Leto I. — St«t.29
Celfe, dne 18. septembra 1948.
Cena 2 dltn
Poštnina plačana v gotovini.
Življenje na vasi, številni problemi in naloge ter hitrejši tempo,
s "katerim moramo v socializem; vse to zahteva od vaških
organizacij intenzivnega in pospešenega dela. Politično vzgojno
delo bo prispevalo k temu, da bodo člani svoje obzorje raz-
širili, da bodo dobili pravilno perspektivo, končno vedeli kakšne
koristi prinaša gospodarski petletni plan delovnemu ljudstvu.
To pa bo dajalo novih moči in pripomoglo do zavestnejšega
vključevanja v delo. Ustanavljanje prostovoljnih delovnih bri-
gad, ki naj postanejo stalen socialistični način *dela, ustanav-
ljanje organizacij »borcev za večje pridelke«, ki naj zraste v
sleherni vasi, najtesnejše sodelovanje z ljudsko oblastjo, skrb
za odstranitev in popravo napak, odločno razkrinkavanje proti-
Ijudskih elementov, pobijanje špekulacije itd., vse to bo pri
pravilnem izvajanju učvrstilo organizacijo in Fronta bo postala
res središče vsega življenja na vasi.
Lesno industrijsko podjetje v Celju
je v gozdarskem tednu doseglo znatne uspehe
v žoisdarekcin »tcdmi se je pokazalo, da
se sredi vseh vsaJtodnevnih, zlasti tchnič-
oih analih« problcmoT rsi lesno-industrif-
ski kolektivi dobro lavcdajo svojega
splošnega, narodno-gospodarskega pome-
na: da so ravno oni glavni ek&porterji na-
šega gospodarstva, da so oni, ki morajo
priddjivati devize, da so oni, ki finjm-
siraio velike investicije naše petletke
zlasti dragocene inozemske strojne na-
prave.
Obrat Spodnja Hudinja se je v prvih
dnevih gozdarskega tedna tako »raz-;
vnel«, da bo — kakor vse kaže — tekom
gozdarskega tedna predelal vso zalogo
hlodovine, ki jo še ima na krlišču. To naj
bo obenem resno znamenje tistim sektor-
jem, ki so v gozdarskem tednu prevzeli
obveze glede dobave nove hlodovine ..
— ne smemo dovoliti, da bi obrat morda
tbstal samo zaradi tega, ter nima hlodo-
vine — do česar pa vpričo njegove vi-
sodte tehnične zmogljivosti lahko kar ne-
cadno pride! Stroji obratujejo, rekel bi,
kot še nikoli poprej, gladko, hitro in brez
motenj. Edina ovira, ki pa včasih posta-
ne zelo resna, ie pomanjkanje električne-
ga toka. Z napravo za dovoz hlodovine, ki
so si jo izmislili na enem prvih sestankov
zaradi znižanja proizvodnih stroškov in
ki so jo takoj montirali, je prihranjena
deloma sila in je delo dovoza zelo olaj-
šano in pospešeno. Ker so montirali že
tudi novo švicarsko krožno žago, sledijo
scdoj proizvodnji v polni meri, tudi s
predelavo stranskega blaga in kratic. Pri
teh ie tudi kakovost reza sedaj boljša —
prvič zaradi tega, ker ta krožna žaga
prerezujc desko z gornje strani, drugič
pa zsto, ker je rez zaradi visoke turaže
žage tako čist, kakor da bi bila deska
skoblacta.
Posebno pažnjo zasluži tudi mladinska
>lete»ca brigada«, o kateri smo že prej
poročali.
Nezadovoljivo je nekoliko delo sindi-
kata oa tem obratu. Sindikat ima dolž-
nost, da kolektiv tega obrata pripravi za
brigadni sistem dela, ter da tudi ta kolek-
tiv izpolni svoje naloge pri znižanju pro-
izvodnih stroškov, ne pa, da se pusti za
sToie napake od ostalih žagarskih obra-
tov podjetja (zlasti Jurkloštra in Vita-
nja) »reševati!
Obrat Rakovec, visoko nad Vitanjem,
vodi v tekmi za znižanje proizvodnih stro-
škov. Obratuje sedaj v dveh posadah, z
normalno in celo z nadplansko storitvijo
in izdeluje prav lepo blago, ima pa le še
devet ljudi »po spisku« za obe izmeni.
Ta mali kolektiv je sprejel prigadni si-
stem dela in je postal v proizvodnih stro-
ških najcenejši obrat celjskega podjetja.
Mala skupina ljudi si v vsemu vzajemno
pomaga; sami si brusijo žagine liste, sami
vršijo manjša pKjpravila na polnojarme-
nikn — za vse sami skrbijo. Glede izkori-
ščanja žaginih listov so dosegli svojevr-
sten rekord: izkoristili so liste do širine
13 ma — in pri tem je list še upora-
ben, pravilno brušen, pravilno razpcrjen,
vse je v redu. Seveda — s takim ozkim
liston ne morejo več žagati sredine hlo-
da, vendar ga pri strsmskih rezih, kjer list
ni tako moćno obremenjen, lahko do kon-
ca izrabijo. Tako popolno izkoriščenje
žaginih listov se je doslej imelo skoraj
za nemogoče.
Sod ama v Medlogu je že presegla svoj
celoletni osnovni plan in dela že skoraj
tri *edne nadplansko. Naši sodarji pra-
vijo, da hočejo za prihodnje leto imeti
obsežnejši plan, za katerega sc bo treba
re« trdo boriti. . ,
Tudi obrat Jurkloštcr redno bvršujc
svoqe naloge, v kolikor ga pri tem ne
ovira nezadostna dobava hlodovine. Po-
leg tega pa še vselej, ko mu to dopušča
pla«a m čas. reže tudi za lokalne potrebe
— za pogorele kmete iz okolice, ki jim
« tem iKMnaga, da pridejo vsaj do naj-
nojnei^ega stavbnega lesa.
Obrat Teharje se junaško bori z vsemi
objektivnuni težavami in doprinaša, zla-
sti njegova mizarna, svoj del k dosegi
planirane akumulacije.
Obrat Šentjur je s proizvodnjo furnirja
tucfi nad planom in ie izdelal v zadnjem
ias« precejžnjo zalogo furnirja. Žaga pa
vrši trenutno gradbeno - preurejevalna
deda.
Pos^eboo pozornost zasluži obrat Polj-
čaae. Ta obrat ima £ago, zabojamo in
izdelovalaico lesne volne. Žaga v tekočem
Heeec« stakio dosega plan s 120 do 130%.
Obratuje v treh izmenah s skupno 19 de-
lavci. Prvo nedeljo v gozdarskem tednu
»• žagali 10 ar. Kolektiv se je obvezal,
da bo to držal tudi to nedeljo. — Za-
bojaraa je prevzela večje naročilo iabolč-
afk zaboieT. ki ^a hoče vsekakor do
kofflca tega »cseca izvršiti. Tudi za to
deJo je bil sprejet brigadni sistem, ki je
ia,»stvo za znižane proizvodne stroik«.
