi, ki so bili izdelani in obljubljeni tudi za področje kulture. Bodo zmagovalci lokalnih volitev držali besedo in s tem upravičili zaupanje volilcev? Se bodo razmerja, ne samt) na področju kulture, vsaj malo popravila? Opravičil ne sprejemamo. Zaskrbljujoč je, sicer v šali izrečen, komentar "nemarnih razmerij" iz ust nekega (na volitvah manj uspešnega) kandidata. Izjavil je, da je kultura le za revne, da se imajo s čim tolažiti, medtem ko živijo v revščini!?! Potemtakem sledi logično sklepanje, da je (materialno) bogastvo namenjeno samo revnim na duhu, da se imajo s čim tolažiti, medtem ko životarijo v duhovni Ixxli. Videti pa je, in to spoznanje je vredno razmisleka, da je možak ironično izrekel stališče celotne družbe v vprašanju razmerja med pomenom duhovnega in materialnega. Mediji javnega obveščanja so izredno skopo poročali npr. o evropski nagradi za literaturo, ki jo je letos prejel Drago Jančar in s tem dokazal tolikokrat omenjeni Evropi, da smo Slovenci tudi "homo sapiens". Zelo pa so se razpisali o dosežku v atletiki: žeaskem skoku v višino (saj že veste vse o tem). Razmerje je bilo menda 3:97! V prid duhovnim ali materialnim višinam? Uganite sami. Tu ne pomaga niti citat iz Juvenala: "Meas sana in corpore sano"- zdrav duh v zdravem telesu, ker je okrnjen in netočen. Izrek se v izvirniku glasi: "Orandum est, ut sit mens sana in corpore sano" - Treba je moliti, da bi bil v zdravem telesu tudi zdrav duh. Kar ima popolnoma drug pomen in jemlje materialnemu samozadostnost ter prevlado. In če skrajšan, vendar smiselno pravilen izrek: "Sit mens sana in corpore sano" - V zdravem telesu naj bi bil tudi zdrav duh, prenesemo in apliciramo v družbeno-socialnem področju, to pomeni, da naj bi v (gospodarsko, politično) uspešni družbi - uspešno in kvalitetno živela tudi kultura (umetnost, znanost). Premalo je - površno prebrati in narobe razumeti citat iz biblije: "Blagor ubogim na duhu, kajti njih je božje kraljestvo", ob tem ostati nezainteresiran, duhovno len in apatičen ter čakati na nebesa. Nebo se ne bo odprlo samo od sebe. Odprlo se bo tistemu, ki vztrajno trka. Potrkati je treba na vest, dušo, intelekt in duha. Potem pa ob spoznanju, da tako ne gre več naprej - vspostaviti normalna in moralna razmerja. □ Vsem občanom občine Radlje ob Dravi se zahvaljujem za podporo in jim hkrati želim vesele božične praznike in srečno novo leto Herman Tomažič šport M fi R K O KOBOVC Najprej je bil plavalec. Skoraj štiri leta je vadil pri plavalnem klubu Fužinar, toda ni mu šlo preveč dobro, ni bilo pravih uspehov. V 8. razredu osnovne šole ga je za atletiko navdušil sošolec Robi in čeprav je začel vaditi razmeroma pozno, star 14 let, se je kmalu pokazala njegova nadarjenast za "kraljico športov." Danes je še ne 18 - letni Marko Kobovc eden najboljših atletov pri Koroškem atletskem klubu na Ravnah in stalni član mladinske državne reprezentance. Podobno kot ostali atleti in atletinje pri ravenskem klubu tudi Marko trenira predvsem tek, saj za vadbo tehničnih disciplin na ravenskem štadionu ni pravih pogojev. PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE Njegova specialnost so teki od 300 pa vse do 800 metrov. Prvo zmago v svoji karieri je dosegel leta 1992 na krosu Dnevnika v Domžalah, ko je osvojil 1. mesto med osnovnošolci. Največje uspehe pa je dosegel prav letos. Poleg naslova državnega prvaka v teku na 300 m pri mlajših mladincih si je Kobovc pritekel še kopico odličnih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih. Če naštejemo samo neke: na Hanžekovičevem memorialu v Zagrebu je bil drugi v teku na 1000 m, na neuradnem srednjeevropskem prvenstvu v Brixnu v Italiji je bil v teku na 400 m sedmi, nastopil pa je v slovenski štafeti 4 x 100 m, ki je osvojila 5. mesto. V slovenski mladinski reprezentanci je doslej nastopil že šestkrat, nazadnje letos jeseni v Košicah na Slovaškem, kjer je bil četrti v teku na 800 m in v Hadrbergu v Avstriji, kjer je osvojil 2. mesto v teku na 400 m. Marko ima malo prostega časa. Šolanje na srednji ekonomski šoli v Slovenj Gradcu, smer ekonomsko komercialni tehnik, pa učenje in vsakodnevni treningi, mu v celoti zapolnijo dan. Pa vendar rad zaigra odbojko, da bi se drugo leto uvrstil v reprezentanco za evropsko prvenstvo v Budimpešti. Marko Kobovc je rojen 24.2.1977, stanuje na Ravnah, Tolsti vrh 88. Im. NAJBOLJŠI ŠPORTNA ZVEZA RAVNE je proglasila najboljše športnike obdne za leto 1994 NAJBOLJŠA ŠPORTNICA: NATAŠA LAČEN, rojena 1971 leta, smučarska tekačica Smučarskega kluba Nova oprema Črna in članica ženske državne reprezentance v smučarskem teku. S svojimi odličnimi rezultati si je pridobila status športnice državnega razreda. Osvojila je naslov državne prvakinje v smučarskem teku na 5, 10 in 15 km v klasični tehniki. Zelo uspešno je zastopala Slovenijo tudi na mednarodni tekmi alpskega pokala, kjer se je v močni evropski konkurenci v smučarskem teku na 5 km v klasični tehniki uvrstila na odlično 5. mesto, pred dnevi pa je osvojila tudi "zgodovinsko" točko v svetovnem pokalu. Za najboljšo športnico občine je proglašena že drugič zapored. NAJBOLJŠI ŠPORTNIK: MTIJA KUNC, rojen 1971, alpski smučar Smučarskega kluba Nova oprema Črna in član državne A moške reprezentance. Je vrhunski športnik, s statusom športnika mednarodnega razreda. Njegov največji uspeh je osvojitev 4. mesta v slalomu, 7 mesta v kombinaciji ter 14. mesta v veleslalomu na zimskih olimpijskih igrah v Lillehamerju. Poudariti velja, da je bil Mitja na teh olimpijskih igrah najboljši slovenski kombinatorec. Med drugimi je na tekmah svetovnega pokala v hudi