a vi s >X8i Letnik XII 1963 Štev. 1 M* m 11 u ti n ' 1 m i JANUAR Registered at the G.P.O., Sydney, for transmission by post a nppiA^ir»l |W| I O I I £ Imamo še prav malo IV., V. in VI. zvezka. Dokler ne izvemo za >; IVI I || 1 I !♦! nov natis, teh knjig ne bomo več omenjali. | | PRIPOROČAMO: | (ThoufHts) j ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE. — Okoli 90 geografskih 1 Mesečnik za versko >! ^ kaŽe’ ^ ‘V* ‘lovfn‘ko ^iilo - »krčilo. Pre. v . . 1, v. >' Je“ *m° nekaj novih izvodov— Cena £ 1-10-0. J in kulturno življenje v i • • «• ~ | Slovencev v Avstraliji * P'“, S, * MaJCena' “ ££ 1-°-°' Js J POVESTI IN NOVELE. — Iz zbirke pisatelja Pavla Perka. ♦! * £ 1-0-0. Ustanovljen let« jjj MOHORJEVKE IZ CELOVCA SO DOSPELE p. ^ H —————__ k Največ sta jih dobila p. Odilo v Sydneyu in p. Bazilij v Melbour->! Urejuje in upravlja nu- gta jih že precej razdelila o priliki božjih služb in drugače. •«j 1’. Bernard Ambrožič >; /a Zapadno Avstralijo, Queensland in ACT. smo navedli naslo- ;♦! O.F.M. ve poverjenikov v decembrski številki. Gotovo so jih tudi oni že pre- iji Tel.: FM 1525 jeli in jih delijo. ijš * J Zelo redkim posameznim so jih poslali iz Celovca naravnost. £ Naročnina £ 1-0-0 * Upa”0> da praV ^ v redu prejeli- letno se g Vsi ostal, J,h pa naročajte pri p. Odilu (lahko tudi pri MISLIH) P* Dlačuie vnaDrei $ bivate n N-S-W., pri p. Baziliju, če bivate v Victoriji, JužnJ Av- Ji y »traliji ali Tasmaniji. | Naslov: MISLI >! ?! °d!'° H*iniek P- Bazilij Valentin $ 6 Wentworth St., J «6 Gordon St 19 A’Beckett St. | Point Piper, Sydney £ NSW Kew, Vic. ^ ★ V Vse štiri knjige stanejo EN FUNT, priložite 2 šil. za poštnino. $ Tisk: Mintis Pty. Ltd., $ ČE POSLJETE GOTOVINA DAJTE PISMO NA POŠTI REGISTRI- g 417 Burwood Rd., BelmoreJ ?ATL. T° velja ‘udl ZA V.SE DRUGE DENARNE POŠILJKE, ker H Sydney Tel 75-7094 $ drugače za izgubo pisma pošta ne prevzema odgovornosti. \ KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalaj- TRI ZAOBLJUBE — krasna Jalnova povest iz skih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve- zbirke VOZ ARJI. ___ šil. 10. lezanimivo! — £ 1-10-0. IZPODKOPANA CESTA, druga zelo priljubljena LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. Jalnova povest, cena: šil. 10-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Pripo- JERČEVI GALJOTI. - Gorenjska povest Karla r0Čam0, Mauserja. £ 1-0-0. GORJANČEV PAVLEK. — Spisal Mirko Kunčič, QT r>7 OTTmriri' j i o* . v , . SLOVAN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stan- znarn mladinski pisatelj. Zares čarobna pri- , .. * j ,« j « ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. povedna knjiga. £ 1-0-0. DOMAČI ZDRAVNIK. — Kneipova knjiga, mno- BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. gi si jo želite. Cena ji je 15 šilingov. ^es Pon,en Baragov in vse delo za njegovo SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno de- oltarno čast je popisano v tej kn™\ lo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalo- TONČE S SLOMA — Povest iz Slomškove mla-go in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. dosti. Spisal p. Bernard Ambrožič. — 10 šil. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen ČLOVEK V STISKI. — Spisal dr. A. Trstenjak, roman, spisal Zorko Simčič, izdala Kulturna Pisatelja poznamo po spisih Fant in dekle ter akcija. — £ 1-0-0. Mož in žena. Ta knjiga je pa za vsakega po- NOVA PESEM, 14 prelepih črtic Vinka Beličiča. sebe-> ~ imenitna! — Stane 10 šil. Oceno napisal L. Klakočer v julijski številki DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak- MISLI. — £ 1-0-0 cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 1-0-0. ''N N I-ETO XII. JANUAR, 1963 ŠTEV. 1. VESOLJNI CERKVENI ZBOR NA ODDIHU PRAVIJO, DA JE PAPEŽ PIJ XI. DELO VESOLJNIH ZBOROV takole označil: “Najprej se vmeša v delo hudič, ki skuša vs« n» glavo postaviti. Potem poprimejo ljudje, ki zmešnjavo še bolj razvlečejo. Končno poseže vmes Sveti Duh, ki zopet vse lepo razčisti.” Če to velja o vesoljnih cerkvenih zborih v Preteklih stoletjih, si kar upamo reči, o sedanjem velja. Začetek sedanjega zbora v zadnjih mesecih Preteklega leta je bil tako lep in veličasten, da o kakem hudičevem delovanju pri stvari skoraj ni bilo sledu. Že sam odmev v svetu, pravovernem, krivovernem in nevernem, je bil tak, da se je tu ko j videlo: hudiču so to pot zavezane roke! Pomislimo samo na to, da so mogli priti v Rim neovirano po večini vsi škofje tudi izza železne zavese in da so napričakovano številne ločene krščanske cerkve poslale svoje opazovalce. Prav tako 2elo mnoge državne vlade. Nihče ni prišel z namenom, da bi razdiral, vsi tisoči uradnih zastopnikov na zboru imajo samo eno željo: Graditi hočejo, Bog daj uspeha! Takoj so poprijeli “ljudje": kardinali, škofje, učeni bogoslovci itd. Nad 3,000 vseh. Našli so red, ne zmešnjavo. Takoj so začeli z rednim delom, nič niso razvlačevali “zmešnjave”, ker je ni bilo. Čeprav so se morali najprej med seboj nekoliko sposr-n®ti — saj so prišli z vsega sveta in se po veliki večini prvič videli — so v dobrih dveh mesecih °Pravili veliko dela. Ne da se še s prstom pokazati, kaj so sklenili, toda če poslušamo samo nekatolike opazovalce, ki gotovo nimajo vzroka pretirava- ti, lahko z mirno dušo verjamemo, da je bil zbor takoj v svojem začetku velik uspeh. S tem ni rečeno, da so škofje samo prikimali k vsemu, kar so jim predložile takozvane “pripravljalne komisije” in rimska kurija, ki je toliko kot papežev “vladni kabinet”. Kot je bilo že naprej povedano, ta zbor nima namena v prvi vrsti razlagati in bolj natančno določati razne venske resnice, ampak cerkveno vladanje in njeno bogoslužje (liturgijo) bolj primerno prilagoditi današnjim razmeram v svetu. Hitro se je pokazalo, da so škofje prinesli s seboj v Rim dosti drugačnega mnenja kot ga ima-jo mnogi v Rimu samem. Pa so brž časniški poročevalci podčrtali, da sta trčili druga ob drugo dve struji v Cerkvi: nazadnjaki in naprednjaki — konservativci in progresivci. Videli smo v nekem časniku članek z napisom: Papa si, curia no! Nad vse naravno je, da v zadevah cerkvene discipline ne bo v vseh glavah poltretjega tisoča škofov ena sama misel. To je pa tudi vse, kar se da reči o “zmešnjavi”, ki jo je Pij XI. pripisal “ljudem” na vesoljnih cerkvenih zborih. Zdaj je zbor “na oddihu” do prihodnje jeseni. Vsi, ki si bili na zboru in se bodo nanj vrnili, bodo imeli dosti časa razmišljati o vsem, kar je bilo in kar bo. če do. zdaj — človeško rečeno — Sveti Duh še ni prišel do besede, da bi Stvari-“končno razčistil”, pa vsaj vse kaže, da mu ne hudič ne ljudje ne bodo skušali delati ovir. Da, Pij XI. bi moral spričo tega zbora ivoj-1 besede vsaj omiliti, če že ne — preklicati! In — s kakšnim veseljem! X ZADEVA KATOLIŠKIH SOL v Avstraliji Vsak katoliški oče in vsaka katoliška mati sta pozvana, da pošljeta otroke v katoliško šolo. To je zvezano z raznimi težavami. Težave imata starša, težave ima dostikrat otrok, težave ima cerkvena organizacija, ki svoje lastne šole vzdržuje. Nepotrebne težave ima s temi šolami vsa avstralska javnost, ker ne razume, čemu so te šole sploh potrebne. V preteklem letu je syd-neyski pomožni škof James Carroll izdal brošuro, ki vprašanje katoliških (in sploh neodvisnih) šol vsestransko pojasnjuje. K boljšemu poznanju šolskega in sploh avstralskega življenja bo vsebina brošure pripomogla tudi nam. Zato so se MISLI odločile, da objavijo vsebino brošure v slovenskem jeziku — Ur. II v o d AVSTRALIJA JE DEL SVOBODNEGA SVETA. Avstralska državna skupnost 20. stoletja je tipičen zgled svobodne človeške družbe. Ali so neodvisne šole umestne v svobodni človeški družbi ali niso? To vprašanje so pretresale javne debate že od zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Večkrat so razprave vzplamtele v hude prepire. Nekateri so take šole močno zagovarjali, drugi enako ostro ali še ostreje upravičenost njihovega obstanka spobijali. Čas zahteva, da si to vprašanje na novo ogledamo. Ogledati si ga moramo v luči avstralske svobode, ki ji v 20. stoletju nihče ne odreka odločilnega mesta na tem kontinentu. Poglejmo temu vprašanju v oči z vsem potrebnim mirom in brez vsake zagrizenosti. Gre nam za to, kako se naj šola v Avstraliji nad pol milijona katoliških otrok, bodočih državljanov te dežele. Že samo s tega vidika niso inte-resirani na neodvisnih šolah zgolj katoličani, ampak vsa avstralska javnost brez ozira na versko prepričanje. Svobodna družba Svobodna družba v svobodni državi priznava neke določene svoboščine vsem poedinim državljanom in čuva nad njimi. Svobodna družba se zavezuje, da bo spoštovala človekovo osebnost in sa potegovala za splošno priznane “človečanske pravico." Med temeljne človečanske pravice, kakor so: svoboda vesti in vere, svoboda govora in tiska, svoboda društvenega življenja — med te svobode spada tudi pravica staršev, da sami odločajo, v kakšne šole pojde njihov otrok. Ta pravica je med temeljnimi pravicami v svobodni človeški družbi. Te pravice se dandanes v Avstraliji poslužujejo zelo mnogi starši in se ji nikakor ne mislijo odpovedati. Obstanek dvojne vrste šol. Naj se zdi komu prav ali ne, neoporečno dejstvo je, da v današnji Avstraliji obstojijo dvojne šole: državne in privatne. Lahko bi tudi rekli: vladne in neodvisne. Zahteva, da marajo vsi otroci hoditi v šolo, še ni zelo stara. \ u.ii v Evropi in Ameriki je ta zahteva/ šele v novejšem času prišla do trdne veljave. Povsod, tako tudi pri nas v Avstraliji, se je vzorec današnjih šol le polagoma razvil. Skozi vso prvo polovico preteklega stoletja so bile šole v Avstraliji in na Angleškem skoraj zgolj verske ustanove, šolanje otrok so vlade prepuščale cerkvam, toda vlada je pomagala s tem, da je prepuščala cerkvam zemljišča za zidanje šol, pa dajala podporo za vzdrževanje in plače učiteljstvu. Nekako pred sto leti so se poleg verskih šol razvile državne. Naraščajoče zahteve, da naj postane šolska obveznost splošna in se dvigne splošna izobrazba, je nagnilo državne oblasti, da so začele posegati na šolsko polje in si ga osvajati. Ustanavljale so lastne šole kot dodatek k verskim šolam in cerkvam v pomoč. Toda še naprej so vlade popdirale obojno šolstvo z denarnimi podporami in drugače. To je še danes v veljavi na Angleškem in še marsikje v svobodnem svetu. šele pred nekako 80 leti so začele poedine države izdajati postave, po katerih naj bi ves javni denar za šolstvo šel zgolj za državne šole, privatne — cerkvene — pa naj bi bile od vsake podpore izključene. Posledica je bila, da so se morale mnoge neodvisne šole zapreti. Podoba je bila, da se bodo morale zapreti vse in bodo odslej obstajale le državne šole. Todo zelo mnogim Avstralcem se je zdel nadaljnji obstoj neodvisnih šol tako važen, da so finančno breme za te šole prevzeli na svoja ramena. To so storili v trdnem upanju, da bodo vlade prej ali slej vendar uvidele upravičenost, da se vrnejo k prejšnjemu sistemu in spet začno podpirati iz dražavne blagojne neodvisne šole, če so le na primerni učni in vzgojni višini. Tako je torej prišlo n pregledali, če ni kdaj kaj “narobe” zapisal. Tak Je namreč predpis cerkvenega prava, da je vse to nujno potrebno, preden Cerkev koga začne upoštevati kot svetniškgea kandidata. Poleg tega jc potreben tudi podroben življenjepis, ki dokazuje, kako svetniško je Slomšek živel. Pa še polno prič hočejo imeti. Ko je preiskava tako stroga, se ni muditi, da morajo svetniški kandidati tako dolgo čakati, preden jih Cerkev proglasi za svetnik«. Posebno počasi gre delo od rok, če je kdo veliko pisal, ker je treba do zadnjega drobca vse zbrati *n prevesti v jezik, ki ga v Rimu razumejo. To je silno delo. Škof dr. Držečnik pravi, da so delali v Mariboru od 1. 