Že po treh dc^ dela so delavci poka-
zait veliko veselja in zanimanja za to
■aroćilo, saj bodo pri tea delu tndi le-
po zaslužili. Ta zaboje izdelujejo tzkljtič-
no iz stranskega blaga, kar zopet poneoi
o^tea prihranek materiala, — Tudi
delcv;..a»ka l««ie vek« obratuje aepre-
nehoma, v treh izmenah, ter sc z vso
žilavostjo bori s planom. V tem oddelku
pa obenem tečejo gradbeno-preurcjeval-
na dela. Sedaj še teče stara, mala loko-
mobila — toda že se ponosno dviga za
odrom nov dimnik — znamenje, da bo v
najkrajšem času začela obratovati nova,
močnejša lokomobila. Transport te loko-
mobile v Poljčane ter prenovitev tega
stroja, ki je napravila — skoraj bi rekel
iz starega železa — dober in uporaben
stroj, in vse to v zelo kratkem času —
tudi to je velik, vsega sposl-jvanja vre-
den delovni napor.
Na predlog tov, Kramaršiča od Glavne
direkcije lesne industrije v Ljubljani so
preuredili stroje za lesno volno tako, da
se pri vseikem kubičnem metru surovine
sedaj prihrćini 0,077 kub. m,, kar znese
pri 2J4-urni proizvodnji nič manj kot 0,616
kub m,, t. j. vrednostno 357 din. Na tem
mestu sf hoče ta kolektiv tudi ;cv, Kxa-
mariiču zahvaliti za nicg.jv dober pred-
log.
Tudi uprava podjetja v Celju je dala
svoje obveze: tekom gozdarskega tedna
sc bodo predelali vsi zaostinki v poslo-
vaniu — vse se mora ažurirati! Planski
oddelek dela na osnutku novega sistema
dnevnega poročanja, ki bi bil še bolj gib-
čen, elastičen in stroki primeren, kot do-
sedanji, in ki bi občutno brazbremenil
osebje na terenu.
Kljub težavam, na. katere naletijo p-»-
sebno delavci zunanjih obratov (pričetek
slabega jesenskega vremena, pomanjka-
nje obutve in obleke, zH-^ti dežnih pla-
ščev, težave v preskrbi z živili), se —
z malenkostnimi izjemami vsi 2ivo za-
lagajo in borijo za izpolnitev svojega po-
membnega deleža v na^cm narodnem go-
spodarstvu. LB.
Zakaj še ni dosežen plan
konirahiranja hrompirja?
v ponedeljek, dne 13. t. m. bi moral
sačeti odkup krompirja v okraju, ven-
dar je dan odkupa odložen vsled ne-
zadovolji^-ih uspehov pri kontrahira-
nju, kar nam dokazuje operativna evi-
denca, ki je dosegla 14. septembra ko-
maj 43 % plana kontrahiranja. Ker se
morajo zajeti vsi tržni presežki krom-
pirja, se kontrahiranje nadaljuje ter
s tem nudi možnost kmetovalcem, da
še izkoristijo vse ugodnosti, ki jim jih
uredba nudi. Da bi zagotovili najnuj-
nejše potrebe krompirja v industrij-
skih centrih, kakor tudi celjskega trga,
je okrajni izvršni odbor izjemoma od-
redil KLO Vojnik, Sv. Peter v Sav.
dolini, Braslovče in Gomilsko, da so
začeli z odkupom že 13, t. m.
Okrajni ljudski odbor je že v seunem
začetku ukrenil vse potrebno za po-
pularizacijo odkupa krompirja. Razrez
obvezne oddaje so izvršili KLO s po-
močjo okrajnih uslužbencev, izvršili so
se pov-^od masovni sestanki pod vod-
stvom okrajnega aktiva, kjer se je vsa-
kemu kmetu nudila možnost, da se o
ugodnostih kontrahiranja dobro sezna-
ni. Dne 11., 12. in 13. septembra je o-
krajni ljudski odbor ponovno organi-
ziral masovno akcijo kontrahiranja ter
je na vsak KLO poslal zastopnika
okraja, da pospeši s pomočjo krajev-
nih odkupnih komisij in s sodelova-
njem množičnih organizacij kontrahi-
ranje pri vsakem kmeta. V ta namen
so se vršili v nedeljo povsod tudi se-
stanki.
Kljub vsem tem pripravam, pa plan
kontrahiranja do sedaj ni dosežen.
Vprašamo se zakaj"*
Res je, da vsled slabe letine In po-
plavljenih krompirjevih površin plana
100 % ne bomo mogli doseči. Ali polef
tega so tudi drugi vzroki, ki izvirajo
iz malomarnosti nekaterih odgovornih
organov KLO in KZ. Pri pregledu te-
rena v nedeljo, dne 12. septembra, ko
bi morali vsi odgovorni organi na vasi
dati tega dne vse od sebe, da se kon-
trahiranje obnovi in pospeši, so pone-
kod kontrolni organi ugotovili sledeče:
V KLO Trnovi je ni bilo nikogar na te-
renu, predsednik KLO je pa šel v so-
sednjo vas po privatnem poslu. V KLO
Vojnik niso poslali nikogar na teren,
misleč, če so zadostili obvezni oddaji
krompirja, da so s tem dosegli tudi
plan. V KLO Nova cerkev ni bilo ni-
kogar na terenu, poslovodja KZ je pa
v pisarni urejeval administracijo ter
je hotel prepričati kontrolne organe,
da ni potrebno iti na teren ker je on
to akcijo izvedel potom pismenih ob-
jav in razglasov. Predsednik zadruge,
po poklicu pismonoša, ni hotel iti na
teren, izgovarjajoč se, da odgovarja
samo za svojo službo kot pismonoša,
drugo mu pa ni mar. Žalostno je, da
človek, ki živi od garantirane preskrbe
ima takšne poglede na odkupno akcijo,
poleg tega je pa še predsednik KZ.
Član okrajne ekipe, usl'iibenec poslov-
ne zveze, ki je bil določen v tem kraju
za izvedbo te akcije, pa sploh v nede-
ljo ni bil navzoč. V KLO Socka od za-
druge ni bilo nobenega na terenu, po~
slovodkinja je pa šla kupovat breskve
v sosednje vasi. V KLO Vitanje je bi-
lo sicer nekaj ljudi na terenu, ali od-
govorni organi KLO in KZ so se pa
sprehajali brezbrižno po trgu. V KLO
durklošter je predsednik (»dbora odšei
na romanje, kljub temu da je bil o
akciji pravočasno obveščen. Poslovodja
KZ v .JurkloStru in poslovodkinja t
Marofu sta odšla v nedeljo na Bled,
Akcija kontrahiranja pa je bila zelo
slabo pripravljena.
Iz tega sledi, da je takšen odnos ne-
katerih krajevnih organov, kot osnov-
nih celic za izvedbo odkupov, popol-
noma malomaren in brezvesten, ter
ima za posledico, da se plan kontrahi-
ranja krompirja ne more realizirati
pravočasno, kar gre le na škodo delav-
nih ljudi. M. A.
Cinkarnišhi kolektiv v gozdarskem tednu
Kakor vsako drugo akcijo, tako so v
Cinkarjii pravilno razumeli tudi pomeu
gozdarskega tedna. Razumeli so, da je
les, katerega imamo v izobilja v naši do-
movini eden važnih produktov pri iz-
gradnji in obnovi kakor izvedbi Titove
petletke.