konkurenci vse svetovne elite osvojil 2., 5. in 6. mesto v veleslalomu ter 11. mesto v slalomu. Za najboljšega športnika občine je proglašen že šest let zapored. NAJBOLJŠA ŠPORTNA EKIPA: Članski ekipa NK KOROTAN SUVEL s Pievalj se je kot maeor iz druge lige uvistila v 1. državno nogometno ligo, kjer uspešno tekmuje v močni konkurenci 16. najboljših slovenskih ekip. Po jesenskem delu prvenstva je ekipa Korotana zasedla odlično 9. mesto. Omeniti velja, da so nogometaši Korotana Suvela v 1. državni ligi postali jesenski prvaki v tekmovanju za "Fair play", kot najbolj disciplinirana športna ekipa. Z dobrimi igrami privabljajo na svoje igrišče veliko število ljubiteljev nogometa iz cele Koroške in tudi preko televizijskih ekranov uspešno uveljavljajo svoje poslanstvo v slovenskem profitcxu. -ate gostinstvo "DELALUT" Prevalje J*—% érecno f se zahvaljuje svojim gostom za obisk v letu 1994 in jim želi vesele božične praznike ter srečno novo leto 1995 (Šport «WKD ; mmm Piše: Ivo Mlakar ZMffGfi ČEPEL-NIKfi tifi MIKUfVŽEVEM MITINGU Tretjega dvodnevnega mednarodnega Miklavževega mitinga v Ljubljani se je udeležilo okoli 450 plavalcev in plavalk iz petih držav. Med 14 - timi plavalci Fužinarja se je nabolje uvrstil Matjaž Čepelnik, ki je osvojil 1. mesto v disciplini 100 m prsno Ostali so se uvrstili na naslednja mesta: 4. Lidija Breznikar, 6. Tanja Merzdovnik. 9. Tanja Kumprej ter 12. mesto Špela Fras in Anja Srebotnik. TRIJE DRZflVNE NRSLOVI za RAVENSKE KARATEISTE Na Ravnah je v nedeljo, 11. decembra, potekalo tretje državno prvenstvo v tradicionalnem karateju za osnovnoSolske otroke. Nastopilo je okoli 100 tekmovalcev iz sedmih krajev, med njimi so bili uspešni tudi domači karateisti, ki sicer trenirajo in nastopajo za karate klub Ravne. Osvojili so namreč tri naslove državnih prvakov. Tako sta v disciplini kata posamezno prvi mesti osvojila Mitja Topalovič med malčki in Jani Krebs med mlajšimi šolarji. Jani Krebs je bil nasploh najboljši tekmovalec prvenstva, saj je skupaj z Milenkom Cvijetinovičem in Lovrom Hovnikom osvojil še ekipni naslov državnega prvaka v disciplini sinhronizirana kata, in to med mlajšimi šolarji. Med posamezniki so se izkazali še: Milenko Cvijetinovič z 2. mestom, Matej Hribernik s 5. mestom in Lovro Hovnik z 8. mestom v kategoriji mlajših šolarjev. Med starejšimi je Dejan Komperšek osvojil 5- mesto. Vsi so nastopili v disciplini kata posamezno. PRVI MESTI Zfi GOLOGRRNCR IN LUŽNIKOVO V Zrečah je bil 10. mednarodni novoletni tek, ki se ga je udeležilo kar lepo število tekačev in tekačic, tudi iz koroške krajine. Na boljša mesta so se uvrstili naslednji: v teku na 800 m je bila med mlajšimi deklicami 4. Saša Jelen, 10. Barbara Šmid, 11. Katarina Horvat in 12. Mojca Kumer. Starejše deklice so tekle na 1600 m dolgi progi, Katja Cvilak je bila 12., Tadeja Kvasnik pa 13. V kategoriji do 19 let sta se uvrstila: Urška Andrejc na 3- in Peter Hamold na 14. mesto. Med starejšimi tekmovalci je bil v kategoriji od 40 do 50 let Ravenčan Beno Jelen 13., od 50 do 60 let Katarina Pisnik iz Prevalj in Vili Blatnik iz Mežice tretja, med veterani nad 60 let pa sta zmagala Ravenčan Alojz Gologranc in Slovenjgradčanka Kazimira Lužnik. V tej kategoriji je bil Štefan Robač iz Raven četni, Sune Pušnik iz Radelj pa osmi. Vsi udeleženci starejši od 19 let, so tekli na progi dolžine 10 km. SILVESTERSKI TEK Nff JAVORNIKU V krajevni skupnosti Javornik -Šance na Ravnah bodo že tretjič organizirali silvesterski tek okoli naselja Javornik. Tek na progi dolžine 1150 metrov bo v soboto 31. decembra, s Startom ob 20. uri izpred zgradbe krajevne skupnosti na Javorniku. Ker gre izključno za rekreativni tek, bosta le dve kategoriji in to moška in ženska. Prijave zbira vodja tekmovanja Alojz Potočnik, telefon (0602)21-520, možno pa se bo prijaviti tudi na dan prireditve od 18. ure dalje. Prvi trije v olxJi kategorijah Ixxlo prejeli posebne nagrade, vsi tekači in tekačice pa bodo udeleženi pri žrebanju nagrad. NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU Aktiv nogometnih sodnikov Koroške je vsako leto organizator tradicionalnega novoletnega turnirja v malem nogometu, ki se vselej odvija v dvorani v slovenj Gradcu, tokrat bo turnir v ponedeljek, 2. januarja prihodnje leto, na njem pa lx> nastopilo 32 ekip. Prijave zbirata koroška nogometna sodnika, Ravenčan Drago Koletnik tel. (0602) 20-207 in Slovenjgradčan Andrej Breznik tel. (0602) 44-584. LAČNOVA OSVOJILA TOČKO ZA SLOVENIJO Drugo tekmovanje svetovnega pokala v smučarskih tekih je bilo v avstrijskem Tauplitzu, kjer je v reprezentanci Slovenije nastopila tudi Črnjanka Nataša Lačen in v teku na 10 km osvojila 30. mesto. Lačnova je tekla zares odlično in priborila Sloveniji prvo, "zgodovinsko”, točko svetovnega pokala v posamični konkurenci nasploh. Pred leti so slovenski tekmovalci sicer nekajkrat osvajali višja mesta, vendar je takrat točke, podobno kot v tekmovanju alpskih smučarjev, prejela le najboljša [Xrtnajsterica.Q MLfiKflR IN CERHICEVfi V spomin na dolgolemega predsednika kegljaškega kluba Fužinar so na Ravnah že šestič pripravili memorialni kegljaški turnir, na katerem je nastopilo 100 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Največ uspeha so imeli tokrat prav kegljači in kegljavke iz koroških klubov, saj sta prvi mesti osvojila Ravenčan Ivo Mlakar in Slovenjgradčanka Nada Černič. Vrstni red - moški: 1. Ivo Mlakar 926 podrtih kegljev, 2. Jože Lasnik /oba Fužinar/ 915, 3- Tone Založnik /LIV Postojna/ 902, 4. Silvo Belaj 889, 5. Rajko Podojsteršek /oba Fužinar/ 880 podrtih kegljev, itd. 1. Nada Černič /Slovenj