1926 do zdaj. Kako dolgo bo Vzelo, da bo rimska komisija svoje delo zaključita — sam Bog ve. LJUBLJANSKI NADŠKOF VOVK se je vrnil 12 Rima z močno oslabljenim zdravjem. V Ljubljani jih je kar zaskrbelo. Videli so; kako je shujšal in kako mu odpovedujejo oči in noge. Maševati more le tako, da se poslužuje posebnih pravic, ki so dane napol oslepelim mašnikom. TRST IN BENETKE bodo povezali z novo avtomobilsko cesto. Dne 1. novembra 1962 so začeli z delom. Cesta se pričenja v Sesljanu in bo merita malo manj kot 100 km. Od nje bodo odcepili stransko progo Palmanova — Videm. V ŽABMCAH pod Višarjami so 5. novembra pokopali ondoliifga župnika 'Jožefa Nimiza, ki jc mnogo let vodil to župnijo, liil je vseskozi vzoren' duhovnik. Govoril mu je pri pogrebu rabeljski župnik v obeh krajevnih jezikih. Kdo je njegov naslednik, še nismo zvedeli. SLOVENSKE SOLE na Tržaškem obiskuje v tem šolskem letu skupno 2271 učencev in dijakov. Vštete so osnovne in srednje ter strokovne šole. V osnovne šole je vstopilo letos nekaj desetin slo-vm-kih učencev več kot lani, število dijakov je pa nekoliko padlo. NA GARIŠKEM pa štejejo slovenske' šole skupno 698 učencev in učenk, število je nekaj nižje od lanskega. Osnovne jih štejejo 393, nižje srednje 244, višje 61. SILNO OSTRA ZIMA okoli Božiča, ki smo o njej slišali z več ali manj vse severne poloble, je hudo vladala tudi v Sloveniji. Z Gorenjskega je prišel glas, da je bilo veliko snega, pa to še lii bilo najhujše. Silna poledenica in kajpada mraz sta ovirala promet in ljudi držala doma, omenja kratka opazka v pismu. PRIMORSKE VASI marsikje pogrešajo zvonove. Imajo le po enega, tako vedo povedati. Med vojno je Italija rekvirirala mnogo zvonov za vojne nomene, pa obljubila, da jih po vojni vrne. Vrnila jih je pa tako, da je dala zanje denarno odškodnino. Toda ni je dala cerkvam, izročila jo je rdečim oblastem Jugoslavije. Kako so te oblasti denar porabile, Italiji ni mar. Primorci vedo, da je Italija ravnala zelo narazsodno, pa seveda tudi, da od rdeče vlade komaj smejo pričakovati nove zvonove. “PRIMORSKI DNEVNIK” se po izjavi Katoliškega glasa v Gorici tu pa tam nazivlje “glasilo slovenske skupnosti v Italiji”. Katoliški glas mu to pravico odreka in trdi, da bi se kvečjemu smel imenovati “glasilo italijanske socialistične stranke.” To pa zato, ker je med agitacijo za občinske volitve v Trstu podpiral vse prej kot skupno slovensko listo. SLOVENCI NA KOROŠKEM so si v zadnjih letih vzgojili skupino študentov, ki veliko obetajo. Je število kakih 20 mladih ljudi, ki so se začeli uveljavljati na raznih toriščih: v politiki, pesništvu dramatiki in pesnikovanju. Oglašajo se v Našem tedniku — Kroniki, v Veri in domu, v reviji Mladje in še kje. Nekaj njihovih prispevkov je objavila že tudi tržaška Mladika. ZA SLOMSKOM - BARAGA ! v OB STOLETNIH PROSLAVAH SLOMŠKOVE SMRTI smo nehote nekako v ozadje potisnili spomin na drugega slovenskega svetniškega škofa, ki je bil Slomškov vrstnik in dober osebni prijatelj — škof Friderik Baraga. Za Slomškovo poveličanje dela posebej mariborska škofija, za Baragovo ameriška v mestu Marquette, država Michigan. Kakor je bil Slomšek prvi škof v Mariboru, tako je bil Baraga prvi škof v Marquettu. Slomšek je sedež škofije v Maribor prenesel iz Št. Andraža, ni pa škofije ustanovil. Baraga je tudi prenesel sedež svoje škofije v Mar-ouette iz Sault St. Marie, toda bil je obenem tudi ustanovitelj te škofije. Baraga je umrl šest let za Slomškom in sicer 19. januarja 1868. To se pravi, da prav v tem me. »ecu pramujetno 951etnico njegove smrti. Čez pil let bo stoletnica, ki jo bo naš narod skupno z vso Ameriko brez dvoma enako navdušeno proslavil, kot je preteklo leto Slomškovo. Da se bomo do takrat bolje seznanili z Baragom, njegovim življenjem in delom, bodo MISLI po malem kaj povedale o njem. Če bo le prostor dopuščal, bomo v eni prihodnjih številk začeli objavljati spis o njegovem življenju, ki ga je v angleškem jeziku napisal neki Amerikanec in ga objavil v ondotnem listu. Mi bomo seveda objavili spis preveden v slovenščino. Slomšek in Baraga, dva velika slovenska mo ža, brez c'\ orna pred Bogom svetnika, pred Cerkvijo še n_ Mi pa vsak zase z vso zaupnostjo že zdaj kličemo k njima: Slomšek in Baraga, prosita za nas, za naš narod, za našo domovino, za Cerkev, za ves svet! i p k a ... * V bolnišnici sta bila krščena v tem mesecu dva slovenska malčka, pa sta že v dveh dneh po rojstvu odšla med angelčke. Petrček je bil sinko Vinka Omana in Anice r. Dernič iz Bentleigh, drugi pa je Neil, sinček Rudita Iskra in Eme r. Jelenič iz Keilor East Pokopali smo ju na keilorskem pokopališču. Težko prizadetim staršem iskreno sožalje! ★ Ko ravno pišem te vrstice, je “The Herakr’ (dne 3. jan. 1968) prinesel na prvi strani poročilo s pretresljivim naslovom: “Mother of four shot dead — Woman’s body in car . . . ” V najdeni mrtvi Ženi so spoznali Kristino Šumrada r. Sterle, katero je mož Stanko na domu ob eni uri ponoči ustrelil. Stanka so aretirali blizu mesta, kjer bo našli njegov avto s truplom ubite žene. Podrobnosti v trenutku, ko to pišem, še niso znane. Vem, da je bil Stanko zaradi napada na ženo že enkrat, pred sodiščem, nato pa poslan' v jetniško umobolnico, odkoder se je po nekaj mesecih vrnil k svoji družini. Imata štiri otroke: najstarejša hčerka je stara osem let, najmlajši sinko pa komaj pet mesecev. Pokojna Kristina je bila rojena dne 12. decembra 1931, Kozarišče pri Ložu na Notranjskem. V istem kraju je doma tudi mož Stanko. Poročila sta se v Trstu leta 1952, nato pa emigrirala v Avstralijo. Ves čas sta živela v Melbournu. Pokojnica zapušča poleg štirih nepreskrbljenih otrok tu v Avstraliji še brata Ludvika, doma pa starše, dve sestri in dva brata. Vsem izrekamo globoko sožalje ob tragični smrti. Kristino bomo pokopali, čim policijske in zdravniške komisije končajo svoj posel, med naše grobove keilorskega pokopaliča. Naj v miru počiva! Priporočam jo v molitev, tudi njenega moža Stanka, sodbo pa prepustimo vsevednemu Bogu. * Pete litanije z blagoslovom bomo imeli pri Mariji Pomagaj v petek 1. februarja ob pol osmih zvečer, ker pride svečnica na soboto in moram biti v spovednici. Po pobožnosti filmska predstava v obedniei našega hostela. Vsi vljudno vabljeni! TELEGRAM. Popravite! Naša služba božja v hrvaški cerkvi bo odslej ob 11:30 (ne ob 11!), ker sicer ne bi bilo časa za spovedovanje. Še drugim povejte! Misli, January, 1903 o "TAPRA VI, RESNIČNI” in pa o “moderni” umetnosti Pred meseci so MISLI prinesle nekaj slik in kratek spis o “abstraktni” umetnosti. Spis je izrazil željo, da bi se oglasil g. Stanislav Ra-potec in napisal kaj bolj strokovnjaškego. Res se je g. R. oglasil uredniku telefonsko in napovedal obisk s pripravljenim člankom v žepu. To je pa bilo tudi vse. Namesto pričakovanega spisa g. Rapotca pa tu ponatiskujemo spis iz GLASA S.K.A. v Argentini, ki naj bo v pouk bralcem MISLI in prav tako uredniku samemu. — Ur. “NE GOVORI : ‘Kako to, da so prejšnji časi bili boljši od teh?’, ker tega ne vprašuješ iz modrosti” (Pridigar). V naši nemodrosti pa le tožimo o nekdanjih c«sih, ko ni bilo samo več morale kot danes, am-Pak ko so tudi književnost, likovna umetnost in glasba bile “res umetnost”. Pozabljamo, da se je v resnici človek v vsaki dobi moral boriti za ohrani-^ev duhovnih vrednot in da se je morala vsaka sodobna umetnost” prebiti preko ščitov ustaljenega okusa, če je hotela na nove okope. “Moderni slikarji, pesniki, skladatelji se norčujejo iz ljudi!” — medtem ko je nekoč bilo drugače, res umetniško lepo. Bach, to je bil kompost, ne pa danes kak nevrotičen Stravinski! Van Gogh je bil slikar, ne pa ta packač Picasso! Prešeren je bil pesnik, ne pa danes kak zmešan . . . itd. In ko to govorimo, kar. vidimo, kako jo Publika vedno nosila Bacha in van Gogha in Prešerna na ramenih . . . Pa bi bilo samo treba odpreti preprosto knji-80 in bi zvedeli, da je Bach skoraj prišel ob vsakdanji kruh, ko je prvič zaigral — n. pr. — svojo nesramno moderno Toccato in fugo v d-molu (da-nam pomeni vzor lepe, ustaljene, resnične ^etnine), da je van Gogh ob norčevanju sodobnikov doživel duševni zlom, da je naš Prešeren iz-nied že tako in tako maloštevilnih bralcev v glavnem dobival le brce. (Večina ga sploh ni brala, SaJ je imela svojega “res ta pravega pesnika Koseskega” . . . ) Ali ne gledamo na moderno umetnost tako 2viška predvsem zato, ker ne poznamo resnične Preteklosti in' pa ker smo komodni (za odklonitev novega je -treba dosti manj časa in truda kakor za poskus razumevanja) in šele potem morda zato, ker nam pojmi o različnih osnovah in funkcijah raznih umetnosti niso dovolj jasni? “Moj mali v zibki zna tudi tako cviliti?” -— “Prmej, da moj ta mali bolje riše!” — “Tako pesem brez repa in g’lave še jaz napišem!” •— izrazi, ki niso toliko znak kulture — za katere velikost ali majhnost nismo vedno prav mi sami zaslužni ali krivi — ampak predvsem znak našega ponižujočega odnosa do ustvarjalnega dela drugih. Potem ko smo videli zamotan sodobni film, gremo vase, ali ga predebatiramo, vprašamo estete in moraliste za njih mnenje. Ko gradimo hišo in se nam pri stopniščni vijugi delo ustavi, povprašamo prijatelja-gradbenika, kako in kaj. Mirno — in ne da bi se pri tem norčevali iz njega. Ko gledamo nek aparat v trgovini in ker je čuden (pred desetletji takih ni bilo), prav ponižno pustimo, da nam uslužbenec razloži, kako je s stvarjo in zakaj. Pri gledanju slik, poslušanju glasbe ali pri branju nove knjige, ob kateri se morda ne znajdemo, pa nam niti na misel ne pride, da morda nam kaj manjka, če ne moremo dobiti stika z u-metnino. čisto mirno in z veliko samozavestjo dajemo definitivne in dostikrat norčave sodbe o delu in o ustvarjalcu. Ali je tak naš negativni odnos do moderna umetnosti res samo posledica premajhne “tehnično umetniške izobrazbe”, kakor trdijo naši umetniki, poudarjajoč, da ljudje niso krivi, saj so naši domovi in naše šole, kar se likovne in glasbene vzgoje tiče, bili skrajno primitivni? Ali pa je iskali vzroka morda bolj v tistem našem večnem teženju po izenačevanju, ko nas podzavestno moti, če imajo drugi drugačen okus, sensibilnost, prepričanje, zanimanje kakor pa mi? Bolj kot pri umetnikih (“ki bi svoje delo morali publiki razložiti”) je iskati rešitev tega problema, ki ni lahek, v nas samih. Razlage si dostikrat namreč ne znamo pa tudi — ker je pot k razumevanju dolgotrajna — nočemo poiskati. Vendar kdor jo pošteno želi, jo bo našel. Ne pri likovnih umetnikih, ki se včasih ne znajo izraziti v jeziku, ki bi nam bil jasen, ampak ob branju, študiju ocen, ob razmišljanjih, ob stalnih obiskih razstav, ob knjigah, posebno še takih, ki so bile napisane, da človeka vpeljejo v nove pokrajine neznanih estetskih užitkov. PRIPOMBA: Hruševski Nikita seveda t3 je papeževa slika na čelu ovitka, znotraj pa 6 dolgih strani branja o papežu, njegovem značaju, delovanju in uspehih. Pa še slike zraven. Priznati je treba, da bi tako simpatično in na široko razloženo mnenje o sedanjem papežu komaj mogli pričakovati v najbolj katoliški publikaciji. Kje so časi, ko so take “posvetne” revije papeža in Cerkev komaj omenjale, pa še tedaj nič kaj dobrega zinile o njima? IZ KOMUNISTIČNIH DEŽEL uvoženo trgovsko blago sežigajo v Ameriki, ali pa vsaj kupovati ga