Teden ^zdarstva pa ni bdi namenjen
samo za podiranje in spravilo lesa, tem-
več tudi za popravilo gozdnih cest, za
katere piredapriiska Jugoslavija ni prav
nič skrbela. Kajti kaj nam pomagajo še
tako bogati gozdovi, če pa ne izgradimo
istočasno tudi jjozdne ceste, da bodo
isto dostopne tudd motornim vozilom, •
tem prevoz lažji in les na gradiliščih ce-
neiši,
Cinkamiška sindikalna podmianica se
je na teden gozdarstva temeljito pripra-
vila in organizirala lepo število delav-
stva, in sicer od onih, kateri ob nede-
ljah in praznikih niso vključeni v pro-
dukcijo. Upoštevati moramo pri tem, da
preko 65% delavcev dela neprencimo
tudi ob nedeljah in praznikih.
Preteklo nedeljo je bilo že ob pol 6,
uri pri vhodu tovarne zelo živahno. De-
lavci so prišla od bliza in daleč peš ali
5 kolesi in čakali dokler ni prišel tovar-
niški kamion, ki ph bo odpeljala na do-
ločeno mesto. Ob tej priliki naj oinenia
požrtvovalnega tov, Goničana priučene-
ga delavca v mizarska delavnici, ki se je
pripeljal s kolesom iz Socke pri Vita-
nin, to ie 16 km. Ko pa je prispel v to-
varno, je bil avto že polno zasedcs. Pri-
čakovali smo, da se bo vrnil doatov. Na-
sprotno. Ko je zvedel, kam «e booM pe-
ljali na delo. ae ie obrnil ia odpeljal s
koleeom proti Dobrni la ker i« imel avto
zamudo, aas j« tov. Gormča« že čakal na
Dobrai. Primer tov. Gormč,a«a je vrede«
posnemanja in pohvjde. Poleg imenova-
nega naj omenim še ostaie tovariše, ki so
prišli z vlakom iz Polzele, 2alca itd. Vse
to nam dokazuje, da je kolektiv Cinkarne
dober in pravilno razume razvoj današ-
njega časa in pot v socializem.
Določeni so bili za popravilo gozdne
ceste v Hudičevem grabnu pri Dobrni in
ko &o prišli na lice mesta, so se tako]
razdelili v grupe in priieii za delo. Delo
v gozdu je bilo prijetno in delavec ene
skupine pravi: »Tovariši, prišli smo na
udarniško delo in zaradi tega zagrabimo
skupno, da bomo nekaj napravili, da bo-
mo lahko po končanem delu pokazali
visok efekt.« In ko je vodja skupine zve-
čer pregledal njihovo delo, je ugotovil,
da je 75 prostovoljcev opravilo 576 pro-
stovoljnih ur, popravilo 550 m gozdne ce-
ste in poleg tega naložilo 4 kamione hlo-
dov.
Vračali so se veselih obreizov s petjem
ob spremljavi harmonike. Ko «o ce vrnili
v tovarno, je marsikateri dejal: »Na tako
organizirano udarniško delo bomo šli še
večkrat«, eden izmed «iib pa je še prista-
vil: »Če bomo aopct šli na adarniško de-
lo, kar pridite s polo in rade volje se
bomo podpisali.«
Naši mladi kovinarji že tekmujejo na čast
IV. Kongresu SKOJ-a
Tudi med našo kovinarsko mladino se
tekmovanje na čast IV. kongresa SKOJ-a
vedno bolj razvija,
V kladivarni Vitanje so nanovo usta-
novili mladinski aktiv. Vseh 9 mladincev
je obljubilo, da bodo do kongresa opra-
vili 120 prostovoljnih delovnih ur. Do ta-
krat bodo tudi temeljito predelali prvo
temo iz mladinskega študijskega progra-
ma. Ker bodo v prihodnjih dneh spreje-
mali v tovarno nove učence in delavce,
bodo vsakega takoj vključili v delo or-
ganizacije.
Tudi v okrajnem kovinskem podjetju
v Žalcu so šele pravkar osnovali mladin-
sko organizacijo. Do sedaj jih je 15, skle-
nili so pa, da bodo do kongresa vklju-
čili vso mladino. Do kongresa bodo opra-
vili še 300 prostovoljnih delovnih ur, ure-
dili študij in izpolnili še več drugih važ-
nih nalog,
V industrijski šoli v Štorah so navdu-
šeno sprejeli tekmovalno napoved mla-
dincev tovarne »Iskra« v Kranju. Prav
tako ostala mladina v tovarni, V samot-
nem oddelku bodo delali 300 ur prosto-
voljno. Do začetka kongresa bodo vse
do sedaj neobsežene mladince vključili v
organizacijo.
V livarni bo samo 14 učencev opravilo
800 prostovoljnih delovnih ur, v mehanič-
ni 500, nameščenci pa vsak po 10,
Mladinska organizacija v Štorah do se-
daj ni dosegla vidnejših rezultatov, kljub
temu, da ji je okrajni odbor posvečal
precej pažnje. V svoji sredini so imeli ne-
I.aj razbijačev, ki so izgleda, imeli edini
namen, razbijati enotnost mladine in ji
pobijali delovni elan. Toda budnosti mla-
dine tudi to ni ušlo. Na sestanku, ko so
se dogovarjali o tekmovanju pred kon-
gresom je par takih nastopilo proti tek-
movanju. Večina mladincev pa je doka-
zala tudi pozneje na grupnih sestankih,
da ne mara takih v svoji sredini. Le z
vztrajnim in požrtvovalnim delom bo teh
nekaj mladincev lahko dokazalo ali so
vredni častnega naslova člana mladin-
ske organizacije, sicer jih bo mladina iz-
ključila iz svoje sredine. Prav nekaj ta-
kega bi veljalo tudi nekaterim tovariši-
cam, ki so do sedaj celo zasmehovale
one požrtvovalne mladince, ki so res za-
vestno in vneto delali v organizaciji.
Mladina v tovarni si lahko vzame za
vzor tovariša Štefančič Ivana, ki je bil
do sedaj zelo agilen in je z mladinci li-
varne dosegel že visoke uspehe. Prevzgo-
jiti čim več mladincev v dobre aktiviste bo
tudi lep uspeh v tekmovanju za IV. kon-
gres.
Mladina v rudniku Laško, se
ho do stolno pripravila za
Kongres SKOJ a
Mladinci so v celoti sprejeli napoved
tekmovanja, ki se pravkar razvija po
vseh mladinskih orgćinizacijah. Poleg
točk, ki jih predvideva tekmovanje so
še sami dodali več važnih obveznosti.
Tako bodo do Kongresa vključili še 30
mladincev in mladink, ki do sedaj niso
bili v organizaciji. Preštudirali bodo prvi
dve temi mladinskega študija ter del gra-
diva V. kongresa KPJ. V študijske krož-
ke bodo vključili še nadaljnjih 40 mla-
dincev. Organizirali bodo skupen izlet
na Bled, Na predvečer okrajnega festi-
vala v Št. Pavlu bodo zakurili kres na
Šmohorju ali Mrzlici, potem pa odšli sku-
paj na festival. Diletantska grupa bo na-
študirala igro »Utopljenec«.
Uvedli bodo diagrame in grafikone, iz
katerih bo razvidna storilnost vsakega
posameznika in celotnih skupin.
Učenci NIKIŠ-a bodo lOOodstotno ob-
iskovali teoretski pouk, 6 mladincev bo
napravilo tečaj za učne kopače.