Gradec/ 421 podrtih kegljev, 2. Ljuba Podbrežnik /Šoštanj/ 419, 3. Majda Verbole 418, 4. Ema Žagar 409, 5. Ivanka Sabljar /vse Korotan/ 409, itd. Posebej so nastopili tudi upokojenci, kjer je zmagal Horst Parotat pred Stankom Prinčičem in Francem Kranjcem /vsi DU Ravne/ KRISTAN PRED PERCIŠEM SBmKm Šahovski klub Fužinar je organiziral tradicionalni turnir v spomin na svoja nekdanja člana Mirka Hrovatiča in Maksa Pešla. Na turnirju, ki je potekal v aktivnem šahu po švicarskem sistemu, je nastopilo 27 šahistov iz klubov severovzhodne Slovenije. Svojo tretjo zmago si je na turnirju na Ravnah priigral Velenjčan Drago Kristan pred domačinom Perušem in Burjakom iz Črne. Vrstni red: 1. Drago Kristan Velenje 8 točk; 2. Danilo Peniš Fužinar 7; Zdravko Burjak Čma 6,5; 4. Vlado turičnik Fužinar in 5. Milan Matko Velenje oba po 6 točk. IM. Glosirana črna kronika Ker se zima šele pričenja, najavlja pa se kar hud mraz, bo pri kurjenju ali odtajevanju pač treba biti kar se da pazljiv. Ognjeni zublji namreč ne izbirajo in škoda je običajno velika. V tem času se je pripetilo tudi nekaj prometnih nesreč, ena med njimi pa je - žal - spet terjala smrtno žrtev. Pripetila se je 15.12. ob 16.55 na magistralni cesti, zunaj naselja Bukovska vas. Voznik osebnega avtomobila znamke AUDI S.P. iz Dravograda, je - kot kaže - neprevidno prehiteval in trčil v tovorni avtomobil ter ostal vkleščen v vozilu. Umrl je na kraju nesreče. POGLED NflZfiJ Koroški policisti pa so v tem času odkrili tudi nekaj domnevnih storilcev kaznivih dejanj iz preteklosti. Tako sta vloma v stanovanjsko hišo I.A. iz Podgorja pri Slovenj Gradcu utemeljeno osumljena J.Š. iz Podgorja in D.A. iz Velenja. Z.M. iz Čme na Koroškem in P.K. iz Žerjava pa sta utemeljeno osumljena, da naj bi bila v septembru in oktobru letos ukradla nekaj parov športnih copat iz garderobe srednješolskega centra na Ravnah. Ob tem je zaskrbljujoče zlasti, da sta dva para copatov izročila tudi prijateljema ter ju seznanila, od kod izvirajo. Zatorej bi bilo prav spomniti na stari pregovor, ki pravi, da je tisti, ki vrečo drži, enako odgovoren, kot tisti, ki krade. In za konec tega dela še resnični dogodek za opozorilo, tudi pred domačo hišo ali stanovanjem se ne smemo počutiti toliko varne, da ne bi zaklenili avta ali svojega premoženja kakorkoli drugače zavarovali. Prsti tatov so dolgi in hitri in pred njimi nič ni varno. To je na svoji koži občutil G.P. z Raven na Koroškem. Dne 312. je pred svojim stanovanjem med 21.30 in 23. uro pustil odklenjen svoj osebni avtomobil. To je izkoristil nočni tiček in mu odtujil poslovni kovček z okoli 50.000 tolarji in 12 zavojčki cigaret Marlboro. PODJETJE ZÌI PRERE-GISTRRCIJO Minulo štirinajstdnevno obdobje, ki ga zajemam v tokratni vfa vozil m rez. delov 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizije 86 Tet: (062) 510-625 INFOND CENTER SE NI POLN, ker smo še pravočasno pridobili dovoljenje za povišanje osnovnega kapitala na 9,5 milijard tolarjev. A BO KMALU. Če nam bo še naprej dnevno zaupalo svoj certifikat toliko ljudi. NAJKASNEJE DO NOVEGA LETA bo tako nastal že drugi štajerski mega sklad. ŠE LAHKO vpišete certifikate na vseli enotah Nove KBM, PTT Slovenije, Zavarovalnice Maribor in pri pogodbenih partnerjih in s tem ZAUPATE CERTIFIKAT PRAVI ZIBELKI! .DCilMIInfond rmiu u umnj«u inarnjMi »uiim ILNA Hinko MURKO, tek: 0602/4 ICIJO GOSTILNA Z DOLGOLETJ Se ftnifioncaz yz vedete (kjičtte ùt novaCeùte friajHike /TN . ^ A* SLOVENSKE ŽELEZARNE Ugj SLOVENSKE ŽELEZARNE IM DRUŽBE NA | RAVNEl RAVNE d 0.0 DRUŽBE NA LOKACIJI RAVNE DELAVCEM ŽELEZARNE IN VSEM OBČANOM KOROŠKE ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO 1995 I’ ( Metal Ravne lavne avne re s -<■* Jeklolivama P Noži Ravn En^vr mmf\ può mo simo gtOTOP BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. KOSI d.o.o. 62380 Slovenj Grodec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fax: 0602 43 795 Telex: 33 450 Izkoristite tradicionalni novoletni popust pri Jelovici Jelovica vam na prodajnih mestih po vsej Sloveniji ponuja pri nakupu hiš, vrat, oken in polken 5 do 10% gotovinski in 3% novoletni popust. ——---- > 1 1 ~ 1 ] j l ; ■ . ■; :-v jB* Predstavništvo RAVNE na KOROŠKEM Čečovje 5, HOTEL MERX, tel.: (0602) 20-175 sa JELOVICA Jelovica Škofja Loka, nova tel.it. 064/6130, fax 064/634 261 GRADIMO IN PRODAJOMO PROSTORE V POSLOVNO ŠPORTNEM KOMPLEKSU TRABERK DRAVOGRAD MlPii _ J ■ ŽE GRADIMO atraktivna lokacija ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) n poslovni prostori za turistično-gostinske in obrtno-storitvene dejavnosti (frizer, zlatar, urar...), trgovske lokale (avtosalon, prodaja sadja, tekstila, trafika...), banka, zavarovalništvo, predstavništva itd. ter tudi stanovanjski prostori. INFORMACIJE: MERX Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK DRAVOGRAD, Meža 3 ^ega kupca poslovnih prostorov v tem objektu vas vabimo na orojektne dokumentacije. Obenem bi vas v pogovoru seznanili p > "iih aktivnosti pri pripravi realizacije projekta, predstavili JeJ. 0602/83-073 83 116 ? ^ ~ *a nadaljnje delo, seznanili s prodajnimi pogoji faks: 0602780-033 ~ ^ ^ ‘''♦nem sodelovanju. ^ >K> ^ C ČE BI ZfiVIST GORELfi... Minule so volitve in zavist, jeza, razburjenje in razočaranje se bodo polegla. Veliko poklicanih pa malo izvoljenih, bi lahko rekli po Evangeliju. In ti lepi programi za nas občane bodo obležali v predalih v občinskih pisarnah, kot vedno po volitvah. Človek bi kar zavidal naši državi, kako lahko razpolaga s takšnim razkošjem sredstev za letake in propagando. Tega najbrž ne bi zmogla kakšna bolj bogata