nočejo. Amerikanci so dvignili organizirano propagando zoper uvoz in kupovanje te robe. Prizadeta je tudi Jugoslavija. Pri nekem takem sežiganju je šlo v pepel dosti suhe robe iz Jugoslavije — verjetno prav slovenske — menda prav dosti lepih košaric. Drago Kunc, zastopnik zunanjega ministra Jugoslavije, je v Belgradu izrazil u-panje, da “bodo ameriške oblasti našle način, kako take reči preprečiti”. Vendar bo to v deželi svobodnega izražanja bolj težko doseči. Amerika nima pod kontrolo možganov svojih ljudi, kot jih imajo vlade v rdečih deželah. Na drugi strani je pa res vprašanje, v koliko te vrste propaganda zavira širjenje komunizma. “SLOVENSKI SVET” v Kanadi, ki naj povezuje vse kanadske Slovence v trdno narodnostno skupnost, že nekaj časa snujej ov Torontu. Pripravljalni odbor, je pred meseci razposlal osnutek pravil in spremni razglas na vsa društva in skupine Slovencev po vsej Kanadi. Razglas je podpisal inženir Božo Golob. Isti pripravljalni odbor je tudi pobudnik za Slovenski narodni dom, ki naj nekoč odpre svoja vrata v Torontu vsem demokratičnim Slovencem. FILIP KKHELJI IN NJEGOV NASLOV TRI LETA JE BIL NAROČNIK in redno dobival list. Potem je pošta pošiljko vrnila s pripombo: “Moved, left no address”. Pogledal sem v zapisnik. Prvo leto je plačal, nialo manj kot za dve leti dolguje. Počakajmo, morda bo poslal novi naslov. In morda celo — naročnino . . . Ni poslal in njegova kartica je šla med “pogrešane”. Tako je ostalo. Po letu dni sem naletel na rojaka, ki sem o njem vedel, da se je nekoč rad družil s Filipom. Spomnil sem se. “Ali kaj veš, kaj se je zgodilo s Filipom? ‘Veš za njegov naslov?” Pomislil je, pokazal merico zadrege in požrl slino. “Noče, da bi kdo vedel za njegov naslov.” “Pa ti vendar veš?” “Vem za hišo, imena ulice in številke ne vem.” “Pa zakaj noče, da bi kdo vedel za njegov naslov?” “Zapletel se je z neko Nemko, z njo živi in med Slovence ne hodi več.” Ko sem prišel domov, sem Filipovo kartico Porinil med “izgubljene”. Potem sem nekoč nenadoma dobil obisk. Neznanec iz Melbourna. “Rad bi dobil naslov od Filipa Krhlja”. “Od Filipa Krhlja? Poznal sem ga, potem se 3« preselil in zdaj prav nič ne vem, kje je.” “Pa so mi rekli, da pri vas gotovo zvem /a njegov naslov”. “So se pač zmotili. Obžalujem. Kdo pa si?” “Milan.” “No in kaj še? Boš pač imel tudi kak priimek”. Misli, January, 1963 "DRUGA PLAT AMERIKE” bi bil menda slovenski naslov knjige, ki je izšla v Ameriki in popisuje — revščino v Ameriki! “The other America” je naslov v angleščini. Ameriko pozna ves svet najbolj pod imenom “bogata Amerika” ali “dežela obilja”. V tej knjigi pa pisatelj dokazuje, da je v Ameriki (ZDA) najmanj 40 — 50 milijonov ljudi, ki žive v velikem siromaštvu in nimajo upanja, da bi se jim položaj zboljšal. Pisatelj navaja celo vrsto razlogov, zakaj je tako, zraven pa skuša podati ansvete, kako tem ubogim milijonom pomagati. — Torej tudi tu velja: Ni vse zlato, kar se sveti... “Ravšelj.” “Torej, prijatelj moj, Milan Ravšelj, vedi, da nimam prav nič pojma, kam naj te pošljem iskat Filipa Krhlja.” “Pa ga moram in moram najti, čudno, da so ljudje taki.” “Taki so, pa kar nič jih ne moremo prenaro-riti.” “Pa vendar imate pri vas veliko naslovov.” “Nekaj jih imamo, če bi se tebi zdelo veliko, pa res ne vem”. “Večino že kar gotovo?” “Zelo se motiš, prijatelj. Bojim se, da imamo samo neko manjšino.” “Pa mi je nekdo pravil, da je bil pri vas in' je zvedel za vse, ki je hotel zanje vedeti.” “Je pač imel posebno srečo. Ali je tudi tisti iz Melbourna?” “Tudi. Zato sem se tako zanesel, da sem kar prišel in vprašal.” “Bolj pametno bi bilo, če bi bil poprej pisal in priložil znamko za odgovor. Dosti ceneje bi bilo.” Obmolknil je. čez čas sem vprašal: “Praviš, da si iz Melbourna. Poznaš patra Ba-zilija?” “Kaj ga ne bom poznal!” “Ali ima on veliko naslovov rojakov iz Viktorije?” “Mora jih imeti prav veliko.” “Seveda je med njimi tudi tvoj?” Spet je pomolčal. “No, le povej, kaj se obotavljaš?” “Ko sem prišel v Melbourne in se z njim seznanil, je vzel moj naslov, to vem. Potem sem sc velikikrat preselil. Verjetno zdaj nima mojega naslova.” “Kako pa bo, če pride Filip Krhelj na obisk k p. Baziliju in vpraša za tvoj naslov?” Na to ni bilo odgovora. Kdo naj ga pa da? Š: KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU? U h ČIGAV SIN JE? 4 ► (Mat. 22,42) •Caesa***- Philippl 6 A A'oLza*eth /^ © • • **T TabOr' •Aaim -^Ov • Scythopnlis Acnon •Peli* Sc bas ta Sichar Arimcrthea V B9th*t AjvheloiS \Mtydda NlCopolis *Ephrem9 Emmau&9 Je< Ain^artV •B*thany ^B4Chlehon • MaxJia*ruj •Hebron Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati! JEZUS OZDRAVI PETROVO TAŠČO Ko so prišli iz shodnice, so takoj stopili z Janezom in Jakobom v hišo SJmona (Petra) in Andreja. Simonova tašča je ležala bolna, tresla jo je huda mrzlica, in takoj mu povedo o njej. Pristopil je, jo prijel za roko ter vzdignil. Pri tej priči jo je zapustila mrzlica, vstala je in jim stregla. Ko se je pa zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedence in vso mesto je bilo zbrano pri vratih. In on je na vsakega izmed njih roke polagal in jih ozdravljal, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Iza’-ju, ki pravi: On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni. In izgnal je mnogo hudobnih duhov, ki so vpili: Ti si Sin božji! Pa jim je prepovedal in ni pustil, da bi govorili, ker so vedeli, da je Kristus. Zjutraj, ko je bilo še zelo temno, je vstal in' odšel na samoten kraj in tam molil. Pohitel je 7U njim Simon in njegovi tovariši in, ko so ga našli, so mu rekli: Vsi te iščejo. In rekel jim je: Pojdi- ŠE VEDNO V KAFARNAUMU Prav na isto soboto, ko je Jezus ozdravil ob-6edenca, kot je bilo brati v decembrski številki MI-MISLI, je napravil še pri belem dnevu drug čudež. Po končanem pouku in molitvah v shodnici so bili vsi potrebni okrepčila. Najbolj naravno je bilo, da so sto])ili v Petrovo hišo. Peter je bil sicer doma iz Bedzajde, ki je stala na oni strani Jordana ob Galilejskem jezeru, toda vse kaže, da se je pozneje preselil v Kaufarnaum in imel tam hišo. Iz dogodka, ki je oinsan v levem stolpcu, mnogi sklepajo, da je bil Peter tedaj že vdovec in je gospodinjila v hiši mati rajne žene — tašča. Ta je pa ležala bi bila zelo bolna. Kdo bo postregel lačnim gostom? Jezus je rešil vprašanje s čudežem. Drugi Čadeži so morali počakati na sončni zahod. Bila je namreč sobota in Judje niso smeli prenašati bolnikov pri belem dnevu, kakor se sploh ne lotevati telesnih naporov. S sončnim zahodom je pa sobota minila in vse je zarmrgolelo. Čudežnih ozdravljenj je bilo toliko, da si jih evangelist ne upa po- nio drugam, v bližnje trge, da bom tudi tam učil, kajti za to sem prišel. In hodil je okoli, učil v njihovih shodnicah po Vsej Galileji in izganjal hude duhove. OBILNI RIBJI LOV Ko je pa množica pritiskala za njim, da bi po* *lušala božjo besedo, in je on stal ob Genezare.š-kem jezeru, je zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu. Ribiči so bili izstopili iz njih in izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; »n sedel je ter iz čolna množice učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Od-*'*ni na globoko in vrzite svoje mreže na lov. Si-*tton se je oglasil in mu rekel: Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo. In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je njih mreža trgala. Pomignili so tova-1**sem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Je-2Usu k nogam in rekel: Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek! Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega l°va, ki .so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebe-^®jeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Ko so pristali s čolnoma ob obali, je Jezus **ekel Simonu in njegovemu bratu Andreju: Hodi-*a za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi. takoj sta mreže popustila in šla za njim. In ko J® od ondod šel dalje, je videl druga dva brata, Jakoba, sina Zebedejvega, in njegovega brata Ja-neza» ko sta z očetom Zebedejem popravljala mre-*e> »n ju je poklical. In ta dva sta takoj zapustila c°ln in očeta in sta šla za njim. JEZUS OZDRAVI GOBAVCA In pride k njemu gobavec in ga na kolenih P^osi: Če hočeš, me moreš ozdraviti. Jezus se ga Usmili, stegne svojo roko in se ga dotakne ter mu rece: Hočem, bodi očiščen! Takoj so gobe izginile in je bil očiščen. In z °strimi besedami ga je takoj odpravil ter mu re- Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, P°kaii se duhovniku in prinesi za svoje očiščenje ^a*\ ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje. ^ la pa je odšel in začel na vsa usta razglašati, aJ se je zgodilo, tako da Jezus ni mogel več očit-j10 *ti v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih raJih; in hodili so k njemu od vseh strani, da bi &a poslušali in bi jih ozdravljal od njih bolezni. »ametno naštevati. Rajši navaja pomenljive besedo pieorka, ki mu ob mislih na ozdravljenja priahaju-ju v spomin. NA GALILEJSKEM MORJU KMALU POTEM Ko je Jezus odšel oznanjevat božjo besedo sosednjim krajem, je videti, da so njegovi učenci po večini ostali v Kafatmumu in ribarili. Podoba je namreč, da jih ni še bil končno poklical, naj redno hodijo z njim. Le tu pa tam so (ja spremljali, nato se vrnili k svojemu poklicnemu delu. Zdaj jo pa prišel čas, da vse popuste in ostanejo ob njem ža stalno. Kako sc je to zgodilo, nam popisuje čudež obilnega ribjega lova. Odslej misli Jezus očividno pridiguti tudi med tednom in to kjerkoli, ne samo ob sobotah j>o shodnicah. Ta njegov namen se jasno pokaže, ko si izvoli za svojo “prižnico'’ Petrov čoln. In da si je izvolil prav Petrov čoln, v tem je še globlji pomen. Žv doslej je imel Petra posebej na preskašnji, ob tej liriliki ga je takorekoč zadnjič postavil na tehtnico. In Peter se je dobro obnesel. Bil je izvežban ribič in je vedel, da sc podnevi še manj izplača spustiti mreže, ko ponoči ni bilo nič. Toda — “na tvojo besedo", z vero v tvojo moč, pa dajmo! Če je bilo še trohico dvoma v Petrovem srcu, je seveda moralo vse izginiti, ko je bil lov tako obilen. Brž se pa spet pokaže Petrov nagli značaj, ki ga meče iz razpoloženja v razpoloženje. Komaj se je dovolj načudil nad močjo Jezusovo, že ga popade groza perd njim. “Tak grešnik sem!" Toda pade groza pred njim. “Tak grešnik sem!” Toda loge, ki jih je Jezus imel zanj. Postal je glavar upostoslov, z drugimi vred, ki jih je Jezus enako poklical, je odslej ostal stalno v družbi in službi svojega Gospoda. % GOBAVEC KRŠI POSTAVO Judje so mnogim kožnim boleznim vzdevali ime: gobe. Kdor je bil s)>oz7ian za gobavega, ni smel bivati med ljudmi. Če se mu je slučajno kdo približal, je moral od daleč svariti: Nečist, nečist! Tako sta se drug drugemu umaknila. Ta gobavec je pa kar udrl med ljudi in pred Jezusu — s tem je prelomil postavo. Vendar sc ga ji Jezus usmilil in ga ozdravil. Hotel je pa vendar tudi stun držati Mojzesovo postavo, zato je ozdrav-Ijenca hitro nagnal k duhovnikom, da priznajo ozdravljenje. Nič naj pa ne //ove, kako je do tega pvišlo, da ne bi kdo Jezusa obdolžil nepostavnosti. Tako si moramo razlagati “ostre besede” in Jezusovih ust. ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje) Nadaljnji izleti. — Polica TISTO POLETJE SMO SPET PRIDNO izle-tavali. Spoznavali smo nove kraje in nove Orle. Povsod je bilo opaziti, da orlovska misel napreduje in poganja močne korenine. Spominjam se izletov na Vrhniko, v Št. Vid nad Ljubljano, D.M. v Polju, Horjulj, Šmarje pri Grosupljem in' tako dalj.e. Šmarski odsek je bil mlad in majhen. Na Dolenjskem je bilo sploh orlovstvo še nov pojav. Tudi od drugod je prišlo tisto poletje v Šmarje le malo Orlov. Slučajno pa je bilo med Orli iz šmarske okolice precej dijakov. Ti so med tovariši razvili močo agitacijo za izlet v Šmarje. Mnogo se nas je odzvalo in ni bilo napak. Javno telovadbo smo dijaki krepko podprli, imeli smo med telovadci skoraj večino. Mislim, da je tudi poveljeval naš vaditelj. Po telovadbi je prišel med nas župnik s Police. Kregali smo ga, zakaj na Polici še nimajo Orla. Zagotavljal nas je, da bo kmalu. Dvorana bo v kratkem pod streho, fantov ne bo manjkalo. Med nami je iskal vaditelja, ki naj bi prihajal na Polico vadit nove Orle ob nedeljah popoldne. Po daljšem barantanju smo se pogodili. Zadelo je — mene! Z gorečnostjo sem se lotil nove naloge, dasi je nisem dolgo vršil. Ne vem več, zakaj sem jo kmalu opustil. Pozabil sem tudi, kdo je poprijel za menoj. Imeli smo nad 30 telovadcev, večinoma fantov okoli 17 let. Mnogo dobre volje je bilo med tisto mladino in dalo se je upati, da bodo v par letih narasli v lepo orlovsko četo. Dvorana je bila nova, zidana, orodje iz rok domačih obrtnikov, vendar prav dobro porabno. Za svoj trud sem dobival tri srebrne kronice in izvrstno večerjo. Polovico — denarja namreč — sem porabil za vlak, vendar se mi je zdela nagrada prav zadovoljiva. Zamujen vlak. — Razbojnik. Neko nedeljo v decembru sem na Grosupljem zamudil večerni vlak. Prav pred nosom mi jo je bil odpihal. Pravzaprav bi bil še lahko skočil gor, pa me je neusmiljen sprevodnik potisnil nazaj. Zamuditi vlak — huda reč! Kakorkoli sem urejeval svoje račune, nič drugega mi ni kazalo, kot mahniti jo peš za nagajivim vlakom in hudobnim sprevodnikom. V treh urah sem upal biti v Ljubljani in doma. Noč je bila hudo črna in nebo oblačno. Neznano mi je bilo, po kakšnih krajih me misli voditi dolenjska cesta. Le to sem z gotovostjo zaključil, da Ljubljane skoraj ne morem zgrešiti. Hodil sem in hodil — zdaj skozi vasi, zdaj po tihih samotah, zdaj pod gozdom, iz katerega so votlo odmevali udarci mojih urnih korakov. Žive duše nisem srečal. Kar zaslišim od nekod udarce korakov. Dognal sem, da je nekdo pred menoj. Dolgo so mi koraki udarjali na uho, bliže in bliže. Vendar sem lahko uganil, da mi človek ne gre nasproti. Končno ga dojdem. Hodil je po svoji strani ceste, jaz po svoji. “Dober večer!” “Bog daj!” Nobene besede več? Kmalu je bil človek z.i menoj, saj sem hodil kakor veter. Pa ni dolgo /.a-ostajal. Začutil sem, da je pospešil korak in me jel dohajati. Čudil sem se. čemu me naenkrat skuša prehiteti? še bolj sem nagnal svoje noge, da sem že kar napol tekel. Kljub temu so udarjali koraki za menoj bliže in bliže. Ugibal sem, koliko poti utegnem že imeti za sabo. Toda kamor sem se ozrl, sem videl le temno noč. Pred menoj in za menoj siva cesta, na desni gozd, na levi polje. Samotna oklica, pozna noč, votli udarci hitrih korakov za menoj — vse to me je navdalo z mrzlo grozo. Spomnil sem se raznih razbojniških zgodb in postalo mi je vroče .. . Koraki so se vztrajno bližali. Stekel bi bil, toda sam Bog ve, kako daleč je do prve hiše. Tudi sem si dopovedoval, da bom razbojnika samo še bolj opogumil, če pokažem strah in se spustim v beg. Tedaj je zavil preko ceste v poševni smeri proti meni . . . Bilo je gotovo — nadme gre! Noga se mi je zašibila, bežati ni bilo več mogoče. Odnehal sem in počasi stopal. Prišla mi je misel: Z lepo ga pridobi! Hotel sem mu prijateljsko še enkrat voščiti dober večer, pa beseda mi je obtičala v grlu . . . Bil sem ves prepadel in potne kaplje, ki so mi gosteje in gosteje polzele po hrbtu, so bile mrzle kot led. Oni je stopil tesni k meni, da se mu je komolec posmukal ob mojem. Zdrznil sem se. Z levico sem segel v žep in ovil prste okoli nožiča, z desnico sem vrgel plač na ramo, da bi me v primeru spoprijema ne oviral. Pomislil sem: Nožič je skromno orožje, roka slaba, nasprotnik od sile močan! Kako se bom branil? Zastonj bo vsak odpor, če hočem kaj doseči, ga moram prehiteti. Nekoč sem nekje ujel parolo: Napad je najboljša obramba! Krčevito sem zgrabil za nožič. Izvlekel bi ga bil, pa roka me ni ubogala. Mišice so postale trde m neubogljive. Vsi udje so mi bili kakor otrpli, le noge so kot stroj nadaljevale svojo pot. Tedaj me je nagovoril: “Odkod in kam?” Odleglo mi je. človeška beseda je čudovito pomirjevalno vplivala na moje živce. Ko sem odprl usta za odgovor, mi je sicer v prvem hipu privrel le globok oddih iz dna srca, takoj potem sem pa mogel spregovoriti. Le najnujnejše sem povedal, človek je poslušal in pritrjeval. Nagibal se je tesno k meni in me z levico skoraj objemal. Govoril mi je tako blizu na uho, da sem po vsem obrazu čutil njegovo toplo sapo. Smrdela je po vinu . . . Pijan je torej! Toda premalo, da bi se ga bilo treba manj bati. če me napade, ga bo ta merica alkohola ravno prav podpirala . . . Zavila sva v klanec. Pravil mi je, kje je bil 'n kam gre. Le napol sem ga razumel. Preveč mi je vrelo v glavi.Pa lile vpraša, če nimam denarja, da hodim peš! Torej vendar res!' Denarja išče pri meni. Tri srebrne kronice sem imel v žepu, dovolj, da Seni vztrepetal pred tistim trenutkom, ko mi bo človek zastavil pot in zaklical: “Denar ali dušo!” Potne kaplje na hrbtu so mi še bolj zmrznile in lasje so mi silili kvišku, da mi je klobuk lezel z glave. Tedaj sva bila vrh klanca in ob cesti je stala hiša. Spreletelo me je nanadno ugodje, da mi je noga obtičala. Kar sredi ceste sem se ustavil. Moj spremljevalec ni bil videti presenečen. “Glej, ravno prav. Tu je pa moj dom. Hvala za prijazno druščino. Lahko noč!” Vsa mehka in topla mu je bila beseda. Preden sem mu odgovoril, je izginil za hišo. Osupel sem stal na cesti. Je resnica ali prevara? Na licih sem še živo čutil vinsko sapo neznanca. Sunil sem s komolcema daleč od sebe v črno noč, pa nisem zadel nič človeškega. Vedel sem torej: Spet sem sam na samotni cesti. Kakor v omotici sem dirjal dalje. Prišel sem do vasi in zagledal v daljavi odsev razsvetljene Ljubljane. Otrl sem si mrzli pot in se na glas zasmejal v gluho noč. Prav tako na glas sem si rekel: “Tudi to je bilo zavoljo Orlov ...” (Pride še.) KNJIGE SLOV, KULT. AKCIJE za LETO 1963 Napovedane so v naslednjem redu: 1. Revija MEDDOBJE, ki bo izšla v 4 zvezkih, skupno 240 strani. Prva dva zvezka sta že v rokah naročnikov. Novi jo lahko naknadno dobe. 2. Leposlovno delo Marka Kremžarja z naslovom: SIVI DNEVI. Strani 105. (Ta knjiga je 50. 'zdanje SKA — nekaka jubilejna knjiga!) 3. Fran Zore: PESMI. Izbor naprvail Rafko Vodeb. 4. Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM. — Povest, ki o njej trdijo, da je najboljša Mauser-Jeva. Spisal jo je v treh delih, tako nekako kot Jalen svoje Vozarje. Letos izide prvi del, ki bo s»m imel 300 strani. 5. Naročniki prejemajo tudi GLAS SKA, ki bo izhajal vsak mesec in prinaša sprotna poročila o SKA in polno drobnarij iz kulturnega sveta. Naročnina za to leto je za Avstralijo: kdor hoče, da se mu pošljejo vezane knjige, plača £ 5-10-0; kdor je zadovoljen z broširanimi, je cena — £ 4-10-0. Naročnino sprejemajo tudi MISLI. Ker je SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA zares vredna predstavnica slovenske kulture pred domom in svetom, zelo priporočamo čitateljem MISLI, da se z naročnino za zgoraj naštete publikacije vključijo med vrhove slovenskih kultur- likc Ur. NABREŽINA KLIČE- \j uci — svari (Iz predavanja v Argentini) NABREŽINA JE VELIKA SLOVENSKA VAS na pragu Trsta. Njeno ozemlje sega na eni strani globoko v slovenski Kras, na drugi pa prav do morja in to je za nas velepomembno, zakaj s tem odveže tržaško področje in Istro od strnjenega italijanskega ozemlja. Že davno je bil ta obalni slovenski jeziček Italijanom trn v peti. Za časa Avstrije je bila Nabrežina odskočna deska za infiltracijo slovenskega življa in slovenske narodne misli v mesto Trst, kjer so se naše pozicije v letih pred prvo svetovno vojno močno okrepile. Pod fašizmom je slovenska stvar v Nabrežini hudo trpela, vendar je uspešno vzdržala strahoviti pritisk raznarodovanja. Ko so zavezniške sile zasedle primorsko ozemlje in je takozvana Osvobodilna Fronta pokazala svoje pravo lice, so bili Nabrežinci med prvimi, ki so se otresli lažnjivih komunističnih parol ter so pri prvih občinskih volitvah izvolili zavedno in demokratsko usmerjeno občinsko zastopstvo. Lepo število let je z uspehom gospodarilo v tej veliki primorski občini. Po odhodu zavezniških čet, potem, ko je bila izročena politična uprava tržaškega in goriškega ozemlja italijanskim oblastem, se je začela kalvarija za demokratske Slovence v teh krajih. Zlasti v Nabrežini. Njo so si izbrali Italijani za svoje potujčevalne namene. Na področju te občine so začeli naseljevati begunce iz Istre, ki so zapustili svoje domove iz strahu pred komunističnim režimom. Začelo se je zidanje stanovanjskih hiš v velikem obsegu in so postali naši ljudje zaskrbljeni zaradi hitrega dviganja števila Italijanov v občini. Vznemirjale so jih tudi vsakokratne spletke domačih komunistov, ki so skušali spodriniti demokratsko večino v u-pravi občine. Ker so imeli rdeči krepko zaslombo v tržaški slovensko-italijanski komunistični fra-telanci ter podporo komunističnega tiska, se jim je žal to tudi posrečilo. Pri predzadnjih občinskih volitvah je en del dotedanje demokratske večine podlegel titovskemu snubljenju in se pri volitvah pridružil komunistični listi, ki je sprejela v svoje vrste nekaj ubežnikov. Tako je ostala pri volitvah demokratska lista v manjšini in za župana je bil izvoljen filokomu-nist, ki pa je ohranil še toliko slovenske zavednosti, da je odklonil občinsko dovoljenje Italijanom za nadaljnje zidanje stanovanjskih objektov za begunce iz Istre. To je povzročilo razpust občinskega sveta in je bil postavljen komisar italijanske narodnosti. Ta je brez odloga izdal dovoljenje za nadaljnjo zidavo. Za nove občinske volitve, ki so bile razpisane konec leta 1960, so nastopili za naše rojake v Nabrežini črni dnevi, število laških glasov je že tako naraslo, da je že presegalo moč te ali one slovenske liste. To tesnobo je izkoristila italijanska večinska stranka — demokristjanska — ter ponudili) nekaj mest slovenskim demokratom na svoji listi, češ da naj demokratje nastopijo skupno proti komunizmu. Slovenci so to ponudbo ogorčeno odklonili, saj so prav demokristjane dolžili kot vladajoči element na Tržaškem, da so brez potrebe zakrivili to napetost v Nabrežini. Ta je bila vedno slovenska in stanovanjske hiše za begunce bi se lahko zidale v eni ali drugi sosednji laški občini. Hudo razburjenje je zavladalo pred naslednjimi volitvami v Nabrežini. Slovenske narodne plasti so začele pritiskati na. politične faktorje, naj bi se oba slovenska tabora — demokratski in rde-če-rdečkasti — sporazumela za sestavo skupne liste. Tokrat je javno mnenje doseglo svoj cilj. S slovenske strani so vložili enotno listo pod naslovom “Občinska”. Dobila je 1985 glasov, tri lašk'J stranke skupaj pa nekaj nad 1300. Preti pa ponovna nevarnost, da bo politična oblast zopet razpustila občinski svet, ker se ta še upira masovnemu naseljevanju lalijanov v občini. Tako se borba za posest velevažne, ta hip še slovenske občine nadaljuje. Pri obisku ministrskega predsednika Fanfa-nija v Trstu in okolici so, se Nabrežinci pri njem pritožili zaradi potujčevanja njihovega starrodav-nega slovenskega področja. Fanfani jim je