Novoosnovana mladinska številka je
napovedala tekmovanje vsem grupam v
rudniku. S tekmovanjem, ki se z vsakim
dnem stopnjuje, se bodo najlepše pripra-
vili na velike kongresne dni. Praktično
so že uresničili nalogo o spojitvi obeh
organizacij in sedaj vsi mladinci skupno
v eni organizaciji uresničujejo velike in
častne obveznosti.
Osvobodilno fronlo Celje-okoUca
je sprejela plan deta
v nedeljo je zasedal plenum Okrajne-
ga odbora OF Celje-okolica. Sprejet je
bil polletni plan dela, izvoljen kmečki
svet in izvedene dopolnilne volitve v
okrajni odbor in sekretarijat.
Plan dela je bil nekaj dni pred ple-
numom odposlan članom plenuma v
pretres, tako da so bili pred zasedanjem
z njim vsi dobro seznanjeni. V okviru
tega bodo vaške organizacije izdelale
svoje mesečne plane, ki bodo seveda
upoštevali posebnosti poedinih krajev,
vendar pa bodo bistvene naloge, ki jih
vsebuje okrajni plan, ostale za vse or-
ganizacije enake. Predvsem leži težišče
na političnem vzgojnem delu, organiza-
cijsko kadrovski politiki in zadružni-
štvu.
Po odhodu dosedanjega sekretarja
tov. 2agar Zorana in pa zaradi okrepit-
ve okrajnega odbora je plenum izvedel
dopoiniine volitve. V sekretariat in za
predsednika OOOF je bil izvoljen tov.
Svetek Andrej, sedanji direktor železar-
ne Store, ki je pred tem izvrševal od-
govorno dolžnost predsednika MLO
Celje. Za sekretarja fronte je bil so-
glasno izbran tov. Teržan Zvone, se-
danji vršilec dolžnosti tajnika OLO
Celje-okolica in sekretar Okrajnega ko-
miteta KPS.
Plenum je dalje z odobravanjem in
soglasno izbral kmečki svet, ki bo kot
posvetovalni organ plenuma na svojih
konferencah, menjaval izkušnje članov
ter sta vi j al predloge in pomagal fronti
pri graditvi socializma na vasi. Kmečki
svet bo nudil veliko podporo »borcem
za večje pridelke« ter s popularizira-
njem te organizacije prispeval k rekon-
strukciji našega kmetijstva.
Pienun-i je potekal ob živahni disku-
siji, kakor o potrebi najtesnejše pove-
zave Fronte z zadrugami, o gradnji za-
družnih domov, delovnih brigadah, o
kadrih in o poglabljanju dela na vasi.   ;
Dobre in slabe strani nedeljskega
prostovoljnega dela
Brez dvoma so člani sindikalnih orga-
nizacij s prostoToljnim delom movič
dokazali, da se zavedajo kakšnega po-
mena je tako delo za izgradnjo socializ-
ma in kaj pomenijo inozemske devize
dobljene na izrozu lesa. Dokaz temu je,
da so nekatere sindikalna podružnic«
100 odstot&o prekoračil« prrotn« obvez-
nosti. Tkalnica hlačevinc je zvišala pr-
votno obvezo od 70 na 132 prostovolj-
cev. Tovarna kemičnih izdelkov od 30
na 76, Oblačilna delavnica od 20 na 40,
prav lako so povišale obvezo tudi druge
manjše podružnice, dočim je bilo 69
prostovoljcer iz Tovarne emajlirane po-
sod« mnoge premal«.
Rezultati dela so razveseljivi, ni pa
še točnih podatkov, ker obveščevalna
služba ni bila v redu. Poleg uspehov je
tudi več organizacijskih propustov; ča-
kanje prostovoljcev na kamione za pre-
voz na delo in iz dela, na več delovnih
mestih ni bilo nikogar, da bi ljudi pre-
vzel, jim dal orodje in razporedil delo.
Okrajna zveza kmetijskih zadrug v
Celju kot tehnični vodja akcije opravi-
čuje te napake s tem, da je Okraj Celje
okolica pobral aktiviste, določene za to
akcijo, da prometni referent na OLO
Celje-okolica ni dostavil obljubljenih
kamionov in da krajevni štabi niso iz-
polnili svojih nalog za izvedbo gozdar-
skega tedna. Vkljub tem težavam je
vzrok nepopolne organizacije nedeljske
akcije preslaba organizacijska čvrstost
Okrajne zveze kmetijskih zadrug s te-
renskimi zadrugami, ter nenačrtno ope-
rativno vodstvo.
Iz nedeljskih izkušenj zaključimo, da
bo za bodočo masovno akcijo morala
operativna ustanova, odgovorna za teh-
nično izvedbo akcije pravočasno pred-
ložiti Okrajnemu sindikalnemu svetu
plan potrebe delovne sile, kje se bo
delalo, kdo bo ljudi prevzel in prepeljal
in kdo je zadolžen za razdelitev in vo-
denje dela na terenu, kajti OSS ne mo-
re dovoliti, da bi člani sindikalne orga-
nizacije čakali ure in ure na prevoz,
orodje in delo — dejansko ničesar de-
lali — bili pa odtegnjeni od tedenskega
pKjčitka.
Najbolj pereč problem je bil pred
Naprozo v 2alcu, kjer so čakali na pre-
voz člani sindikalnih podružnic in to od
8. ure zjutraj do 9 dopoldne a ni bilo
ne prevoznega sredstva ne aktivista, ki
bi jim dal potrebna navodila. Za to
zbirno mesto sta bila zadolžena tov.
Rozman in Novak iz OZKZ, katera pa
trdita, da Je bilo prevozno sredstvo ob-
ljubljeno od strani uprave zdravilišča
Noto Celje, a sta pozabila, da je to
veljalo za nedeljo 5. t. m. in ne za ne-
deljo 12. tega meseca.
Stran 2
CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. 2»
Z načrtnim in sistematičnim delom bodo organizacije Osvobodilne ironte lahko izpolnile
naloge, katere pred njih postavlja Partija
Pred OF se postavljajo vse števil-
nejše gospodarske, politične in druge
naloge, ki pa jim bodo vaški in krajev-
ni odbori kos le tedaj, če bodo organi-
zacijsko trdni, če bodo imeli pred seboj
jasno sliko uspehov, do katerih nas bo
privedlo intenzivno delo pri izvajanju
planskih in drugih nalog. Zato mora-
mo naše organizacije usposobiti tako,
da bodo znale vse življenje na vasi
prepojiti z močno vsebino socialistič-
nega dela, da bodo znale dati vsem
akcijam in vsem nalogam pravi poli-
tični poudarek, in se brezobzirno in
brez predsodkov boriti proti vsem na-
sprotnikom, ki bi hoteli ovirati naš na-
predek. Najodločnejše se je boriti proti
vplivom misticizma, najodločneje proti
tendencam prehajanja od stvarnosti na
nerealnost in odmaknjenost od dnev-
nih dogodkov.