država. Takole sem šel po cesti, in glej ga, letaka. Derem. Joj, kako lep program za našo občino, kar solzo potočim od ganjenosti. Šel sem malo naprej, zopet letak. Iz njega se smeje ves srečen obraz kandidata za župana. Vsak teden ali vsaj mesec ga vidim v kraju, pa tako blaženega obraza ga še nisem videl nikoli. Šel sem naprej, zopet drug letak z obrazi. Pa tudi program stranke tako lep, samo majčkeno drugačen od drugih, seveda. Tudi tu me prevzame ganjenost. Pa tiste kratice na vrhu letaka študiram. Tisti D-ji kaj pomenijo? Morda drago, in L-ji, morda ljudsko, pa tisti S-ji, morda to kar je v zvezi z našimi izločili, vrag si ga vedi. Viači/ sem se nazaj po cesti, pa kaj vidim? Prvi plakat leži raztrgan v obcestnem jarku, z imeni tako skrbno izbranih ljudi na njem. Le kdo je bil tem ljudem tako gorak in nevoščljiv sreče? Kar tačke bi mu posekal, če hi ga zasačil pri tako podlem dejanju. Razočaran nad takšnimi podlostmi sem prišel domov, pa glej, doma me že čaka pismonoša s kupi reklamnih papirjev za volitve in katalogov vseh mogočih ponudb prodajalcev. Za vsakega družinskega člana posebej, kot da smo v dnižini skregani med seboj. Te papiije smo dobili že drugič, če ne tretjič v enem mesecu. No, prav bodo prišli za podnet v pečeh, in z njimi vred denar za te papirje. Premišljeval sem, zakaj se ti, ki imajo tako lepe programe za nas navadne ljudi, ne združijo v dve ali tri stranke, davkoplačevalci bi bili manj obremenjeni s Financiranjem le teh. No, sedaj je vse mimo in ti lepi programi izvoljenih se htxlo končali pri Tinanceh, kot vedno. Pa kaj, ko smo toliko denarja razmetali za propagando, za občine in njih načne pa ga bo toliko manj ali pa nič. V'.se še tako lepe obljube bodo končale v praznih tresorjih občin. Veter se bo še dolgo igral z deli raztrganih reklamnih letakov po naših poljih, v spomin na te tako srečne in nasmejane kandidate na njih. Reklame in katalogi pa bodo še naprej prihajali po domeh, saj je za nje denaija na pretek. Joj, v naših žepih pa ga je tako malo! Ko smo že začeli v Prepihu nedavno z raznimi Petruhi se tudi jaz predstavim in podpišem PEPLUM. Pisma, odmevi RLI JE NfiŠ POTOK ČIST? Pii pouku smo spoznavali naš potok Suho. Šli smo na ekskurzijo in si jo ogledali od zgornjega toka do izliva. Zapisali smo, kje so odpadki in jih fotografirali. Ugotovili smo, kje v Suho priteče umazana voda iz kanalizacije. Vzeli smo vzorce vode v Zgornjem in v spodnjem toku in jih pogledali skozi mikroskop. Ugotovili smo, da je voda v zgornjem toku čista, ko pa potok teče skozi naselje, je voda vedno bolj umazana in ima neprijeten vonj. Svoje ugotovitve smo predstavili staršem in učencem naše šole. Razmišljali smo, kako bi pomagali potoku. Vsak od nas je kaj predlagal. - Ob potoku bi morali postaviti opozorilne table. - Tiste, ki mečejo odpadke v potok ali jih odlagajo ob potoku, bi morali kaznovati. - Organizirati bi morali čistilne akcije, v katere bi se lahko vključili tudi učenci. - Ob poteh, ki vodijo ob potoku, bi morali postaviti koše za smeti. - Ljudje bi morali drug dtvgega opozarjati, da ne bi onesnaževali narave. - Morali bi poskrbeti, da v suho ne bi pritekakla tako onesnažena voda iz kanalizacije. In kaj lahko storimo mi, učenci? Mi bomo poskrbeli, da v naravi ne bomo odmetavali nobenih odpadkov. Opozarjali bomo tudi druge, naj bolj vanije-jo naravo. UČENCI 3.B OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA RAVNE NA KOROŠKEM RAZREDNIČARKA: Rezika Vogel POBUDfi Park telesne kulture na Ravnah na Koroškem je z Domom telesne kulture in zunanjimi športnimi površinami pred 30. leti zagotovil zelo dobre pogoje za izvajanje športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah in za vadbo in tekmovanja športnikov v društvih in številnih klubih. Žal se zadnja leta zaradi vedno slabšega gospodarskega položaja Železarne Ravne, ki je prispevala glavni delež pri gradnji in vzdrževanju športnih objektov na Ravnah na Koroškem, objekti niso več sproti obnavljali in prav zaradi tega ni prišlo do ivkonstrukcije in posodobitve atletske steze, čeprav so bili za to že pripravljeni načrti. Športna zveza Ravne na Koroškem, ki skupaj s Koroškim atletskim klubom organizira vsa šolska atletska tekmovanja, je že večkrat ugotovila, da atletska steza na Ravnah ne ustreza niti najosnovnejšim pogojem za tekmovanja, športni pedagogi na šolah in trenerji Koroškega atletskega kluba pa ugotavljajo, da je praktično onemogočena tudi vsaka vadba in izvajanje športne vzgoje. Izvršni odbor športne zveze na zadnji seji sprejel sklep, da predlaga, da se v letu 1995 prednostno obravnava posodobitev atletske steze, tudi zaradi tega, ker -gre pri tem za večnamenski objekt osnovne športne panoge, ki ga koristijo šolarji, učenci in dijaki, atleti in tudi drugi športniki. -je na Ravnah na Koroškem največja koncentracija šolske mladine osnovnih in srednjih šol na Koroškem, - se na tem stadionu izvajajo vsa občinska atletska tekmovanja šestih osnovnih in dveh srednjih šol in izvaja redna športna vzgoja učencev in dijakov vseh ravenskih šol in - tu trenirajo atleti Koroškega atletskega kluba, ki združujejo atlete iz vseh sedanjih občin v koroški regiji. Ker so v Domu telesne kulture na razpolago vsi potrebni spremljajoči objekti (garderobe, tuši itd.), bi posodobljena atletska steza -poleg tega, da hi dala osnovne pogoje naši šolski mladini in športnikom za vadbo in tekmovanja in jih tako izenačila z večino mladih v Sloveniji - lahko privabila k nam tudi boljše atlete na priprave, dani pa bi bili tudi pogoji za organizacijo tazličnih atletskih tekmovanj, kar vse lahko samo