odgovoril: Ali naj zidamo hiše v morju? Slovenci so rekli: To ne, pač 'pa jih zidajte na italijanskem narodnem ozemlju. Zdaj je zaenkrat mir, toda kako dolgo? Na Tržaškem so še tri nadaljnje slovenske občine s titovsko upravo, dočim so na Goriškem tudi tri slovenske občine, od katerih je ena v demokrat-kih, dve pa v titovskih rokah. V Trstu število slovenskih glasov pri volitvah stalno pada, dočim se v Gorici dobro drži. Če bi se titovski režim v domovini odpovedal političnemu vmešavanju v razmere naših manjšin v zamejstvu in priporočil vsem, naj nastopajo složno kot slovenska narodna manjšina, bi bila situacija Slovencev na Tržaškem in Goriškem neprimerno boljša. Janko Jazbec v VESTNIKU SPI!. V nedeljo, 25. novembra, je sv. oče Janez XXIII. dopolnil 81. leto. Slika predstavlj a sv. oče-ta v družbi z dvema slovenskima deklicama iz USA. Deklici sta sestri, Irena in Elizabeta Miklavžina z 85 Memory Lane, Bridgeport, Conn. Prizor je bil posnet pri slovesni avdienci, ko sta dekletci v navzočnosti več kot 5000 izseljencev z ysega sveta poklonili sv. očetu dragocen kelih v imenu vseh Slovencev; to je bilo 4. avgusta 1962. Kelih je stal blizu tisoč dolarjev. Izmed vseh 5000 romarjev je sv. oče poklical k sebi edino ti dve dekletci, ju ljubeznivo božal, jima napravil znamenje sv. križa na čelu. Ta prizor so predvajale italijanske in druge televizijske postaje kot najbolj ganljivo točko te avdience. Irena je bila stara 5 let, Elizabeta 9. Dekletci ata hčerki Justina in Alojzije Miklavžina — begunca, ki sta prišla pred 10 leti v Bridgeport iz Prekmurja. POD PRELAZOM /. Burnik Ti in jaz v večerni zarji z bolečino potrta hodiva in iščeva prelaz • čez skalnato pečino. V oljčni gaj . . . Cesta, brez sovraštva pelji naju, pelji onkraj snežnih jas nasproti raju, da plaz ne utrže se, da ne odnese z brega dvoje src v globino! ŽALNI OBOKI /. Burnik Razdalje in časa ni več. Le žalni oboki neskončnega neba vijo se, vijo se .. . Kaj tega je treba, da mi radovedni, vse bolj hrepeneč, stegujemo roke — želimo si več — Potem, ko pohabili svet smo za naše potomce — mar radi bi s spalniki strgali sonce? Ej, bratje, kam v mraku, kam v sili, kam potlej še bomo krenili? DR. MIKULA SE JE OGLASIL - prepozno za BOŽIČNO številko Palm Springs, San Diedgo, 5-12-62 Dragi mi p. urednik: — ŽIVO SI PREDSTAVLJAM, KAKO SE TOGOTI Š, ko nič ne prispevam za MISLI. Težko bi se opravičeval, ko niti sam ne razumem, zakaj neki pridem tako malo do sape. Na splošno sem Boru hvaležen, da morem opravljati vsaj najnujnejše duhovniške dolžnosti in biti malo drugim v pomoč. Brez doma in vendar doma povsod si le težko priborim mrvico zunanjega miru, ko neprestano silijo vame novi mogočni vtisi. (Torej niti sam si ne upa opravičevati se, kako naj ga opravičimo mi in se nehamo “to-gotiti”? — Ur.) Dokaj časa sem prebil v velikih mestih na za-padni ameriški obali ali po avstralsko: na vzhodni obali Pacifika — v Californiji (San Francisco, Sacramento), v Oregonu (Portland) in Washing-tonu (Seattle s slavno svetovno razstavo), v Kanadi — British Columbia (Vancouver, mesto ob morju z zalivi, otoki, rekami in razsežnimi gorami, da toliko lepote na enem mestu doslej še nisem bil našel nikjer drugod.) Za Hollywoodom, Los Angelesom in San Diegom na jugu Californije, kjer Mehika in Južna Amerika sili v USA, se v topli in mirni puščavi (Western Desert) zdaj počutim kot bi bil na dobrotnem oddihu. Mučilo me je domotožje po Avstraliji. Že sem preudarjal, ali naj prekinem dopust in' se vrnem. V tem puščobnem, puščavi podobnem svetu med visokimi skalnatimi gorami, kamnitimi peščenimi dolinami — torej napol puščava, napol pustinja — so vmes posejana mesta, prave oaze palm, južnega sadja, dateljnov, rož, cvetnega grmičja, ya se naenkrat znajdem doma, kot da bi stopal po avstralskih sončnih pustinjah. Naši ljudje v K-il-goorlieju na Goldfields v Zapadni Avstraliji, ali v Broken Hillu v NSW, ali v Mt. Isa v Queenslandu, si lahko predstavljajo te ameriške zimske leto-viščne kraje sredi pustinj. Le tu ni kuncev m kenguimjev, niti ne emujev, še manj pa ovc, ki bi ne imele kaj objedati. Le poredko samotavi med pečinami kakteja ali grmičje. Mesta, kot Red-fk'H. Ki ima *<_• pravo rdečo zemljo, San Bernardino, Cathedral City, Hot Springs, zlasti pa pre-imenitni Palm Springs, so zeleni čudeži, umetno-rajski parki, otoki najnovejše gradbene mode. Adventni svetnik Janez Krstnik je bil puščav-nik. Tako je kar prikladno, da tudi jaz preživljam ta advent vsaj deloma v puščavi. Tod opravljam “zornice-svitiee” zelo rano, tako da mesto svetilk, ki v domačih krajih razsvetljujejo zasnežene ceste proti cerkvam, sveti žarko pustinjsko sonce. To je seveda meni, avstralskemu razvajencu, dosti ljubše kot zimski mraz. Tudi cerkev je tu posvečena Naši Ljubi Gospe Samotarki (Our Lady in So-litude). Verniki so v teh krajih večinoma filmska “zvezde” in denarni mogotci-izletniki, ki si tako poskrbijo, da jim poletje nikoli na poteče. Saj imamo čež dan po 80 in več stopinj toplote, ki pa ponoči pade na 40. Priznati pa moram, da je tu gospoda, v kolikor je verna, pred Bogom zelo otroško preprosta. Prav kot moramo biti vsi, če hočemo postati deležni nebeškega kraljestva. V njem želimo vsi biti “zvezde”, saj je rečeno, da se bontn zveličani svetili kot zvezde na nebu. Za zaključek svetovne razstave v Seattlu smo pričakovali kot zodnjega in najslavnejšega gosta predsednika Kennedyja, pa ga je vroča kubanska kriza obdržala v Washingtonu. Zdaj ga pa pričakujemo v Palm Springs, kjer si je tudi princ Filip nekoliko ožgal kožo, preden je odletel na Empire Games v Perth, da je mogel odpreti tam “malo olimpiado” z zagorelim licem, kakoršnega bi mu ne mogel dati megleni London. Božičeval bom najbrž v San Franciscu, potem bom pa nadaljeval koledovanje preko širne Amerike proti vzhodu: New York, Washington, zlasti pa Lemont, kjer je grob našega blagopokojnega škofa dr. Rožmana, čigar ime izgovarjajo vsi slovenski rojaki in z njimi vred celo drugorodci le z najvišjim spoštovanjem. KOLEDARČEK si verjetno že dal natinsiti. Ako ne, deni noter moj poštni naslov: Dr. I. Mikula, Box 68, P.O. Sutherland, Sydney. Blagoslovljen Božič vsem! Ob božičnem oltarju Vas bom vse s posebno ljubeznijo priporočal najvplivnejši družinski zajednici: Jezusu, Mariji in Jožefu. Prisrčno vse pozdravlja vdani Iv. Mikula Z BENGALSKIH POLJAN misijonska misel umetnika goršeta Pravkar sem ugibal, in podpornikov misijonarju p. Podržaju v Indiji. Pride pa AMERIŠKA DOMOVINA od 25. oktobra 1962 in v njem najdem dopi.s izpod peresa g. Franceta Goršeta, ki je znan kipar Mestrovičeve šole. Nekako v sredi dopisa berem naslednje^ premisleka vredne besede. — Ur. kaj pa TiSTr naši občudovanja ČREDNI apostoli-misijonarji in misijonarke, ki so iz najvišjih idealov dejansko vsemu odpovedali Jn se nesebično žrtvovali in se še žrtvujejo za reševanje duš poganskih narodov v tujih deželah da-Ijnih kontinentov? Ko vzamemo v roke KATOLIŠKE MISIJONE, Pogledujemo foto-reprodukcije in prebiramo iz-Vll'na poročila daljnih misijonskih dežel, kjer naši 'judje misijonarijo, se na prvi pogled zdi, kot bi človek prebiral pravljični svet. Toda, prijatelj, to Je živa resničnost, prava realnost! In teh junakov božje ljubezni — duš žrtev — je, hvala Bogu, kar ePo število, ki so izšli iz vrst majhnega sloven-s*te(?a naroda. Upravičeno smo nanje lahko ponosni — t0(]a ajj ge y vrtjncu našega življenja kdaj sP°trinimo nanje? In mi laiki, kako bomo odgovorili, če se vprašamo, kako je z nami, ki smo se posamezni ali v skupinah raztepli skoraj po vseh krajih Amerike (in sveta) in smo z galimi rokami zagrabili v vseh Pogledih praktičnega življenja ter si v potu svoje-Sa obraza služili svoj vsakdanji kruhek prav v tem namenju, kot je Bog napovedal Adamu in Evi? Vse to drži! Po drugi plati pa, dragi prijatelj, ki to-le bereš, pa tudi drži, da se je naše življenji' /.c v veliki mrri pri mnogih, »V no pri vpčini, v marsičem spremenilo in bolj ali manj izmaličilo — tujina nas je po svoje oblikovala. Če pogled o-pazovanja nekoliko globlje obrnemo nase, bomo kmalu spoznali in ugotovili, da smo podlegli materialističnemu okolju, ki v neštetih zapeljivih oblikah udobnosti človeka pomehkuži in' hromi še tisto malo odpornosti za žrtve in odpovedi in ideale, zaradi katerih smo odšli iz domovine. Plamen bratovske ljubezni morda le še tli. Vendar pa se vselej, če le moremo, radi pohvalimo: Mi smo mi, kaj nam pa morejo? Hotel bi povedati to-le: živimo v obdobju velikih dogajanj v širokem svetu. Ali se sploh zavedamo pomena našega časa? In poslanstva, ki ga imamo v njem? Ali smo se kaj naučili in napredovali v pogledu širine srca? Zdi se mi, da ne. In' da smo le vse preveč sami vase zaverovani. Več duhovnega poleta in širine srca nam je potrebno, kot ribam vode. Brez tega bo šel veliki čas mimo nas in mi bomo ostali deloma praznih rok v zgodovini naroda, v kolikor spadamo v okvir zamejskih Slovencev. — France Gorše. Goršetov dopis, kot že omenjeno, se je misijonske misli le bolj mimogrede dotaknil. Šlo mu je za marsikaj in to nekako pod geslom: To storite, onega ne opustite! Da, ^oleg vsega drugega, kar je koristno in dobro, ne smemo pozabiti na naše misijonarje po širnem svetu. V znak, da nočemo, se je naš list zavzel za podpiranje p. Podržaja. Ali je res treba verjeti g. Goršetu, ko ugibam, zakaj tako malo uspeha? — Ur. DAROVI ZA P. PODRŽAJA - (namesto božičnih kart) £ 10-0-0: P. Bernard OFM; £ 5-0-0: Jože Ogrizek, Franc K.; £ 4-0-0: Franc in Angela Rožanc; £ 3-0-0: Lojze Košorok, Jožef šterbenc; £ 7-10-0: razni neimenovani. Prisrčna hvala in Bog povrni. Pošiljka je odšla v Indijo sredi januarja. Patra misijonarja toplo priporočamo v nadaljnjo podpiranje. — Ur. KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi otroci: — Ta mesec ni nič pisemc od naših šolarjev v Melbournu ali St. Albansu. Slab začetek novega leta, boste rekli. Bom pa jaz nekaj povedala o njih, saj drugače so zelo pridni. V Melbournu so imeli naši otroci v decembru kar tri nastope: Miklavževanje, igro v Geelongu in pri polnočnici so bili za angelčke. V St. Albansu so pa na Štefanovo prvič nastopili na odru. Pred Miklavžem so svoj program lepo izvedli in dobili mnogo darov. Parkljem so vsi srečno ušli, le Mesarjev Johny jo je izkupil, pa ne preveč. Na Miklavževo zahtevo je moral ponoviti pesmico o Nacku Packu, parklji so mu pa nagajali, da so fantku debele solze tekle po licih. Pa je vendar končal pesem in njegove solze so nam napravile mnogo zabave. Johny zna! V Geelongu so naši otroci kar dobro zaigrali znano Mačeho in' pastorko. Prav lepa hvala rojakom za prijazen sprejem, posebno g. Mejaču, kj je vso skupino za nekaj ur sprejel pod svojo streho. Pa tudi ondotni Miklavž jih je lepo obdaril. Vsak je dobil knjigo Župančičevih pesmi Mehurčki. Bili so je zelo veseli. Pri polnočnici na prostem so trije veliki angelčki in dva majhna prileteli na streho ter povedali veselo oznanilo o rojstvu Gospodovem. Okoli .