Organizacije se morajo usposobiti, da
bodo postale res središče vsega gospo-
darskega, političnega in kulturnega de-
la na vasi. S pravilno organizacijo je
treba uspeti, da bo vse članstvo sodelo-
valo pri konkretnih nalogah, da bo s
konstruktivno kritiko  in  nasveti  po- j
magalo reševati tudi problem prehrane ;
in preskrbe ter podvojilo svoje delo |
pri izpolnjevanju dnevnih nalog, ki na-
stajajo pri izvajanju plana. Usposob- '
Ijene morajo biti za reševanje in izva- j
janje konkretnih gospodarskih in po- j
litičnih nalog in problemov, ki se po- ;
javljajo na  terenu.  Ti-eba  je vložiti j
mnogo več skrbnega dela za utrditev :
zveze deiavca in kmeta, mesta in vasi
zato, ker je to eden od pogojev za
hitrejšo in boljšo izvedbo gospodarske- :
ga plana. Osrednjo nalogo pa pred- ]
stavlja delo pri utrjevanju in razširi-
tvi kmečkega zadružništva in pri grad-
nji   zadružnih   domov.   Tov. Kardelj
pravi: ».. . da je pravilen razvoj in utr-
ditev naših zadrug na vasi ena izmed
najvažnejših nalog vaških organizacij
OF.«
S stalnim in vztrajnim pojasnjeva-
njem in dokazovanjem moramo dose-
či, da si način masovnega prostovolj- \
nega dela osvojijo vse naše organiza- |
cije; množična mobilizacija in vodstvo ■
KP pa sta garant naše svetle bodoč- i
»osti. i
Kakor je bila med narodno-osvobo-
dilno vojno temeljna misel in cilj izgon
okupatorja in osvoboditev dežele, tako
je danes naš osnovni cilj čimprejšnja i
izvršitev petletnega plana — borba za
dosego socializma. 1
Smernice, ki jih je dal V. kongres i
Komunistične partije in naloge, ki jih j
postavil, bodo usmerjale naše delo. 1
Utrditi naše organizacije, mobilizirati
delovne množice, da bodo hodile po tej
poti trdno, neomahljivo, odločne in od-
porne proti vsem zunanjim in notra-
njim nasprotnikom, to je naša naloga.
Da bi odpravili napake, da bi naloge,
ki še stojijo pred nami, izvrševali vest-
no in hitro, da bi organizacijo OF učvr-
stili v vseh smereh in oblikah njene-
ga dela prehajajo organizacije OF na
sistematično in načrtno delo. Nekaj
najvažnejših momentov iz polletnega
plana.
POLITIČNA VZGOJA
Člani vaških odborov nimajo pred
seboj jasne perspektive, njihova raz-
gledanost se vrti v ozkih mejah neza-
dostne politične vzgoje, kar povzroča,
da se konkretne gospodarske naloge na
terenu ne vežejo na politično vsebino.
Cesto se oportunizem, predvsem v
vprašanju razrednega boja in diferen-
ciacije na vasi, namesto, da bi se po-
ostreval, še podpira. Borba proti delo-
vanju protiljudske duhovščine, ki iz-
rablja verska čustva preprostih ljudi,
je preohlapna in premalo odločna.
Nebudnost in nepazljivost omogoča-
ta, da prihaja v nekaterih organizaci-
jah z večjim ali manjšim uspehom do
izraza tendence nasprotnikov omrtvi-
čiti delo odbora. Vaškim organizacijam
je treba dati zaradi tega mnogo več po-
moči kakor doslej in to pri organiza-
cijskem in političnem utrjevanju. Za
to pa je potrebno:
1. Politično raven krajevnih aktivi-
stov dvigniti zato, da dobijo pri svojem
delu, pri svojih nastopih več seimostoj-
nosti, samozavesti in več sigurnosti
ter prepričanja v pravilnost svojega
dela.
2. Kulturno-prosvetno raven množic
dvigniti in v to svrho predvsem ojačati
delo po krajih, ki so slabo povezani s
središči, oddaljeni od prometnih zvez,
to se pravi z vasmi in naselji po hri-
bovskih predelih; po teh krajih je še
največ negativnih posledic stare vzgo-
je in stare miselnosti; tu so še najbolj
plodna tla za nerealnost in mistiko.
3. Organizacijo OF je treba organi-
zacijsko okrepiti, vključiti v njo vse
poštene in zavedne državljane in jih
pritegniti k delu za skupne uspehe in
koristi. Število članstva je dvigniti.
4. Gospodarski plan OLO mora jk)-
znati vsak okrajni aktivist, plane KLO
pa tudi krajevni aktivisti. Na podlagi
poznavanja gospodarskih, kulturnih,
socialnih in drugih problemov, ki jih
plan obravnava bo aktivist lahko nudil
pomoč in v večji meri mu bo omo-
gočeno obvladati teren.
5. Razvoj zadružništva na  vasi  od
najnižjega do najvišjega tipa naj bo
osnovna naloga organizacije na vasi.
Gradnja zadružnih domov se mora po-
spešiti z uporabo vseh organizacijskih
in delovnih prijemov.
6. Časopisje je močno orožje v rokah
tistega, ki se ga zna posluževati. Šte-
vilo časopisov, revij, publikacij itd. je
pri nas tako številno, da se ga lahko
poslužujemo v največji meri. Ljudi mo-
ramo učiti pravilno tako, da bo postal
časopis in sploh tisk res njihov učitelj
in vodnik.
7. Odbori OF bodo skupaj z ostali-
mi množičnimi organizacijami napra-
vili operativni plan dela, po katerem
se bodo ravnali, kateri mora vsebovati
vse konkretne naloge, ki jih je mož-
no maksimalno uresničiti.
8., Osvobodilna fronta mora postati
osrednja točka vsega delovanja, vse-
ga življenja na vasi; biti mora organi-
zator, informator, kontrolor, pobudnik
pri delu in učitelj množic v vseh za-
devah skupnosti.
Teži.šče borbe proti kapitalističnim
ostankom na vasi, raznim špekulantom,
kulakom in vsem prikritim sovražni-
kom, proti pogubnemu delu protiljud-
ske duhovščine, ki dela po navodilih
našega smrtnega sovražnika Vatikana,
more ležati edino le na organizaciji OF.
Za tako borbo pa je treba dobrega in
močnega orožja; to pa je temeljita po-
litično-ideološka vzgoja, poznavanje
politične in gospodarske problematike
krajev, v katerih dela.
Zaradi tega pa okrajni odbor pristopa
k organiziranju sistematičnega študija,
ki bo za vse člane krajevnih odborov
in za vse aktiviste obvezen; udeleževali
pa se ga bodo tudi ostali člani. Teze in
vsebina študija bodo vedno pravočasno
nakazane. Program študija bi bil na-
slednji:
KPJ v borbi za osvoboditev in iz-
granjo države. Razvoj narodno-osvobo-
dilne borbe narodov Jugoslavije. LF in
njene naloge v vojni in danes. Naša
država, država novega tipa. Naš pet-
letni plan. Borba za plan na vasi. Kaj
bodo dobili kmetje z uresničitvijo pla-
na. Kmečko zadružništvo v planskem
gospodarstvu. Naše zadruge in njihov
razvoj. Naloge lokalnega in komunal-
nega gospodarstva. Industrializacija —
osnova socialistične izgradnje naše de-
žele. Imperializem in borba proti nje-
mu. Kaj je kapitalizem in kaj je so-
cializem? Kako gradimo socializem v
naši državi? Kmetje v kapitalizmu in
socializmu. KP in njen program.
Na študijskih sestankih se bodo se-
veda obravnavala še vsa ostala tekoča
vprašanja.