koristi razvoju kraljice športov na Koroškem. Na Ravnah na koroškem dne 07. novembra 1994 Športna zveza Ravne na Koroškem: Jože Šater, predsednik Pridužujemo se pobudi in podpiramo prizadevanja, da se atletska steza prednostno in čimprej usposobi za vadbo in tekmovanja in s tem tudi za izvajanje pomembnega dela šolskega izobraževalnega programa športne vzgoje. Gimnazija Ravne Meta Dorštner, prof, ravnateljica Srednja strojna in kovinarska šola, Ravne Janez Brglez, prof, ravnatelj OŠ Prežihov Voranc, Ravne Stane Osojnik, prof, ravnatelj OŠ Koroški jeklarji, Ravne Katica Karadža, ravnateljica OŠJuričevega Diejčka Jože Pandel, prof, ravnatelj OŠ Prevalje Ivan Kušnik, Ravnatelj Koroški atletski klub Ravne na koroškem Dušan Strmčnik, dipl. ing., predsednik GLIV KOMCINfiLI SMRDI? Zdaj, ko so volitve za nami, menim, da je čas, da se odzovem na pisanje g.Prošta, katerega so (morda?) ravno predvolilne igrice vzpodbudile k takemu pisanju. Pred izidom 20. številke koroškega časopisa PREPIH se je pii meni najavil g. Prošt, ki sem ga seveda kot vsakega novinarja, ki se zanima za problematiko na komunalnem podjetju, tudi sprejel. Ob prihodu pa me je seznanil z dejstvom, da bom odgovarjal na neprijetna vprašanja, česar v časopisu Prepih ni omenil. Ker moram pogosto odgovarjati tudi na neprijetna vprašanja, se tudi tem nisem nameraval izogniti. Moje odgovore si je pridno zabeležil na trak in jih korektno objavil. G.Prošt je šele ob slovesu povedal, da ima sam, neglede na moje odgovore, že pripravljeno svojo "vizijo". In tako kot ostali bralci Prepiha sem tudi sam videl, da se je ta vizija znašla poleg mojega intervjuja pod naslovom "ALI V KOMUNAH SMRDF' V svoji verziji g.Prošt seznanja javnost, da s komunale odteka na desetine milijonov. Ker je tolikokrat omenil odtekanje milijonov, je verjetno g.Prošt seznanjen s tem, kam so ti milijoni cxltekli. Zaradi njegove “vizije” se mlakuža ne /x> razburkala niti zbistrila, saj komunalno podjetje ne posluje v kalnem, svoje račune pa polaga svojemu ustanovitelju. Kot direktorju Komunalnega podjetja Prevalje mi je v mesecu novembm potekel štiriletni mandat. Zaradi kontinuitete dela Komunalnega podjetja Prevalje, oziroma njegovega poslovodstva, je upravni odlxrr podjetja na osnovi določil statuta podjetja bil zavezan, da najmanj tri mesece pred potekom mandata izvede razpis za imenovanje direktorja, kar je tudi izvedel. Prijavil sem se kot eden izmed kandidatov ter bil na predlog upravnega odbora, ki je tudi izvedel izbirni postopek, izbran, ter s strani Izvršnega sveta SO Ravne na Koroškem imenovan. Iz obrazložitve o izbiri izhaja, da sem bil soglasno izbran zaradi dosedanjega uspešno opravljenega dela in priloženega programa, ki sem ga izdelal. Menim, da se je glede rta navedeno pcrstopek v zvezi z razpisom izvedel zakonito, v okviru veljavnega odloka o Komunalnem podjetju Prevalje ter v skladu z njegovim splošnim aktom - statutom. Prav tako se ne strinjam s trditvami g. Prošta, češ da sem v tem času bil direktor starega in novega pcxljetja. Z dnem izdaje sklepa IS SO Ravne na Koroškem o imenovanju direktorja Komunalnega podjetja Prevalje (30.09.1994) sem postal direktor za novo mandatno oMobje v "starem pcxjjetju", kise je z začetkom veljavnosti rxlloka o preoblikovanju Komunalnega ptxljetja Prevalje v Javno Komunalno podjetje LOG (02.10.1994) preoblikovalo v "novo pcxljetje". Odmevi Določilo navedenega odloka pa mi kot "staremu dkektorju" daje pooblastilo, da to delo opravljam do preteka mandata, to je do novembra 1998. S projektom "ločeno zbiranje odpadkov" - njegova skupna vrednost je planiram m 52,8 mio SIT-smo v Komunalnem podjetju Prevalje konkurirali na razpis iz proračuna R Slovenije v aprilu 1994. Narava projekta (ekologija, smeti) je to dopuščala; možno je bilo zaprositi le za 13,2 mio SIT (25% celotne naložbe) in ne, kot pomotoma omenja g. Prošt, 23 mio SIT. Dokumentacija s prijavo je bila oddana pravočasno (obstajala so celo ustna zagotovila, da bo vir zagotovljen) in kljub temu, da smo izpolnjevali vse razpisane pogoje, je pol leta za tem ta vir enostavno izpadel. Pri tem ni kaj "priznati", kot navaja g.Prošt, to je pač dejstvo in vzroki za izpad tega denarja mm še danes niso jasni. Na skladu se mmreč do tega trenutka niso niti toliko potnrdili, da bi mm pismeno javili vzroke za neodobritev kredita. Dejstvo je tirdi, da smo del potrebnega denarja pokrili enostavno z drugim virom, ki je bil takrat m razpolago, kajti projekt je bil že v izvajanju. In zdaj k zavajanju, ki ga v tem delu članka inscenila g.Prošt. Prepričan sem, da g.Prošt ve, da noben demr ni zastonj. Zato me čudi, da jev tem delu Čanka, (citiram)"... da tistega dela celotnega račum za to novo zbiranje odpadkov, ki bi ga morala plačati država, ne bo. In ga bomo morali plačati zdaj sami..."