‘50 angelčkov je pa spremljalo Jezuščka do oltarja. Z njimi so bili tudi dečki s svečami in so peli. T) ni šlo v račune našemu Johnyju in je vprašal mamo: “Zakaj so pa samo punčke angelčki, ali fantki ne pridemo v nebesa?” Drczgov Aleksander pri trgntavi v domovini staršev Slovenska šola v St. Albansu si je izvolila ime: Gregorčičeva šola. Vsi veste, kdo je Gregorčič, pravimo mu tudi Goriški slavček. Torej — otroci Gregorčičeve šole so imeli prvi nastop in kar dobro napravili. Peli in deklamirali so, nazadnje je pa bila kratka igrica “Kmetič in volk”. Sprva so se — otroci zelo bali, ko so jim pa v dvorano navduŠJ-no ploskali, so dobili pogum in obljubili, da se bodo še bolj pridno učili. Kakor v Melbournu, tako so tudi v St. Albansu starši veliko pripomogli k uspehu. Zato pa končam z vzklikom: Bog živi naše šolarje in njihove starše! — Anica. Pozdrav angelčkom v narodnih nošah. Tri je od tistih angelčkov, ki Anica o njih, piše, so se na novega leta dan pokazali v Sydneyu — žal da samo mimogrede. Bile so tri Uršičke. Zapele so nam tisto o Rajski zavesi, pa kar v narodnih nošah! Kdaj pride Mesarjev Johny? — Pozdrav tudi njemu!'— “MISLI.” Prvič v domovini staršev (Aleksander Drezga pripoveduje dalje) Zdaj vam moram, dragi kotičkarji, opisati moje doživljaje v domovini mojih staršev. Priljubila se mi je tako, da je nikoli ne bom pozabil. Najrajši sem bil na kmetih. Tam je življenje res zanimivo. Sreča, da je stara mama na deželi. Tam sem marsikaj videl in doživel, pa se tudi naučil. Dela smo imeli mnogo. Šli smo s konji na nji- ve, v gozd, pa tudi v mlin. Videl sem, kako se dela moka. Tudi, kako se pšenica seje, in še drugo, kar mi je bilo neznano. Zelo rad sem pasel krave. Bratranec nas je vodil v gozd, pa smo delali biče in piščalke. Včasih je pa prišel stric na konju pogledat, če je vse v redu, da se ne bi kdo v gozdu izgubil, ko smo nabirali kostanje. Krave so se pa same pasle. Stričevega obiska smo bili zmerom veseli, ker nas je pustil jezditi konja. Čez teden dni smo šli obiskat teto. Tudi ona je na kmetih. Tja smo prišli ravno za trgatev grozdja. Videl sem, kako se dela vino. Tudi žganje delajo doma. Ker so bili vsi bosi, sva tudi midva z bratom vzela čevlje dol. O joj, naenkrat me nekaj zbode, zajočem in kličem mamo. Pravim, da imam trn v nogi, a sestrična Milica trdi, da je samo čebela. Moj brat vse to gleda, pa naenkrat done čevlje nazaj gor. Taka junaka sva bila z Andrejem! (Drugič še kaj.) OBEŠENJAŠKI HUMOR JANEZ OREŠNIK V W ATE RT O W N U SE ZE-1-0 TRUDI, da bi njegovi otroci znali slovensko. Ker hodijo v angleško šolo, to ni lahka reč. Da bi Njegova vnema za slovenščino ne napravila napačnega vtisa na otroke, jim tudi prigovarja, naj ne pozabijo nemščine, ki so se je naučili v Avstriji, kjer so preživeli nekaj let begunstva. “Kolikor jezikov znaš...” jim neprestano trobi na ušesa. Mladi Orešnikov sin Slavko je oni dan stopil pi'ed očeta, mu pokazal v slovenski knjigi besedo obešenjaški humor” in vprašal, kaj je to. “To je poslovenjena nemška beseda Galgenhumor.” “In kaj je Galgenhumor?” “Humor je, — čakaj, da pomislim, kako bi povedal. Aha! Humor je mednarodna beseda, ki poceni toliko kot slovenska beseda šala ali norčija. Tudi dovtipnost”. “Aha! In kaj je Galgenhumor ali obešenjaški humor?” “Ali še veš, kaj pomeni nemška beseda Galgen? “Pozabil sem”. “Iz te besede je slovenska spačena beseda gav- t?e.” “O, to sem pa že slišal. Čakaj no, kaj je to po slovensko? Ali ni toliko kot vislice?” “Imenitno, sine moj! Dobro ti gre slovenščina! je nekdo obsojen na vislice, pa ima toliko pogu-•J13. da ne trepeta in ne tarna, ampak pod vislicami se norce brije in kakšno humoristično pove, pravi emec temu Galgenhumor, po slovensko se pa reče obešenjaški humor. Zato, ker človek, ki bo vsak čas °bešen, še kakšno humoristično zine.” “A tako! Zdaj razumem. Ali so taki ljudje, ki se pod vislicami norčije uganjajo?” “O, so, so! Zgodovina ve o marsikom povedati.” “Ali mi lahko o kakšnem poveš, očka? To me Zel° zanima”. Orešnik se je dolgo praskal za ušesi, pa se ni "•ogel spomniti. Vendar je čutil, da mora na sinovo vPrašanje nekaj odgovoriti. “Kar sem bral o tem v zgodovinskih knjigah, Se trenutno ne morem na nič spomniti. Lahko ti pa Povem, kaj sem sam nedavno doživel.” “Povej no, očka! To bo pa še stokrat bolj zanimivo.” “No, le poslušaj! Oni dan sem šel v Sydney, da Poravnam naročnino za list Zvezda, ki ga tam izmisli, January, 1963 dajajo. Saj veš, da prihaja ta list tudi na naš naslov”. Sinko je živahno prikimal. “No, vidiš, stopil sem k upravniku in uredil. Potem sem vprašal, kako kaj gre, če list napreduje ali nazaduje, če ljudje plačujejo ali ne, če list hvalijo ali grajajo, in tako dalje. Na moje vprašanje jo upravnik nekaj mencal in iskal čudnih ovinkov, naravnost pa ni nič jasriega povedal. Prav ko je bila moja radovednost na višku — tako veliko radovednost mi je vzbudil upravnik s svojim mencanjem — je vstopil urednik. Bil je globoko zamišljen. Samo mimogrede mi je pomahal v pozdrav, potem je sedel in si podprl brado z dlanjo. Upravnik je umolknil in ga gledal. Potem je pogledal mene. Rekel mi je: Kako gre našemu listu, najbolj vidiš na uredniku, ki je takle. Tedaj se je urednik zbudil iz zamišljenosti in naju prav živo pogledal. Rekel nama je: Če hočemo, da bodo ljudje z nami zadovoljni, moramo nekaj podvzeti. Nekaj velikega, nekaj,, kar bo zbudilo splošno zanimanje. Da naravnost povem: Pokazati jim moramo takorekoč s prstom, kako si lahko prihranijo lepe vsote denarja. Oba z upravnikom sva se z očmi in usti zagrizla v urednika. Soglasno sva dahnila: Kako? Čisto preprosto, je rekel urednik: Objavili bomo, da s prihodnjim mesecem ‘Zvezda’ preneha izhajati. Takole! Iz žepa je potegnil kos papirja in nama bral: Naročnikom na znanje! Da vam prihranimo denar, ki ga tako nujno potrebujete za druge reči, s to številko ustavljamo izdajanje našega lista. Ohranite nas v hvaležnem spominu, ker smo vam dali najboljši nauk, kako si prihranite velike vsote denarja. Uredništvo in upravništvo Zvezde.” Janez Orešnik je umolknil, sinko je stal pred uganko, šele po dobrem premisleku se mu je posveti- lo in je planil v bučen smeh. Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Službe božje LeichharHt Nedelja 20. jan. (tretja v mesecu): (sv. Jožef) ob 10:30. Nedelja 27. jan. (četrta v mesecu): Sydney, St. Patrick, ob 10:30, Villawood (Gurney St.) ob 10:15. Nedelja 3. febr. (prva v mesecu): I>lacktown ob 11. Nedelja 10. febr. (druga v mesecu): Sydney, St. Patrick, ob 10:30. Nedelja 17. febr. (tretja v m.): Leichhardt, sv. Jožef, ob 10:30. PREKRASEN NOV MOLITVENIK Naslov mu je: ZDRAVA, MARIJA, MILOSTI POLNA. Izšel je nedavno v Argentini, v založbi Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev v Buenos Airesu. Tiskala ga je tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Priredil ga je skupno z mnogimi sodelavci bogoslovni profesor dr. Filip Žakelj. Gornje podatke človek hitro vrže na papir. Ko je pa treba kaj več povedati o tej prelepi verski knjigi, prideš v hudo zadrego. Kje začeti? Beri in strmi: Knjiga ima 1170 strani. Papir je tako tenak (brevirski), da molitvenik lahko deneš v žep, pa tako trden, da se zlepa ne raztrga. Na mnogih straneh so zelo lepe in umetniško izdelane slike (vinjete). V tem molitveniku je zbrano menda res prav vse, kar je bilo kdaj tiskano v slovenskem jeziku o Mariji: Njeno mesti v naši katoliški veri, drobne molitve njej v čast, razne obširne pobožnosti — devetdnevnice, romanja — njeni prazniki, sv. maše njej v čast, pa še in še . . . Da ne pozabimo pesmi! Kar 103 so z notami, pa še odpevi pri litanijah po vrhu! Naštetih je — z zgodovino vred — blizu sto Marijinih božjih poti na Slovenskem in poleg njih več takih, ki so jih Slovenci ustanovili v tujini. Prav čudno bo, če ne najdeš med njimi vsaj ene v neposredni bližini svojega rojstnega kraja. Saj ne manjka nobene: od Gospe Svete na Koroškem do žežlja pri Vinici, od Turnišča v Prekmurju do Stare gore pri Čedadu. V tujini: Argentina, Amerika, Kanada — le “Avstralske Brezje” pa. Bazi-lija bi bilo treba še dodati. Končno — kje ga je dobiti in koliko stane? Priznajmo: drag je, pa kako naj bi tudi ne bil ? Saj moraš strmeti, da si upamo Slovenci v izseljenstvu spraviti na dan tako znamenitost. In ker je drag, imamo pri MISLIH le 3 izvode v zalogi. Pa jih lako dobimo, kolikor hočete. No in — no in — ali naj se pove? Cena mu je £ 3-0-0. Ampak vreden jih je! IZ ROKAVA P. ODILA PRAZEN ROKAV NE POMENI VELIKO. Rokave imamo radi rok. Iz mojega rokava mora glodati duhovnikova roka, zato naj se najprej vsuje iz njega nekaj duhovnega. Premišljujem. Zakaj je med našimi ljudmi toliko duhovne površnosti in verske brezbrižnosti? V odgovor sem našel v svojem rokavu nekaj, kar bo gotovo držalo: V fundamentih vere nismo trdni, zato se tudi naša verska stavba tako žalostno maje. Temeljni kamen naše vere je: BOG RESNIČNO OBSTOJI IN BIVA MED NAMI. Ali se nam ne zdi vredno o tem razmišljati? Iz vidnih stvari moramo sklepati Staro pravilo je: Ni učinka brez vzroka. Ko vidiš umetniško sliko, veš, da mora biti tudi slikar. Ko vidiš hišo, veš, da je moral biti tudi zidar. Vsak stroj ti pove, da ga je moral narediti inženir. Vsako najmanjšo stvar je moral nekdo narediti. Če to velja o majhnih rečeh, mora še bolj veljati za velike. Odkod svet, zvezde, sonce, luna milijoni nebesnih teles? Tem svetovom je moral nekdo dati postave in jim odkazati pota, ki se po njih premikajo brez zelenih in i'dečih luči. Niso potrebne za ogromni “promet” v vesolju! Ali ni že samo to viden' dokaz, da mora biti Stvarnik, ki mu pravimo Bog'? Ali nima prav sv. Pismo, ki pravi v knjigi Medrosti: “Nespametni so Vsi> ki ni v njih spoznanja božjega.” Da, po vidnih stvareh moramo sklepati na nevidnega Stvarnika. Posebno bomo o tem prepričani, če premišljujemo ta jekleni red v stvarstvu, pa čudovito smotrnost in lepoto. Ob njih Boga ne samo slutimo, v globini duše ga kar čutimo. Vsa ljudstva pričajo. Pri vseh zgodovinskih narodih opazimo sledove vere v Boga. Vsa ljudstva so priznavala višje *tje, vsa so čutila odvisnost od njega. Vsi narodi. še tako preprosti, so imeli posebne obrede za eescenje Najvišjega. In v najmočnejši svetovni knjigi je pisano: “Le norec more reči v svojem sr-eu: Boga ni!"’ Glas vesti Naša vest pove, da so nekatera dejanja dobra, druga slaba. Vešča roka božja je zapisala postavo v našo naravo: To je dobro, to slabo! Slomšek J® izrazil v vezani besedi isto misel: “Prav glasni zvonček čujem, ki v prsih mi zvoni. Pogosto premišljujem, kaj glas njegov veli. V skušnjavah zvonček poje in trka prav močno, naj varjeni srce Sv°je, da greh ga vjel ne bo.” Odkod ta zvonček? Bog sam vleče za vrvico •n s tem našemu razumu kliče: Jaz sem, ki sem! Božje razodetje Pa se je Bog tudi naravnost razodel človeku. ‘ am je pričal o sebi in na tem pričevanju nad Vse trdno stoji resnica o božjem bivanju. Sv. Pavel piše: “Mnogokrat in na mnogotere načine je °g govoril očetom po prerokih, slednjič nam je Kovoril p0 svojem Sinu, ki ga je postavil za dedi-Ca Vsega in je po njem naredil svet”. In zopet: “Ti, Gospod, si v začetku zemljo utrdil in nebo je delo tvojih rok. Oba bosta pre-a> ti pa ostaneš; oba se bosta postarala, kakor s° obleka; kakor plašč ju boš zvil in bosta spre-menjena; ti pa si vedno isti in tvoja leta ne minejo”. Granitne besede!1 Pričevanje Boga samega o m, kar moramo že iz same pameti spoznati. rolnocnica O naši božični polnočnici v Sydneyu velja, 31 Je zapisano v sv. pismu: “Mnoge vode niso rn°&le pogasiti ljubezni.” Deževalo je in lilo, lilo in deževalo, pa nas od 1)0 nočnice ni zadrževalo. Prostorna dvorana z n‘lfl 60« sedeži je bila polna. Na odru okusen ol- tar — ali so ga uredile nežne ženske roke? To pot so bili fantje, čast jim! Prvikrat je nastopil moški pevski zbor za polnočnico ob orglah, ki so božično razpoloženje posebej razvnele. Pozabiii smo, da smo tako daleč od domaše slovenske zemlje. Kes, po cerkvenih obredih velikih praznikov se najbolj približamo