Studij bodo vodili tam, kjer ni na
razpolago dovolj močnih krajevnih, o-
krajni aktivisti, ki pa bodo tudi v pr-
vem primeru nudili vso potrebno po-
moč.
Zaradi razsežnosti terena in številnih
vaških organizacij (205), se bo študij
vršil za vse odbore iz območja enega
KLO na enem mestu, le v primerih,
kjer je na terenu po šest ali več vaških
odborov, se študij zaradi temeljitejše
predelave in boljšega poglabljanja v
snov, razdeli na dve študijski mesti.
V takem primeru se študira ob različ-
nih dneh.
TISK
Tisk je treba najbolj razširiti.
»Slovenski poročevalec« je glasilo OF,
zato je treba število naročnikov pove-
čati.
Odbori so že naročniki na »Organi-
zacijski vestnik«, vendar pa se naj šte-
vilo naročnikov poveča tako, da bo
Vestnik dobival vsak aktivist.
Vsak vaški ali krajevni odbor mora
imeti do 1. oktobra najmanj po dva
izvoda brošure z referati iz II. kon-
gresa Osvobodilne fronte.
V okraju obstoja lokalno glasilo
OF »Celjski tednik«, ki mora postati
tudi organizacijsko glasilo, to se pravi,
da bodo odbori OF črpali iz njega na-
čelna, politična in organizacijska vpra-
šanja, ki bodo za delo organizacij ob-
vezna, v kolikor ne bodo posebej do-
bivali potrebnih navodil na konfei-en-
cah ali pa z okrožnicami.
Okrajni odbor bo pričel z objavlja-
njem 1. oktobra; vsi odbori OF pa mo-
rajmo od tega dne postati obvezno na-
ročniki, najmanj na en izvod časopi-
sa, ki ga je potem dobro shraniti v
arhivu.
Do 1. oktobra si mora okrajni odbor
preskrbeti točen pregled vsega časo-
pisja, ki prihaja v okraj. Krajevni od-
bori bodo pri tem nudili vso pomoč.
Zato si bodo tudi sami napravili po-
trebno evidenco in točen pregled na-
ročnikov iz svojega pK)dročja in na
podlagi tega načrtno dvigali število .
istih. Skupno število novih naročnikov
je sproti javljati na Okrajni odbor OF.
RADIO — FILM i
Vse premalo izkoriščamo propagand-
no moč in silo radia in filma. Film,
ki kroži po okraju prav gotovo ni sam
sebi namen. Dober film ima velik vz-
gojni pomen — vzgaja ljudi. Zato pa
je treba ljudi naučiti film razumeti.
Organizacija v kraju, kjer se filmi obi-
čajno predvajajo, zadolži člana, ki od-
govarja v odboru za prosvetno delo,
da bo pred predstavo s kratkim in
stvarnim pojasnilom podal vsebino —
jedro filma.
Okrajni odbor bo preskrbel. da bo
istočasno s propagandnim materialom,
dostavljena tudi kratka vsebina fil-
ma.
Zaradi pospeševanja množičnega ob-
iskovanja filmskih predstav, bo v bo-
doče poskrbljeno za propagando tudi
v okolici tistega kraja, kjer se filmi
predvajajo. Za obiskovanje filmskih
predstav pa je predvsem izkoristiti
zimske mesece.
Po krajih se organizira množično po-
slušanje radijskih oddaj, predvsem ob
nedeljah popoldne, ko so te oddaje pri-
rejene za naše podeželje.
RAZSTAVE
Okrajni odbor OF priredi ob priliki
festivala 19. septembra razstavo indu-
strijskega, kmetijskega in kulturnega
razvoja okraja.
Material bo služil za ustanovitev po-
tujoče razstave, ki bo organizirana ta-
ko, da se bo ustavila predvsem tam,
kjer se gradijo zadružni domovi. Kra-
jevne organizacije so dolžne, da pre-
skrbijo za čim številnejši obisk.
IZLETI
Eno izmed vEižnih sredstev dviganja
samozavesti in domovinskega ponosa
so skupni izleti, to je obiski krajev, ki
s svojimi zgodovinskimi in kulturnimi
pomembnostmi ali pa naravnimi kra-
sotami na to še prav posebno pozitivno
vplivajo.
Taki množični izleti v republiškem
merilu bodo že septembra in deloma
tudi oktobra. Okrajni odbor pa bo or-
ganiziral v svojem merilu v obliki iz-
letov oglede kmetijsko-obdelovalnih
zadrug, vzornih posestev, kmetijskih
šol itd.
AKCIJE GOSPODARSKEGA
ZNAČAJA
Vsako zaustavljen je ali neizpolnje-
vanje gospodarskih nalog in akcij, po-
meni za našo skupnost večjo ali manj-
šo škodo. Zato pa so organizacije OF
dolžne, da skrbijo za pravočasne pri-
prave za pravočasno objavo in pa za
mobilizacijo vsega svojega člaMtva.
Upoštevati je navedene akcije in vlo-
žiti vse sile za izvedbo teh:
Izvedba setvenega plana.
Plan proizvodnje semen.
Odkup poljskih pridelkov in sa4ja.
Čiščenje in škropljenje sadnega dre-
vja.
Izvedba plana sečnje lesa.
Zbiranje želoda in žira.
Nabiranje zdravilnih zelišč.
Pogozdovanje.
Nabiranje gob.
Agitacija za traktorsko oranje.
Uničevanje koloradskega hrošča.
Propaganda za sortiranje vin.
Sušenje sadja.
Rigolanje in priprave za razširitev
hmeljišč.
KULTURNO-PROSVETNO  DELO
Kulturno-prosvetno delo je v prvi
vrsti poverjeno ljudski prosveti, ki je
organ Osvobodilne fronte. Organizacije
na vasi morajo delo LPS podpreti, jim
morajo pri tem pomagati in nuditi vso
pomoč ter biti z njimi v stalni zvezi.
Upoštevati je, da ima kulturno-pro-
svetno delo pri nas bogate tradicije,
da je zato možno ravno na polju pro-
svete doseči lepe uspehe.
Okrajni odbor OF bo podprl načrt
LP, da se ustanovijo LPS še tam, kjer
jih dosedaj ni bilo. to se pravi povsod,
kjer so za to podane tudi le osnovne
možnosti. To je napraviti do 15. okto-
bra, medtem ko je do 11. oktobra tre-
ba obnoviti in poživeti že obstoječe
LPS. ki se morajo začeti takoj pri-
pravljati na delo v zimski sezoni. Vsi
pa bomo skrbno gledali na to, da bodo
prihajale na naše odre kvalitetne igre,
ki bodo v naših ljudeh budile ponos,
izvirajoč iz zmagoslavno prehojene po-
ti med NOB do danes, vzbujale revo-
lucionarnost ter jih trgale iz spon sta-
re vzgoje.
V vidu je treba imeti tudi množične
proslave obletnice
rojstva Franceta Prešerna (3. dec.),
smrti Ivana Cankarja (11. decembra^
Pravočasno je treba popularizirati
Novo leto, ki nam daje s Titovimi po-
slanicami novih smernic za še uspeš-
nejše delo, smernic za dosego novik
zmag. Pravočasno je organizirati mno-
žično poslušanje radijskega prenosa
Titove poslanice.