(konec citata) mpisal neumnost, pri tem pa (namenoma?) zavaja porabnike storitve odvoza smeti. Sleherni vir je potrebno plačati, pa če so to lastna denarna sredstva podjetja, sredstva sovlagatelja ali mjeti kredit. Med njimi je lahko le ta razlika, da so nekateri v nekem trenutku na razpolago ali pane, inda nekateri stanejo več, drugi manj. V primeru našega projekta je šlo za zamenjavo izpadlega (relativno ugodnega kredita) z nekoliko manj ugodnim, ki je bil tisti trenutek dosegljiv. In ktrkšne so bile dejanske posledice tega? - Zaradi nekoliko dražjega vira se je rentabilnost projekta ob ostalih nespremenjenih pogojih nekoliko poslabšala (izločilni kazalci so še zmeraj v pozitivnih mejah). - Likvidnost na projektu se je zaradi lx>lj neugodne dinamike vračanja anuitet poslabšala. Obe posledici ho nosilo izključno Komunalno prxljetje Prevalje (povdarjam samo znotraj tega projekta), ne pa potrošnik, kot insinuira g.Prošt. O vsem tern bi se lahko g.Prošt že davno prepričal, saj sem ga nekajkrat povabil na razgovor o projektu ločenega zbiranja odpadkov. Kot sem že v intervjuju povedal, smo sina predsednika upravnega odbora zaposlili za določen čas kot voznika motornih vozil junija 1993- Ker je svoje delo vestno opravljal, smo mu pogcxibo za določen čas petkrat podaljš;rli. Sedaj opravlja dela kot vzdrževalec čistilne naprave, je oskrbnik pokopališča v Črni in popisuje vodne števce. To delo opravlja poskusno za dobo treh mesecev, do 3112.1994 in če bomo z njegovim delom zadovoljni, ga bomo zaposlili za nedoločen čas, saj bi z njim nadomestili tri honorarne delavce. Povdatil bi rad, da imamo na komunalnem podjetju Prevalje za določen čas zaposlenih še trinajst delavcev. Vsi delavci, zaposleni za določen čas, so bili brezposelni in prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Menim, da sta v "viziji" g. Prošta besedi "plačevanje uslug" nepotrebni in žaljivi za spodaj podpisanega. Zavedam se, da je moj mandat, od leta 1991 do danes, bil ravno v obdobju, ki ni bilo naklonjeno investicijam v komunalno infrastrukturo. Težave v gospodarstvu (železarna, rudnik) so direktno vplivale na presahnitev kvalitetnih ftnančnih virov, saj so Komunalnemu prxljetju Prevalje bili edini vir plačevanje storitev s strani občanov in eksterna realizacija komunalnega podjetja. Neglede na to pa lahko vendarle ugotovim, da smo v teh letih uspeli: - zgraditi 260plinskih priključkov - obnovjti 2,8 km toplovodnega sistema (v kinete) - kot prvi v Sloveniji obnovili 280 m toplovrxla z plastičnimi cevmi - uvesti ločeno zbiranje odpadkov - uvesti posipanje cest z snovmi, ki niso škodljive naravi - nabaviti pometalni stroj Rolba, vreden 80.000 CHF - nabaviti mrliški avto Opel Omega, vreden 53.000 DEM - sofìnancirati izgradnjo poslovitvenega objekta na pokopališču Barbara v višini 30% celotne investicije (zunanja ureditev, notranja oprema) - sofìnancirati sanacijo odlagališča komunalnih rxlpadkov v višini 32% - zgraditi vodovod na pokopališče Barbara - obnoviti vodovod v Mežici (Podpeška ulica, Senčna vas) - pričeti z izgradnjo pisarniških prostorov v Logu - nabaviti nekaj servisnih vozil, in še bi lahko našteval. Morda pa g.Prošt vidi odtekanje milijonov ravno v te investicije? ERNEST BLATNIK DISCOS,,JOLLY” in gostilna POGORELČNIK tel.: 0602/71-161 Zahvaljujemo se vsem svojim gostom za zaupanje, obenem pa jim voščimo vesele božične praznike, srečno novo leto 1995 in jih še v bodoče vabimo, da nas obiščejo. "VIZIJE" GOSPODA EDIJA PROŠTA V 20. številki Prepiha je gospod Edi Prošt na 4. strani objavil dva članka (“Ali v komunali smrdi?” in “Kaj pravi direktor komunale?”), ki se nanašata tudi na delo Nogometnega kluba Korotan Suvel. Ne spuščamo se v drugo vsebino (čeprav jo že na bežen pogled krasijo enake “kvalitete”), radi pa hi pokomentirali navedbe g. PROŠTA, ki govorijo o nas in ki so rezultat njegove “vizije”, kot se je izrazil pii zbiranju gradiva za ta prispevka. Gospod PROŠT, verjetno vam samemu ni jasno, kaj naj bi pomenili nekateri izrazi, ki ste jih v želji, da bi bili čim lx>lj čitljivi (beri: senzacionalistični), uporabili pri svojem delu: kaj npr. pomeni navedba, da je “kakšno komunalno podjetje posodilo ime za renoviranje stadionov", pri čemer gre seveda za Komunalno podjetje Prevalje in stadion NK Korotan, kar pa ste v svoji previdnosti izpustili, ker ste vedeli, da gre za vaše “vizionarstvo" o povsem normalnem poslovnem odnosu n.ed nogometnim klubom kot naročnikom in Komunalnim podjetjem kot izvajalcem. V tem poslovnem odnosu so bili uporabljeni vsi normalni instrumenti, kot se običajno uporabljajo pri tovrstnih poslih: naročilnica, pogodba in plačilo, kar vam je v odgovorih na vaša policijska vprašanja [xavedal direktor KP g. BLATNIK. Seveda njegov odgovor nekako ni sodil v vašo vizijo in ga v vašem članku “Ali v komunali smrdi?” sploh niste upoštevali - pa kaj bi to, pomembno je, da ste vi slišali še dnigo plat, upoštevati je pa tako ni neba, če ne sodi v zamišljeni (vizionarski) kontekst članka. Naročilnica, ki je bila izdana in pogodba, ki je bila sklenjena, sta za plačilo del, ki jil: je opravilo KP Prevalje (ali je to vaša “posoja ” imena?), zavezovali naročnika, to je NK Korotan. Dejstvo, da je občinski parlament sprejel sklep, da se del računov poravna iz občinskega proračuna, kaže na to, da se ježe piegovomo strankarsko zelo zdiferencirana skupščina poenotila vsaj na področju športa in s tem vsaj delno olajšala delo Odmevi našemu športnemu kolektivu, ki je | v letošnjem letu verjetno naredil \ več za promtxtijo Koroške kot vsi vaši pisani članki in radijski j prispevki skupaj in ki je za svoje delo moral zbrati mnogo mnogo j več sredstev, kot pa jih je dal proračun v konkretnem primem. Ali ste se že kdaj vprašali, g. j PROŠT, po čem smo v Sloveniji ; znani Korošci? Po trmi, zapnosti in \ zagrenjenosti, kar vse veje tudi iz vaših Čankov. Res je, da živimo v ! hudih časih, vendar hudiča res ni treba malati če bolj črnega, kot je v j resnici. In če je NK Korotan uspelo nemogoče, citi se je v 4 letih prebil | iz četrte v 1. slovensko nogometno \ ligo, potem po logiki vas in vam podobnih enostavno mora biti nekaj narobe. Narobe pa je samo to, da smo se lotili posla, kot to ; delajo dmgod in ne tako, kot je to običaj v ozkem proštom med strmimi obronki Pohorja, Uršlje in Pece. Za ceno mnogokaterih odrekanj nam je uspelo in uspevalo nam bo še