domovini. Slomškove proslave Kar na pet krajih so bile ali bodo. V Canberri že na prvo adventno neideljo, v Newcastlu zadnjo odventno, v Wollongongu v nedeljo po božiču, četrta na novo leto v Brisbanu. Peta bo kmalu v Sydneyu. Prve štiri so bile o priliki obiska slovenskega duhovnika takoj po mašah. Proslava obstoji v gledanju slik in poslušanju rekordiranega besedila. Na izredno svojski način pove in pokaže ves življenjepis velikega Slomška. Slike v barvah: Slom, ponosna domačija, rojstni kraj, krasna cerkev, kjer je bil krščen itd. V predavanju sta dva originalna Slomškova govora o rojstni hiši in mili slovenščini. Vidimo pa med drugim tudi prav tisto pozlačeno prižnico v Bla-togradu, ki je na njej proslavljal slovenski jezik — govor objavlja letošnji KOLEDARČEK. Taka proslava bo kmalu tudi v Sydneyu, bom že še pravočasno naznanil, kdaj in kje. Na tretjo nedeljo v februarju bom v Melbournu in od tam morda pojdem v Geelong. Poudariti moram, da je moja zbirka slik in predavanj zares edinstvena, dve leti sem zbiral in ne verjamem, da imajo še kje kaj takega. Zanimivosti so tako napete in prisrčne, da človeka res zgrabijo. Na priliko: Slovo na smrt bolnega škofa, ki se poslavlja od Marije na Ptujski gori. Treba je slišati! Igra Svojeglavček. Da, tudi naš trmasti Svojeglavček pojde stresat svojo trmo po svetu. To veselo igro bomo ponovili v dvorani sv. Patricka v Blacktownu v soboto zvečer 19. januarja. Dvorana lepa, prostorna, od vseh strani priročni vlaki! Pridite!1 Teden pozneje, v soboto 26. januarja zvečei-, se bo naš Svojeglavček pokazal v glavnem mestu Avstralije — Canberri. Takrat bo v Canberri vse na nogah! Pa ne samo v Canberri, tudi iz Coome in vse okolice se obeta lepa udeležba. Zakaj pa ne — saj če igralci lahko pridejo iz Sydneya, bodo pa že tudi gledalci prišli iz bližnje in daljne okolice. To bo kaj drugega kot televizija doma — tisti večer boste kar pozabili nanjo in prišli k igri. Če igralci najdejo razumevanje, se bodo z veseljem še nadalje trudili. Nikar jim ne jemljimo veselja do dela s tem, da bi se ne odzvali prijaznemu vabilu na slovensko igro! NEW SOUTH WALES Kenmore. — Decembrske MISLI sem takoj prebrala. S posebnim zanimanjem o škofu Slomšku. Ko smo bili še v Mariboru, se spominjam, da so ljudje govorili, da je škof Slomšek pokopan v kapelici na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Tudi so pravili, da je on prvi slovenski svetnik. Zdaj pa MISLI pišejo, da je pokopan v frančiškanski cerkvi in da še ni svetnik. Oboje mi je novo. — Margareta Mali. Pripomba: K vprašanju, kje je Slomšek pokopan, nimam nobene pripombe, zakaj v MISLIH je bilo vse točno povedano. Pa pa je Slomšek svetnik pred Bogom, o tem smo vsi trdno prepričani. Zato so ljudje tako govorili. Če je pa tudi zares prvi (pred Bogom), o tei;i ne moremo soditi. Verjetno ni šel od vseh Slovencev samo on naravnost v nebesa. Vsekako ga smemo vsi, vsak zase na tihem, kot svetnika častiti. Ni pa še priznan kot svetnik od Cerkve, zato ga javno ne smemo kot takega častiti. Upamo pa, da ga bo Cerkev v doglednem času priznala za svetnika in v tem smislu bo res prav on — PRVI. Več o tem lahko bereš v pričujoči številki. — Ur. Mona Vale. — Tukajšni slovenski rojak, splošno znani in spoštovani paradižničar Ivan Plesničar, si je malo pred novim letom začel sestavljati svoj osmi križ. Za njegovo 7()letnico so mu žena Julija, hčeri Danica, por. Perko, in Silvija ter brat Jožef priredili prijazno domačo slavnost na dan. sv. Štefana. V ožjem krogu zvestih prijateljev je sprejemal čestitke in dobre želje za mnogo nadaljnjih let. Slavljenec je eden najstarejših slovenskih naseljencev v Avstraliji, saj je prišel v to deželo že leta 1926. Njegov rojstni kraj je če-povan na Primorskem. Naj se tudi MISLI pridružijo čestitkam in dobrim željam, saj je zvest naročnik tega lista vse od začetka. Na mnoga leta, g. Ivan! — Prijatelj. CRINGILA. — Tako pa še ni bilo nikdar lepo pri naši službi božji v Wollongongu kot v nedeljo 30. decembra. Odkar pomnim, še nismo bili tako iznenadeni. Zelo smo hvaležni pevskemu zboru iz Sydneya, da se je potrudil med nas. čast Syd- neyčanom, da imate tako krasen moški pevski zbor! Priporočamo se še, da pridete med nas in nas razveselite. Pošiljamo tudi naročnino za MISLI. Smo se kar lepo navadili na branje tega lista in komaj čakamo, da pride. Srečno novo leto želimo vsem rojakom, posebno slovenskim duhovnikom in naročnikom MISLI. — Žabkarjevi. Newcastle. — O priliki, ko nas je za advent obiskal p. Odilo iz Sydney aza slovensko službo božjo, smo imeli tudi slovensko poroko. Pred oltar cerkve v Hamiltonu sta stopila za poročni blagoslov ženin Franc Emeršič, doma iz Gradišča, župnija Sv. Barbara v Halozah, in nevesta Angela Bezjak, katere rojstni kraj je vas Spuhlja pri Ptuju. Za priči sta bila Roman in Irma Filipovič. Neva zakonca sta se nastanila v Cardiffu. Vsi rojaki jima želimo veliko sreče v novem življenjskem stanu. — I. Klopčič. VICTORIA Pascoe Vale. — Takoj ob novem letu pošiljam naročnino za naprej. MISLI imam rada. Posebno z zanimanjem berem stran z naslovom: MOŽ in ŽENA. Da, resnica je: Žena potrebuje nežnosti: — Podpisana. Melbourne. — V septembrski številki sem Vam pisala, da nisem zadovoljna s članki pod naslovom MOŽ in ŽENA. Z Vašim pojasnilom na moj dopis sem bila zadovoljna, posebno še zato, ker je kmalu za tem res začelo bolj “padati” po moških kot po ženskah. Ali pa vsaj po obojih enako. Potem ste pa začeli pisati novo reč: Ali naj se čistost še imenuje med nami? Seveda je prav, da se še imenuje, in tudi, da se o tem piše. Je pa spet čudno, da v vseh treh člankih “pada” skoraj samo po dekletih. Ne bom jih zagovarjala, dosti trapaste so, seveda nekatere, ne vse. Je tudi dosti prav pametnih med njimi. Ali če se piše o čistosti, ali se Vam ne zdi, da bi ostalo veliko več deklet čistih, če bi Vaši članki v prvi vrsti moškemu sveu dopovedali, kaj je čistost? Da je zmerom manj čistosti na svetu, sp najbolj krivi zapeljivi moški, dekleta so po večini nesrečne žrtve. To je moja misel, vi pa recite, kar hočete. — Marija N. Pripomba: Moram spet reči to, da sc nisem s;un izmislil tistili člankov o čistosti, napisala jih Je ženska, jaz sem jih samo po slovensko ponovil. Mislim pa, da je ženska dobro vedela, zakaj je tako pisala. Prav s tem, da je v prvi vrsti govorila 0 nesreči zapeljanih deklet, je hotela po ovinkih zaklicati moškim: Ali nimate vesti, da ne pomislite, v kakšno nesrečo spravljate svoje žrtve? Sodim, da je ženska prav to hotela. Moškim, ki jim tak pouk ne gre do srca, bi zastonj “dopovedi-Val',” da je čistost tudi v današnjih časih potrab-na in lepa. — Ur. St. Albans. — Odgovor na uganko: Kako je bil°? Jože in Minca sta pripravila pojedino za 60 °seb, pa povabljeni niso prišli. Tako je prišlo, da s° našli samo tri trupla in ta so bila: Jože, Minca ln Mihael. Srečno novo leto vsem v uradu MISLI! K. Hartner. Žal, slaba rešitev! Nikjer ni bilo zapisano, da je bila pojedina za 60 oieb. Treba je iskati “škrata”, ne po svoje ugibati. No, našli ga boste na drugem mestu v pričujoči številki. Nekaj podobnega je z Vašim voščilom VSEM v uradu MISLI, če bi tu nastal potres, bi reševalci našli — eno samo truplo! — Ur. Richmond. — Z veseljem pričakujem MISLI vsak mesec, ker angleško še ne znam čitati, tako 1,16 le MISLI seznanjajo s svetom. Tudi slovensko ne čitam lahko, moram po večkrat brati, da razumem. Sem hodila samo v italijanske šole, tako je J^oralo biti takrat. Slovenščine znam samo toliko, olikor sem se je naučila v cerkvi. Zato oprostite '^ojemu slabemu izrazu. Prilagam naročnino in za Sklad. V velikem spošovanju pozdravlja na- 1 očnica — Dragica Hrvatin. Opomba: — Vsa čast in prisrčna hvala za tak bogat dar v SKLAI)! — Ur. Pascoe Vale. — želel bi sporočiti znancem ve- * dogodek, ki smo ga svatovsko praznovali na efanovo. V mislih imam poroko ženina Stanka artmana in neveste Vere Bodnarčuk. Pred oltarjem cerkve “Iilessed Oliver Plunket” sta si oblju- bila zvestobo in p. Bazilij je pritisnil pečat. Ženin in nevesta sta melbournskim rojakom dobro znana, saj vsi vemo, kako je Stanko na naših prireditvah nastopal v narodni noši in vlekel harmoniko, pa tudi pred Avstralci večkrat zastopal naš narod. Zdaj se je odpovedal samskemu življenju m se odločil za družinsko. Ni pa odpovedal sodelovanja v korist slovenski skupnosti, zato ga bomo še in še videli na naših prireditvah. Iskrene čestitke Stanku in Veri! — Prijatelj S.C. QUEENSLAND Brisbane. — Bliža se konec leta, čas je, da pošljemo naročnino za prihodnje leto. MISLI nas vsak mesec tako redno razveselijo s svojo bogato vsebino, ostati jim hočemo zvesti. Prilagamo tudi za sklad in prosimo, da nam odslej pošiljate list na naš novi naslov, ki ga prilagamo. Bog daj, da bi naš priljubljeni list še dolgo tako redno izhajal. Srečno novo leto listu in vsem naročnikom! — Jože in Francka Barbiš. Town«ville: — Poslala sem Vam naročnino, pa namesto potrdilnice ste mi poslali neki list, ki izhaja v Ameriki. Povem Vam, da ne maram nobene take propagande, menda mislite, da se bom naročila. Pa se ne bom, takoj sem ga nazaj zavila 111 ga vračam. Dovolj imam, da dobivam MISLI. Te mi le še pošljite, pa tudi potrdilnico prosim. Pozdrav — jezna. Pripomba: O ti ljuba duša krščanska, kalco brez potrebe se jeziš!' Propagando mi pripisuješ! Stvar je pa taka: Jaz dobivam kot urednik vse mogoče tiskovine s sveta v zameno za MISLI. Ko jih preberem ali vsaj pregledam, si mislim, da jih je škoda metati v smeti, morda bo kdo drug rad bral. Pa zavijem v kakega potrdilnico in pošljem kakor mi pač pride pod prste. Poštnina itak stane prav toliko kot bi stalo pismo. To je vsa moja “propaganda”. Ti nisi toliko pobrskala v poslani list, da bi našla v njem potrdilnico — priromala je z listom vred nazaj! No, sem se vsaj spet enkrat malo nasmejal. Pozdrav! — Ur. PONOVITE NAROČNINO! POD VINJIM VRHOM, sredi begunjskih gozdov na Notranjskem, je postavil g. Viktor prikupno lovsko kočo. Lovski zakon je s 1. junijem vsako leto odpiral najlepšo lovsko sezijo — srnjakov zalaz ali kakor pravijo Begunjci: “pohod na travo”. V večernih urah, ko se je sonce že potopilo v laško deželo, so na senožeti s svežo travo in' številnim gorskim cvetjem prihajale na pašo družine srnjadi, ki so dnevno vročino preždele v zaraslih gozdnih tokavah. Že delj časa so gozdni čuvarji: Sever, Kotov-ček in Pirman pripovedovali o hudem pretepaču-srnjaku na Poljanah. Videl ga ni še nihče. Prihajal se je past, ko so se sove spuščale v gozdno temo, pred roso in dnevom jo je odcejal nazaj v goščavo. Sled v visoki travi je kazala na srnjaka in pol. V blatu na kolovozih je bila globoka in ploščata. Kotovček mu je prisojal najmanj 30 kg. Pa še drugi sledovi so bili za srnjakom. Po pašnikih in košenicah, po jasah in stezah in še drugod so ležali kupi dlake. Po gladkih obronkih peči so bili krvavi madeži in so pričali v divjih ponočnih bojih. Ogromni srnjak je moral biti nevaren pretepač in morilec. Enajst risanic je g. Viktor privabil pod streho svoje slikovite koče, dasi so bile za goste le štiri postelje. Dva dni so zeleni bratje prežali na izbranih stojiščih na srnjaka. Ves lov je bil namenjen samo likvidiranju pretepača, za ostalo divjačino nihče ni smel skriviti kazalca. Mladega začetnika v ugibanju srnjakovih premetenosti so postavili na stojišče gozdne poseke. Dolgčas mu ni bilo. Od časa do časa se je potegnila čez preseko vitka zlatorjava srna. Navadno Iz lovčevih zapiskov ŽALOSTNA SMRT ROGAČA PRETEPAČA •j' Ivan Rudolf, Trst. ji je sledil mladiček. Tudi kak dolgoušec se je priklatil po gozdni stezi in jo ubral proti njivam pod Kožlekom. Kak srnjak je preseko kar preskočil in le mimogrede pokazal svoji beli lisi na zac-ku. Pretepača-samotarja, ki so ga začetniku natančno popisali, kakšen mora biti, pa ni bilo in ne. Ko se je je naš lovec-začetnik že odpravljal na odhod — bilo mu je poskrbeti za nenasitne želodce zelene bratovščine, to ga je gnalo v kočo — se mu je zazdelo, da mu stoji za hrbtom silna pošast. Previdno je okrenil glavo in opazil tri korake za seboj glavo z rogovjem. Takega še ni bil videl. Prebledel je in segel po risanici. Tedaj pa je pretepač jezno stresel z glavo, srdito zalajal in skočil čez široko lesniko kot bi bil na olimpiadi. Nekaj vej je popokalo, še nekaj zariplih bevskov, potem je zavladal spet gozdni mir. Kot teliček v nova vrata je strmel dolgokraki lovski novinec v gozdno praznoto, potem se je odpravil v kočo. Z obilnim zajtrkom si je skušal potolažiti slabo voljo, pa tudi nejevoljo bratovščine, ki ga je zbadala, karala in poučevala. Prepozno, kajpak. G. Viktor tudi ni uspel Še isti veščer je g. Viktor na svojem stojišču, ki je bilo visoko kot zvonik v Dobcu, zaslišal srnjakovo lajanje, ki se je zdelo kot nesramno roganje. Votlo in hripavo je donelo tja proti Vinje-mu vrhu. Takega bevskanja g. Viktor ni še nikoli slišal. Na senožeti kakih 400 korakov pred njim se je pasel krepak šesterak s svojo družino. Ko je ta šesterak zaslišal nenavadno bevskanje svojega tekmeca, je povesil glavo in se previdno odmaknil od svoje družine v goščavo. G. Viktor je z daljnogledom sledil vsakemu njegovemu koraku. Spet js med gostimi hojami nesramno zabevskalo, šesterak je prišel na piano prav tam, odkoder je pred nekaj minutami izginil. Nemirno je obračal glavo, jo živčno stresal in pozorno obračal zakoničena uhlja. Tedaj so jo pognalo na planjavo nekaj temnega. šo preden jo šesterak utegnil nastaviti rogove napadalcu, ga je ta prehitel, ga od zadaj zabodel in vrgel na tla. Vnela se je strahovita borba, ki pa se je odigrala za košatim leskovim gr-m°m. Zavoljo tega je bil vsak poseg Viktorjeve Pisanice v boj nemogoč. Zamolklo je udarjalo, kot bi kdo mahal s palico po vreči moke. Vsa srnja družina je strmela s podaljšanimi vratovi, s pokončnimi uhlji in prestrašenimi očmi v razbojnika. Krvava cunja je zletela po zraku — kos odrte srnjakove kože. Vsa žaloigra je trajala komaj pol minute. Tedaj se je razbojnik zakadil v ostalo st'njad ter jo pognal čez senožet v goščavo. Potem je grozeče zmagoslavno zabevskal v večerni nirak. Razočarano in žalostno je g. Viktor zrl za ubijalcem. Stopil je z visokega stojišča in odhitel k ležečemu srnjaku. Ta se je stresal v poslednjih vdihljajih. G. Viktor ga je z dobro merjenim sunkom bodala rešil zadnjih muk. Nato je ves prepaden hitel v kočo. Lovske čuvaje je poslal po šeste-'aka. V koči pa ta večer niti bučke g. Bizjaka z Rakeka zeleni bratovščini niso razvozljale jezikov. G. Viktor to noč dolg’o ni zaspal. Rogača-pretepača zaloti drugačna smrt Zbudilo se je jutro, kot bi si lepšega ne mogli misliti. Odšli smo po mehkem mahu tiho in brez besede. Si'njadi nikjer na spregled. Na raznih mestih so bili spet raztreseni kosmiči svetlorjave dlake. Toda vsi naši napori, da bi prišli ubijalcu na sled, so bili zaman. Nismo p aše vedeli, da rogača vendarle ni več med begunjsko srnadjo. Njegov konec je bil tak: Dan po tistem večeru, ko je g. Viktor opazo-Va' z daljnogledom morilsko tragedijo, je tam oko- li po gozdu stikal za gobami postopač Nande. Dejali so so mu tudi “gozdno strašilo”. Nabiral je Kobe, lešnike, jagode, maline, pa tudi kakšno srnico ali zajčka si je privoščil. Ko se je tisti dan tako vlačil po goščavah, je nenadoma zaslišal čud- 110 hropenje, kakor bi nekdo umiral. Kaj naj bi bilo? Raztragano kapo si je potegnil globoko na °CI> sezul si pošvedrane čevlje in se skril v grm. stisnjeni desnici je držal bodalo, dediščino ne-danje avstrijske armade. Previdno je upogibal eskove veje in gledal. Nenadoma se je prestrašen umaknil in obraz mu je posinel. Prizor, ki ga Jo videl, je bil strahoten. V skaloviti kotanji med ‘ ebloma smrekove dvojčke je visel stisnjen srnjak z izbuljenimi očmi in iztegnjenim jezikom. Ohlap-n° Je visel vrat proti tlom in j’ogovje se je sko- raj dotikalo zemlje. Ves život je bil krvav od zdrgnjeno kožo in so jo sunkovito stresal. Zamolklo v srce segajoče hropenje se je izvijalo iz krvavega smrčka. Starega zankarja je prevzela groza. Pač je že dostikrat pobil kako srno v zanki, takega prizora pa še ni doživel. Da se je tak srnjak-mogočnjak sam ujel tako nesrečno med dvoje drevesnih debel! Nande je potegnil iz žepa steklenico brinjevca in jo pošteno izpraznil. To mu je dalo pogum. Previdno se je ogledal po okolici in se splazil bliže nesrečnega obešenjaka. Sledil je zamolkel udarec v srnjakovo žilo — kri je brizgnila s, curkom. Nande je bil klavec-mojster. V dobri uri je srnjaka razkosal, kosti in drobovje zmetal v gosto borovničje, drugo izločil zase. Nekaj večjih kosov je spravil, ostalo poobesil v košato krono mogočne jelke, vse pa zavaroval pred kunami in ujedami, dokler ne bo vsega odnesel na svoj dom pozno zvečer. Na sosednjo jelko je skril lobanjo s kapitalnim rogovjem rogača-pretepača. Zakaj in kako se je rogač zaklinil med debli jelke dvojčice, je ostalo nam vsem prikrito. Je nekaka skrivnost narave in prič iz narave, ki ne morejo spregovoriti. Leta in leta so lovci na zalazu, na pisku in na pogonih obravnavali usodo rogača -pretepača. Eni so ugibali tako, drugi drugače. Če je pa kdo od njih zares pogodil pravo in' uganil, kako se je srnjak zapletel med smreki, kdo bi to vedel? NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD £ 4-0-0: Dr. S. Madirazza, Dragica Hrvatin; £ 3-0-0: Berta dr. Colja; £ 2-0-0: Štefan Kolenko, Stanko Filipčič; £ 1-0-0: Franc Petelin, Štefan Kovač, Jože Petek, Oto Zore, Jože Barbiš, Tomaž Možina, Ni-men., Frances Štibilj, Franc Horvat, Stane Tomšič, Vinc Mavrič, Jože Sok, Franc Uršič, Ivan Pavšič, Franc Vrabec, R. Kralj, Stanko Cuderman; £ 0-10-0: Vinko Bogolin, Štefan Baligač, Frane Nekrep, Zorka Kovačič, Ana Campaner, Janez Er-pič, Lojza Žakelj, Anton Laznik, Jos. Rakušček, Alojz Kučan, Ignac Skala, Marija Lotrič, Fr. Pon-grašič, Fr. Flanjnik, Fr. Hrvatin, Marijan Hrib, Martin Pečak, Tomaž Klinar; £ 0-6-0: Franc Pozman'. Prisrčna hvala! Da, tudi v tem letu bodo mogle MISLI v sedanji obliki izhajati le, če boste darovalci (poleg plačujočih naročnikov . . .) ostaii velikodušni do svojega lista! Rog povrni vsem! DECEMBRSKE UGANKE REŠENE 1 Ure Ure so bile navite ob lOtih. A je tekla 23 ur, B 15, C 28, D 32. Rešitve ni poslal nihče. 2. IJokomavhar A — ah, aha, ako, ar ara, arak, Arhar, aroma; H — ha, ham, ho, Hom, Homar, hov, hrakam hrakamo, hrkam, hrkamo, hram, hrama, hrom, hroma, Hor, Hvar; K — kam, kamor, kamora, kar, kara, karam, karo, kavra, kamra, kava, kavo, komar, kov, kova, kor, kora, komora, kovar, krham, krhamo, Krk, Krka, krm, krma, krme, kro-ham, krohamo, krom, kroma, krama, kramar, krava, kravo, kravam, krav, kravar, kvar, kvara, kvaro; M — mah, maha, mak, maka, mar, Marko, marka, marko, Mara, mara, mavra, mavro, mavrah, Mohor, moka, moko, mokar, mora, mora, mrak, mraka, mokra, mokro, mrav, mrk, mrka, mrko, mrha, mrva; O — omara omaro, oko, okov, okova, okra, o krham, okrhamo, okrha, oho, okrov, okvarn, omaha, omaka, okra; R — rak, raka, ramah, ramo, Rok, Roka, rok, roka, roka, roko, rokam, roma, romar, rokav, rokava, rov, rova, Rova, rovka, rovar; g POZOR! POTUJETE v RIM — ITALIJO? :: Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te |I| ff skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: s't M »v • HOTEL PENZION BLED 8 H M » Q J,{ Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma p priporoča in pozdravlja, Vaš rojak jj VINKO A. LEVSTIK Izrežite in (hranite! :: Pišite nam za cene in prospekte! it h B 1 I V — vam, vama, varam, varamo, vrh, Vrh, vrha, Vah, voh, voha, voham, vohamo. Rešitev poslali: Margareta Mali (92), Franc Valenčič (100), Franca Štibilj (110) — dobila nagrado. 3. Kako je bilo Škrat je izpustil eno besedo. Moralo bi stati: okusno pojedino za 60letnico in ga povabila. Dve poslani rešitvi nista zadeli “škrata.” ★ /a nove uganke ta mesec ni prostora. Cerkev popravljena, pa v napačni kr.»j postavljena! Prejeli smo pismo: V zadnji številki je bila objavljena slika trnovske (Ilirrka Bistrica) farne cerkve, pod njo pa zapisano: farna cerkev v Knežaku. Za tistega, ki je kaj daroval za cerkev, to ni nič narobe, ker pozna eno in drugo. Tudi ve, da imajo v Knežaku monsinjorja Ki-lana, ne pa župnika Brceta. Priznati na moram, da je slika prav lepa in čista, — F.V. it ji - : m \ ' " : ,v > I l&fel HOLROYD FURNITURE CO., 403 GrUILDFORD ROAD, GUILDFORD BOGATA IZBIRA: j! J v POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADO-VOUSTVO. kadar kupujete pohištvo, obrnite SE NA NAS Tel.: 632-9951 Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli Jedilne sobe Ure. vseh vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati | Igrače vseh vrst £ Namizni prti in prtiči £ Aparati za britje in striženje J Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati? Sprejemne in samske sobe >; Električni lustri in svetilke ;t; Kuhinjske omare, mize in stoli > >: >; >; >: >: >; >; >: >; >; >; >: >: >: >: >: >: >: >: >: >: >: >: >: >; >: >: “O K PHOTO” 108 GERTRUDE st., fitzroy, vic. CPaul ^TLicolitck Vsakovrstna fotografska dela: krsti, poroke, J godovanja, priložnostni sestanki, igre S Jamčimo odlično izdelavo po konkurenčnih cenah. H Tel.: JA 5978 ; ♦ » » ♦ ♦ »»♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦+♦♦+♦♦ advokat iz Jugoslavije I. S. D. R A K I N 141 William St., Sydney Tel.: 31 - 56 - 32 Strokovnjak za jugoslovansko pravo Svetovalec v vieK zadevah Stranke sprejemam vsak dan od 8 — 6 ob sobotah in nedeljah od 8 — 12 ♦; >; ŠKRATU ZAVIJTE VRAT! $ % , T >; j,; V KOLEDARČKU popravite telefonsko X ■ i»; iji številko na strani 2 in zadaj na ovitku (iz iji >; j*| FA 1525) v pravo obliko: FM 1525. — P. !♦: !! Bernard m MISLI. 5 s || VICTORIA PHOTO STUDIO § 144a Henley Beach Rd., Adelaide £ S S s 8 Jo s. B r e g 1 e c Vse vrste modeme fotografije: poroke, S |j gostovanja, portreti, otroci. Tudi v barvah, it § Ugodne cene in hitro delo || TEL: 576-560 § S :::::::::::::::::::: SREČNO NOVO LETO vsem našim klientom in vsem rojakom širom po Avstraliji! Dr. J. KOCE s Tel. 28-2311 G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. Tel. 28-2311 '§ 87-3854 (196 William St., Perth, W.A.) 87-3854 J H >! 1. VAŽNO, VAŽNO! PREKO NAS LAHKO POŠLJETE DOMOV MOTORNO KOLO MO- PED ZA RECI IN PISI £ 120. CENI JE ŽE VKLJUČENA CARINA IN TAKSA! §. 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR- £ JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO * DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. S 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO- ■jj OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG- LESKEGA JEZIKA. $ Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. * Tel. 32-4806 * Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vie. $ Tel. 65-9378 DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka STANISLAV FRANK CITRIJS AGENCT 74 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SREČNO NOVO LETO 1963 vošči vsem naročnikom darilnih pošiljk ter prijateljem in znacem — vsem se priporoča še za naprej STANISLAV FRANK