BORCI ZA VECJE PRIDKLKK
Naš petletni plan predvideva izbolj-
šanje kmetijstva v vseh panogah. Raz-
voj industrije in porast mestnega in
industrijskega prebivalstva pa zahteva,
da se obdelovanje zemlje vrši res in-
tenzivno, zahteva večje hektarske do-
prinose, izboljšanje živinoreje itd.
Kakor imamo v industriji udarnike,
novatorje, tako moramo posvetiti vso
skrb v kmetijstvu »borcem za večje
pridelke«. Okrajni odbor bo do 15. sep-
tembra organiziral prvo skupino bor-
cev za večji hektarski doprinos.
Pri Okrajnem odboru OF se ustano-
vi takoj komisija za popularizacijo te-
ga, prav tako pa se ustanovi pri kra-
jevnih odborih tričlanska komisija, ki
bo imela na skrbi, da se v kraju čim
prej organizirajo »borci za večje pri-
delke«. Take komisije postavijo KO OF
do 25. septembra, do 1. oktobra pa ja-
vijo to že okraju. Pomoč pri ustanavlja-
nju bo nudil okrajni odbor.
Okrajni odbor bo za povezavo z LMSl.
AFZ, ZB, sindikati, fizkulturno orga-
nizacijo pritegnil v odbor po enega za-
stopnika teh organizacij. Sekretariat pa
po enega zastopnika teh organizacij. Se-
kretariat pa bo skrbel za pravihao ko-
ordinacijo dela vseh organizacij okraj-
nega merila-  (Nadaljevanje na 3. stranll
UinOORRDHIŠTUO
IH KLETf=lR5TUO.
(Nadaljevanje)
Uporaba oglja v kletarstvu je pri
nas že precej časa udomačena. Poprej
se je oglje uporabljalo tudi za čiščenje
vina, danes se po večini rabi za od-
strćinitev neprijetnega duha po sodu,
plesnobi ali za odvzemanje barve. —
N. pr.: rdečkasto ali rjavkasto vino z
ogljem napravimo belo, razumljivo le
ona vina, pri katerih je po zakonu do-
voljen ta postopek.
Pač pa je dovoljeno odstranjevanje
neprijetnega okusa pri vseh vrstah
vina.
Živalsko oglje, ki se uporablja v vi-
narstvu mora biti nalašč v to svrho
prirejeno in popolnoma čisto.
Cisto enološko oglje je fini prah brez
duha in okusa. Za kletarstvo pride v
promet pod raznimi imeni in v raznih
oblikah, posebno preparirano in oči-
ščeno leseno oglje (eponit, oenocarbon
itd) ali predelano čisto oglje od žival-
skih kosti ali krvi (spodium, negril,
noir animal zpure itd.).
Enološko oglje se je poprej uporab-
ljalo za čiščenje vina, danes pa v glav-
nem služi za odvzemanje neprijetnega
okusa ali barve pri vinu.
Cisto rastlinsko oglje (eponit) ima
prednost pred ogljem iz kosti ali krvi,
to pa zaradi tega, ker slabeje deluje na
barvo in tanin, medtem, ko koščeni ali
iz krvi jemlje vinu ugoden aroma
(okus) zaradi tega ima prednost eponit.
Gosti so primeri, ko najdemo v vinu
okus po plesnobi, po sodu in drožah.
Poznamo vinske kraje, kjer ima vino
okus po zemlji ali celo vsled nepazlji-
vosti okus po mineralijah. Za odstra-
nitev te neprijetnosti uporabimo eno-
loško oglje (eponit).
Odvisno od jakosti okusa vzamemo
množino eponita od 50—250 g na vsak
hI vina.
Ima pa vino malo neprijeten vonj,
ga zdravimo s kazeinom. Ce pa je vi-
no na okusu močno napadeno, potem
vzamemo v isti množini oglje od krvi
ali pa moramo porabiti na hI celo
150—500 g oglja od krvi. V svrho od-
vzema rdečkaste barve napravimo po
jakosti barve od 250 do 500 g eponita
na vsak hI.
Glede ugotovitve množine eponita
koliko ga bodemo uporabili na hI in
glede časa kako dolgo bo trajal pro-
ces čiščenja, moramo na vsak način
poprej napraviti poskus v malem. Ko
smo to ugotovili v malem v stekleni-
cah, smo preračunali koliko rabimo
ene ali druge tvarine za hI potem na-
pravimo to v velikem merilu.
Vso množino eponita denemo v pri-
memo, čisto, najbolje leseno vedrico,
na to natočimo vino ter dobro preme-
šamo, vlijemo v sod, na ostalo Se en-
krat natočimo vino in dobro splahne-
mo ter ponovno vlijemo v sod.
Z mešalnikom v sodu zopet dobro
premešamo, to ponovimo skozi tri dni
vsaki dan dvakrat.
Po nekaj dneh, ko smo se prepričali,
da smo imeli uspeh, ddstranill smo ne-
prijeten okus in barva je čista, vino
pretočimo v čist, nalahko žveplan sod.
Ako vino ni popolnoma bistro, ga j«
treba filtrirati.
Za jako pokvarjena vina vsled ples-
njivostl soda, drož itd. vzamemo olj-
čno olje. To olje mora biti čisto in
nepokvarjeno. Se boljše, kakor oljčno
olje je vazelinovo olje brez duha, ki
se na zraku ne kvari, to olje upije ves
zoprni okus v vinu. Vino zaradi tega ne
postane mastno, ker je vazelinovo olje
nevtralno.
Količino olja določimo po potrebi.
Ce je vino manj napadeno zadostuje
pol litra na hI, več kakor en liter
pa ne damo nikakor. Preden napra-
vimo ta postopek, vino naj poprej pre-
točimo v čisti sod, s tem odstranimo
ali Izločimo drože od vina, katere naj-
bolj pritegnejo slab okus na sebe.
Ko smo začeli s pretakanjem, nali-
jemo v sod najprej škaf vina, nato na-
lljemo olje in tako zopet z vinom sod
dopolnimo. Ko je sod poln, odvzame-
mo par litrov vina, da lažje mešamo,
mešamo pa tako dolgo, dokler se olje
popolnoma ne premeša med vino. Ker
olje rado splava na površino je treba
3—4 dni ponovno dobro premešati vi-
no, kar napravimo najmanj 3 krat na
dan.
Da pred pretokom olje odstranimo
od vina, nalivamo po malem v sod
skozi veho zdravo vino in polnimo
tako dolgo, dokler vse olje ne izteče.
V slučaju, da se nam prvikrat ni po-
srečilo odpraviti slab okus, to posto-
panje še enkrat ponovimo, vzamemo
pa samo polovico čistila. Torej polo-
vico manj kot prvikrat.
Ponovno se povdarja, naj se po vsa-
kem čiščenju in postopku z vinom ne
uporablja žveplo z zgorevanjem, am-
pak bisulfit.
S kalijevim bisulfitom nam ostane
vino veliko bolj čisto, se ne kvari in
je bolj pitno. Delj časa obdrži okus po
mladem vinu, medtem ko mu z zgore-
vanjem vzamemo najboljše, to je bu-
i ket. ostane pa tudi bogatejši na alko-
I holu.
i (Se nadaljuje.)