naprej. Ne vemo sicer, kako dolgo še, vemo pa, da nam takšne “vizije”, kot ste si jo neutemeljeno privoščili vi, pri tem ne bodo nič pomagale. G. PROŠT, če se hočete iti raziskovalno novinarstvo, ki je danes tako v modi in odkrivati afere tudi tam, kjer jih ni, vam predlagamo, da to delate na kakšnem dmgem področju in ne tam, kjer so zadeve zelo enostavno preverljive. Da bi vam pri tem delu prihranili nekaj tmda, vas obveščamo tudi o tem, da smo, ravno tako na podlagi vizije nam zaenkrat še neznane osebe, bili - kot edini športni kolektiv v zadnjih letih na Koroškem - pred kratkim deležni tudi obiska revizorjev Agencije za plačilni promet (bivše SDK), ki so pri pregledu poslovanja kluba za leto 1993 in 1994 v veliko žalost nekaterih odkrili le dve manjši kršitvi zakona o računovodstvu, ne pa tudi “ponikanja milijonov”, o katerem govorite vi, sanja pa še verjetno kdo dnig. Enostavno preveč dela imamo, da bi še kdaj odgovarjali na takšne in podobne vizije, zato vas, g. PROŠT, prosimo, da pišete o tistem, na kar se spoznate. V kolikor bi pa še želeli pestiti o NK Korotan, smo vam seveda vsi člani upravnega odbora kluba na voljo za kakršnokoli pojasnilo. Športni pozdra v! Upravni odlxir NK Korotan-Suvel ODGOVOR PISCA ČLANKA Gospodje, ki ste nevemko-likoročno sonapisali gornje obvestilo o piscu člankov o komunali, streljate mimo. Nisem pisal o vas, čeprav bi glede na vrstni red dogodkov, ki so se končali s plačilom računa iz občinskega proračuna, tudi lahko. Pa ste se oglasili sami. Tudi prav. Res ste se lotili posla "kot to delajo drugod in ne tako, kot je to običaj v ozkem prostoru med strmimi obronki Pohorja, Uršlje in Pece". Sestavili ste upravni odbor, v katerem je dovolj oblastnikov, direktorjev in drugih, ki vam lahko skušajo zagotoviti "nedotakljivost" ali kako drugače pomagajo. Problem postane, ko se denar davkoplačevalcev ali podjetij, ki so še v družbeni lasti, prelije nenamensko. Komunalno podjetje na Prevaljah je bilo namreč ustanovljeno za vse kaj drugega kot urejanje stadionov, skupščina, ki je potrdila plačilo vašega računa, pa se ni niti vprašala, ali je to isto komunalno podjetje opravilo to, za kar je. Denimo, dokončalo dela na vodovodu v Črni ali pa naredilo korak naprej pii urejanju kanalizacije skozi Ravne, da o drugih žgočih komunalnih problemih niti ne govorim. Sicer pa vas zdaj res moram vprašati bolj naravnost, zakaj del niste naročili pri Stavbeniku, ki po besedah IS SO Ravne in vašega podpredsednika že ima izkušnje s tveganji v zvezi z občinskim proračunom. Ali pa - kaj bi se zgodilo, če bi skupščina ne ugodila predlogu IS? Pa še to. Raziskovalno novinarstvo daje na mizo dejstva. Vas motijo kolektivno? Navijač nogometašev Korotan - Suvela: Edi Prošt P. s.: Sozvočnost obeh odmevov na moje pisanje je samo potrditev mojim zapisanim dejstvom. Zanima mešamo, odkod vam "vizija". V uredništvu Prepiha smo prejeli tudi odprto pismo skupine dvajsetih športnikov in šestih klubov na Ravnah na Koroškem, ki protestirajo proti "očitni kriminalni razprodaji edinega doma telesne kulture", predvsem gostinskih prostorov v domu. Ker so v tekstu neposredno navedena tudi imena nekaterih ljudi, ki naj bi stali za razprodajo, pismo pa ni podpisano, ga v časopisu ne moremo objaviti. Kaj več bomo pisali o tem primeru, ko bomo dobili verodostojne podatke in informacije, oz. ko bomo zadevo raziskali. Uredništvo JOŽE-SILVA KREUH tDLYAjS BREG I 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 Razvedrilo Pravilno rešitev nagradne križanke pošljite do 3. januaija 1995 na naslov: ČZP VORANC d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: 1. Fotomonografija Mežiške doline 2. Zbirka knjig iz založbe Voranc 3. Stenski koledar ALPRA 1995 AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK RIMSKA BOGINJA PLODNOST MANJŠI LETNI KOLEDAR MUSUMAN-SK1 POST IZDELOVALCI VIOLIN IZ CREMONE ŽAREK U$M11JEN ČLOVEK PO RTU GAL POSEST NA KITAJSKEM OČKA, ATA MODA SREDNJE- DOLGIH OBLAČIL KRATICA ZA VELESLALOM OSEBNI ZAIMEK SATELITSKO MESTO NAQOJE BARVA KOZE. POLT POKRAJINA V VIETNAMU SKANDINAV- SKO MOŠKO IME LEPO VEDENJE SIMBOL ZA KALCIJ ŽARE TUŠAR V.MESTO V AVSTRAUJI PUSCAV- N1ŠKA NASELBINA, SAMOSTAN IND. MESTO V ŠVICI OB REKI AARE UMETNOST 18. STOLETJA GLAVNI ŠTEVNIK NUDISTI MANJŠA OBDELANA ZEM1JA IME TV DELAVCA VODOVNIKA IME PESNICE SEIDEL IGRALNA KARTA ZLOBNO DEJANJE AMERIŠKO VELEMESTO MOČAN ČLOVEK SIMBOL ZA* KOSITER LJUBKOVALNO M. IME DRŽAVA NA BALKANU STRASTEN NAKUPO- VALEC NARODNI MAGAZIN DRŽAVA V AFRIKI ROMULOV BRAT PRITOK DONA VILKO UKMAR VRSTA VRBE GLAVNI ŠTEVNIK TELEVIZIJ- SKA ODDAJA DRŽAVA NA ARABSKEM POLOTOKU OSEBA, KI JE VZETA V JAMSTVO DEBELEJŠI KOS LESA SREDOZEM- SKA RASTUNA GLAVNA ZAGREBŠKA UUCA REUG1JA ÌTAJER. MESTA TONI TRŠAR IME SPIKERJA VODOPIVCA JUŽNO AMERIŠKA KUKAVICA rr. SKLADATE1J flUSEBL URADNA USTI NA MAMIN BRAT SUKAR AKTOV PREBIVALEC DRŽAVE NA JUGOVZHODU ZDA MODNA PRIREDITEV EDEN OD FAKTORJEV SRBSKO MOŠKO IME RIŽEVO ŽGANJE KDOR TRPI ZA MANIJO IJUBKOVAL-NO Ž. IME ENOTNI VEKTOR OZEK GORSKI VRH NIČVREDNEŽ, MALOPRIDNEŽ SLOVENSKO CERKVENO PREK- LETSTVO SREBRNO BETA KOVINA ZGODNJE VINO CENE iVGUŠTIN MITOLOŠKO BITTE ST. MESTO NA KRETI SARAJEV. TOV. AVTOMOBII OBRSW VLADAR KUNI PODOBNA OBVODNA ŽIVAL UMETNA MASA ZA ATLET. STEZE OS. ZAIMEK PREBIVALEC IGA POŠKODBA TELESA IME TENIS. NAVRATILO VE HN2GARJ& VA POVEST INDIJSKI BOG OGNJA GRŠKO GIBANJE NA CIPRU SETEV, SEJANJE. SIJ PERJE PRI REPI OŽINA NA MALAJO MUSUMAN-SKO SVETO MESTO X NEMČIJE IN POIJSKE PEÓNE EVA NOVAK TINE OREL PUNAST OGIJIKO- VODIK PRIPRAVA ZA MER- K» JANEZ MENART Z DENARJEM IZRAŽENA VREDNOST