List 20.
Od mitnih in kupnih gruntov.
„Novicetf so sprejele iz dežele prošnjo, de naj bi razložile razloček mitnih in kupnih (kavfertnilf) gruntov. Ti prošnji vstrežemo ob kratkim s sledečim od-govoram:
Nekdaj — še pred sto leti, so bili po mnogih deželah le veliki posestniki in plemenitniki edini vlastniki, ki niso le zapovedovali osebi (peršoni) svojih podložnih, temuč so bili tudi gospodarji gruntov ali zemljiš. Pod-ložnik je bil popolnama hlapec — on se ni smel ne ženiti, ne kakiga rokodelstva začeti, ne v druge kraje se preseliti brez dovoljenja svojiga gospoda. Ta zaveza se je imenovala sužnost ali robstvo (Leibeigen-schaff) in je bila vzdignjena pod vladarstvam cesarice Marije Terezije. Vunder je podložni z gruntno lastnino še zmiraj v terdi zavezi ostal, zakaj grunti niso bili njegova prava last, ampak so bili prav za prav last gruntne gosposke; to de ta jih ni smela v vžitku imeti, ampak jih je kmetam kakor v štant (jmito) prepustila, tako, de so bili na 1, 2 ali 3 živote ([rodove) v vžitek dani. Po tem pa, ko so ti tako opravičeni rodovi pomerli, grajšina ni smela grunta sebi prisvojiti, ampak drugimu podložnima v vžitek dati. Take grunte so imenovali mitne grunte (Miethhuben), in mitnik je vsako leto za vžitek grunta izgovorjene gosposkine davke odrajtoval.
Jožef II., sin Marije Terezije, je ukazal, de naj se mitni gruntje v kupne (kavfertne) spremine, to je, de naj se dajo podložnim v pravo osebno last, tako de jih podložni zamorejo prodati, zamenjati, na nje dolgove storiti in tudi po smerti nasledniku zapustiti.   Za sprejem takih mitnih gruntov v prave last-
—   82   —
ne ali tako imenovane kupne grunte je vsak podložen kupni ali kavfertni denar plačal. —
Povelje za sprebernjenje mitnih gruntov v kupne je za našo deželo oznanil patent 3. julija 178S, v katerim najdemo sledeče pomina vredne besede v slovenskim jeziku: „Našimu pogledu ni moglo odrti, de postava zastran spreobernjenja mitenskih zemlja v kuplene v krajnski deželi ni tako dobro naprej šla, kakor v drugih deželah notrajniga Estrajha in Mi menimo ur-žoh v letim najti, ker Našim zvestim Krajnskim pod-ložnikam te za zdaj v leti reči vunkaj dane zapovedi in ukazi, ktere so se k večimu le v nemškim jeziku oznanovale, niso dosti zastopno razložene in tudi ne vkup, ampak le ena za drugo v posebnih časih, ozna-nene bile. Ker smo Mi tedej leto premislili, srno za dobro spoznali, te ukaze in zapovedi, ktere so zavoljo spreobernjenja mitenskih zemlja v kuplene v posebnih časih vunkaj dane bile, v letim patentu vkup in na enkrat oznaniti in de se one med kmeti bolj razglasiti morejo, tudi v krajnskim jeziku na znanje dati."*)
Naša reč ni tukaj presojevati, zakaj de se je v naši deželi spreobernjenje mitnih gruntov v kupne ali kavfertne tako počasi godilo; poterditi pa moramo, de je še dandanašnji veliko mitenskih gruntov. Ti miten-ski grunti so po §. 12. ukaza 12. septembra lanskiga leta lastina sedanjih gospodarjev, to de bojo mogli kupnino (kavfert) za nje opraviti. Za to kupnino je Krajn-ska deželna komisija že postavo nasvetovala,ktera zdaj pri ministerstvu poterjenja čaka, in kader bo določena, jo bomo na zanje dali.
V tem kratkim razjasnjenju mislimo, je razloček mitnih in kavfertnih gruntov dokazan.               Ambrož.
V
*) Ze cesar Jožef je tedej v letu 1877 to potrebo, de se ljudstvu v njegovim jeziku postave razlagajo, očitno spoznal, kar je dan današnji toliko potrebniši v vsih ljudstvo zadevajocih rečeh, ker le po ti poti se da razumenje ali zastopnost postav doseči, krive razlaganja odverniti in storiti, de se tudi prosto ljudstvo novih naprav z vecim veseljem poprime.                                                    Vred,