ITAUJANSKI PlJSTO- LOVEC GIACOMO ANTON AŠKERC Za vas SKUPINE JEDI PODRAVSKI VINORODNI RA|ON POSAVSKI VINORODNI RAION PRIMORSKI VINORODNI RAJON SDIATE kuhane solate: cvetača, špinača, stročji fižol, korenček, bob, beluši, artičoki, zelena, oni koren, blitva, bamija, ohrovt, koleraba, por renski rizling, muškat otonel, sauvignon laški rizling, zvrsti rebula, rose, tokaj, beli pinot, chardonnay presne solate so narejene s pomočjo kisa in olja, jogurta, kisle smetane, majoneze, gorčice, itd. so narejene s pomočjo kisa in olja, jogurta, kisle smetane, majoneze, gorace, itd. so narejene s pomočjo kisa in olja, jogurta, kisle smetane, majoneze, gorace, itd. SIRI mladi sir laški rizling, rizvanec rose, laški rizling rose, peneči pinot polmastni in mastni siri zvrsti, kemer, renski rizling rose, modra frankinja rose, pinot, tokaj ribana gorgonzola s črnim kruhom in orehovimi jedrci raninine, kemer, beli pinot, zeleni silvanec, predikatna vina, arhivska vina zvrsti, kolednik mladi refošk, kabamet, merlot fondue in sirovi narastki suha sveža bela vina suha sveža bela vina suha sveža bela vina V____________________________________________________________________________________ INŽENIRING d.o.o. DRAVOGRAD PODJETNIKI, OBRTNIKI, TRGOVCI V centni mesta SLOVENJ GRADEC med Glavnim trgom in Cankarjevo ulico za vas gradimo objekt "MESTNA PASAŽA", v katerem je predvidenih 12 lokalov namenjenih za različne dejavnosti. S to informacijo vas želimo seznaniti in pritegniti k sodelovanju in kreiranju nastajajočega objekta, da bi ob pravočasno ugotovljenem interesu posamezni investitorji ob svojem konceptu in programu dobili svoj poslovni prostor, prilagojen željam in namenu. Na voljo sta le še dva lokala in sicer lokal v velikosti 105,32 m2 in lokal v velikosti 39,82 m2. POHITITE! Vse informacije, ki vas zanimajo, vam bomo z veseljem posredovali na sedežu podjetja SGP KOGRAD INŽENIRING d.o.o. DRAVOGRAD, Mariborska c. 3 ali po telefonu številka 0602/83-141, 83-205, fax. štev. 0602/83-023. V stanovanjski zazidavi S-8 v slovenj Gradcu gradimo STANOVANJSKI OBJEKT M-28. V katerem lahko uresničite svoje želje o lastnem stanovanju. Izhodiščna cena m2 stanovanjske površine znaša 1.700,00 DEM v tolarski protivrednosti, stanovanja pa bodo izgotovljena in vseljiva 1995. Stanovanje lahko kupite tudi s hipotekarnimi obveznicami stanovanjskega sklada Republike Slovenije, kar je v tem trenutku najugodnejši način za pridobitev stanovanja ob 15-letni odplačilni dobi. Odpeli smo prodajalko 2 živili, TRGOVSKI C(£A)TeR sredi AAežice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA V.ABL3£AJI! oodieije YfZ . Korejke (dosarne DRAVOGRAD, p.o. KOLEKTIV KOROŠKIH PEKARN ČESTITA VSEM KOROŠCEM OB PRAZNIKIH IN JIM ŽELI SREČO V LETU 1995 ! Tel.: 0602/20-165, Fju: 0602/21-076 \\o 50 SO^P°( pTOZO' ,00^ oos\ •v0trv)cio>'^G0^0'0 oA'ov't Co^-:r&ov'ud' p0S' \o bo9 lON/0- ■*••*■■*•*■*•*■■*•**•*••*■-*•*•*■•*■■*•■*■**■*■•*■•*••*••*■•*■*•*• Voščimo vom vosolo božično prozni ko tor v/oliko osobnogo zocJovoljstvo in sročo v novom lotu 1 ^<>>31 OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM v VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM ŽELIMO V PRIHAJAJOČEM ^ LETU IMS + OBILO ZDRAVJA, SREČE V DRUŽINSKEM KROGU TER VELIKO USPEHA PRI DELU. PO NftJNOVEJŠI TEHNOLOGI]! PROIZVAJAMO o BATERIJE BREZ VZDRŽEVANJA ZA ZAGON AVTOMOBILOV O BATERIJE SEKUNDARNEGA TIPA ZA HOBI PROGRAM # TRAKCIJSKE BATERIJE Pg, NAMENJENE KOT VIR ENERGIJE ZA POGON VILIČARJEV IN DRUGIH DELOVNIH STROJEV # STACIONARNE BATERIJE - STABILNE IN PRENOSNE KOT REZERVNI VIR NAPAJANJA PRAVKAR VODIMO AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV ISO STANDARDA 9001. NAŠE GESLO JE “VGRADI IN POZABI” 'fovama Akumulatorskih baterij MEŽICA JL j>?r MEDNARODNO PODJETJE GiffS ^ 'C.,,. Z L A T ARNA C I: 1 J P nakit: s r" AitsV uinctirnska deda ci a i. ton j a ^jviikatjni nal-nr Vljudno vabi jeni. na otvoritev v petek,10.12.1993 ob 16.00 Slovenj Gradec, Glavni trg 29 GinS PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ZrwzMtix (I©!PlC33BE GTVUERUA CSgOtSSs ucaageaK® EanEEia «isnR«s*aiìfci /itniiwraucre ZLATO, SREBRO, MENJALNICA ZMt>t NTISTEf BRt» r WMmnswmmmmpsm SajCsDSiEtt© .pgtipTKW'a'KtaitiyiiiiriCTEjaifWBMiai ì "WtiXfàjrf’ šim ?» fm tWmJi, nwm. CB3gQm2fò a0££® ETirt-Titt) Raasaa àie* eo? m>>w marrfìwì smss ti&mm} ms&s fscjMrmTi amai&it MS)S)W OSSEO Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti Hoče-Arja vas Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimo i. rsluge. študijska knjižnica DZ 05 3001400 g g (/V 13 g Z O COBISS o .... vmk dan... ... ves dan... Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245,41-818 / fax: (0602) 42-600 PONUDBA NA ENEM MESTU! im ■ FR L F, SHOPA NA HOLMCU IN VIČU - Delovni čas vsak dan oU 8 do 21. Tel. Holmec: 31-888 Vič: 83-955 - Poleg cigarei, originalnih Škotskih in irskih whisky-jev, ameriških burbonov ter zlatnino in ur Vas vabimo s POSEBNO PONUDBO: - športna oprema - SWATCH ure \ - brisače, kravate - parfumi - sladkarije in igrače za otroke - MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST - menjalnica denaija - špedicija - izdajanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj ( tudi zelene karte ) - izplačila avstrijskega, nemškega in slovenskega prometnega davka - prodaja turističnih aranžmajev - potovanja doma in v tujino GOSTINSTVO Restavracija na Holmcu je prejela posebno priznanje za urejenost in dobro ■ postrežbo. Dobra kuhinja, ki postreže tudi /. žabjimi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v mesecu popestrena / dalmatinsko kuhinjo. VABLJENI !