Oh „Tednu napredne knjige'
Knjiga, naša vodnica, prijateljica in zaveznica
Kadar bi rad komu dopovedal pomen
knjige, važnost branja in književne kul-
ture sploh, se spomnim predvsem na
razvojno pot našega naroda. Lahko bi
dokazoTal potrebo in pomen knjige in
branja iz velikih in svetovnih literatur,
32 življenja velikih, tako imenovanih zgo-
dovinskih narodov, toda bolj prepriče-
valno se mi zdi pokazati silni pomen
knjige za človeški razvoj ob primeru na-
šega malega, a vendarle junaškega, sta-
novitnega slovenskega naroda, ki je t
najtežjih razmerah, ob najtrdovratnejših
ovirah nemškega in italijanskega meščan-
stva s Čopom m Prešernom našel z u-
stvarjanjem svoje književne kulture, »z
domačim pesmam« pot v deželo du-
hov, to je pot k najvišjim spoznanjem
človeštva, k najlepšim oblikam lepot«,
k najglobljim virom resnice. Več stoletij
nismo imeli svoje »domovine«, kakor da
je čez nas narejen s kruto roko močnej-
ših sosedov neusmiljen križ, kakor da
nam ni namenjena naša domača pravica
in duhovna kultura, kakor da mi Slovenci
ne smcnno verovati v zakonitost in ne-
aničljivost svojega bivanja, na svoji zem-
lji in na zemlji sploh. Prvi naš veliki vod-
nik, ki nam je iz knjige pokazal pot v
življeuje, pa je trdno zapisal neomajno
vero v čas. »ko koder sonce hodi, prepir
iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo
i vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.c To
' vero so vsi naši veliki ljudje, vsi naši »so-
j bojevniki« od Prešerna preko Levstika do
i Cankarja in Župančiča pa vse do pre-
I zgodaj izkrvavelega »bratca« Kajuha, «a-
©isali r najlepše strani svoiih oetanrljiTih
; del. Brez dvoma, oni so verovali v tisto,
v kar verujemo mi, da se bodo nekoč vsi
narodi združili v človeštvo, v katerem ne
bo več imel besede človek-zver, ki se
' renče bije za obstanek, marveč bo člove-
; ški razvoj zavestno usmerjal silni, ponos-
! ni človek, ko bo vladal čez vse celine hu-
: manizem, t, j, človečanstvo v smislu Gor-
[ kega, v smislu modernega .socialistirncga
; humanizma. Kljub tej veri pa imo mi, ka-
; kor  tudi  vsi naši  veliki  »sobojevniki«
; prepričani, da je do tega časa š« daleč,
j da živimo sredi najtrše borb« za svojo
' neodvisnost, za svojo svobodo, sredi bor-
; be za pravico, da si zgradimo svojo srečo
po svojih zakonih. Lahko rečemo: Del na-
še domovine je ta večna nepremagljiva
skrb za usodo svojega ljudstva.  Skoraj
ga ni našega pisatelja, ki koUčkaj po-
( men: »na našem Pamasi«, »da bi se izog-
nil« tej veliki pretresljivi skeleči misli,
da Slovenec ne ljubi matere vanj upa-
joče«. To je tista »stara rana«, ki je 100
I let pekla vsakega našega domoljuba, ki je
delal za svoj rod s peresom v roki.
Komaj tri leta so minula, kar je ne-
človeški nemški in italijanski fašizem po
j naši  zemlji  od pogorišča do  pogorišča
i oral našo sveto zemljo s svojimi tanki,
i kar je po Celju »mestu belem in vese-
! lem«, kakor poje pesem našega ljudstva,
grmela brutalna pangermanska ideja »vc«
svet Nemcem«. Danes je to za nami, to-
j da vendar ne smemo pozabiti, da borbe
! še ni konec. Trenutno ije morda oslab-
ljen naš nacionalni sovražnik, nemški in
italijanski fašist, toda borba je   ostala,
kajti danes oHvatiao nacionalno svobodo,
ki smo si jo priborili obenem s socialno
osvoboditvijo. V to se ne more vdaii nai
razredni sovražnik imperialistični po-
hlep po maši zemlji, po vsem STetu, Ta
brez zatiranja narodov ne more nasititi
svojega ljudožrskega apetita. Tako se je
zlila naša borba za nacionalno svobodo t
borbo za socialno osvoboditev vseh za-
tiranih množic po vsem svetu. Ta veli-
častna borba je zdaj del naše domovine,
in iz nje ni mogoče uiti nikamor, kdor
hoče biti dober sin svojega naroda. Ni
mogoče, da bi se stisnili za peč in poča-
kali na izid te veličastne borbe za srečo
svojega naroda in vsega človeštva.
Pod tem vidikom glejmo danes na aa-
šo knjigo, na naše knjižnice in naše knjiž-
ničarsko delo. Samo tako bo prav. Ker
samo tako bo to delo raslo iz naših tal,
iz naših temeljev. Posredovalo nam bo
pravo ipot k spoznanju, k izobrazbi, po-
sredovalo nam bo lepoto naše besede.
Ali ni to vzvišeno delo? Naša beseda,
naš jezik! Množili so se grobovi našik
prednikov, ožilo se je naše narodne
ozemlje, zmerom bolj pa je rasla zavest,
da nam ni usojeno samo garati in Uača-
niti tujcu, graščaku, ampak, da imamo
tudi mi pravico spregovoriti svo>o bese-
do, 400 let je minulo in z našo besedo smo
povedali mnogo in povemo zmerom veS.
Čudovito lepo, prisrčno kakor pesem nad
zibelko, bogato in živo nam pojo ▼ delik
naših mojstrov besede. Z njimi ie zdru-
ženo vse naše hrepenenje po svobodi.
Poleg njih pa imamo ie ustno literaturo,
ljudsko, pravi zaklad ljudskega mišlje-
nja in čustvovanja, resnično podobo i^je-
gove zgodovinske perspektive. Koliko jik
je bilo pred 100 leti, ki so verjeli, da bo
ljudstvo, ki je pradavno predstavo o
dobrem duhu, ki zmaguje nad zlom, včb-
večilo v preprostega pastirja Petra Klep-
ca, nekoč v resnici doživelo svoje v*ta-
j^nje. da bo rodilo umetnike svetovnik
Leto 1. — Stev. 29
CELJSKI TEDNIK
Skraa t
(Nadaljevanje z 2. strani)
Do 1. oktobra bodo vsi odbori, ki te-
ga do sedaj še nimajo, zadolžili po ene-
ga tovariša v odboru, ki bo odgovar-
jal za sindikat, ZB, LPS, fizkulturo in
razna društva.
Predvsem je posvetiti največjo po-
zornost ZB NOV, ter ji nuditi vso po-
moč.
Tem organizacijam morajo tudi kra-
jevni odbori posvetiti več pažnje kot
doslej. Takoj je pristopiti k temu, da
se bo klicalo na seje njihove zastop-
nike.
ZADRUŽNI DOMOVI
Nagla industrializacija in elektrifi-
kacija dr-žave zahteva prav tako naglo
rekonstrukcijo in temeljito izpremembo
našega kmetijstva. To pa ustvarja po-
goje za boljše življenje in vsesplošni
napredek vasi.
Pod ljudsko oblastjo se je pokazalo
zadružništvo po izkušnjah delovnih
množic kot najprimernejša gospodarska
oblika, ki lahko vpliva na plansko or-
ganizacijo in razvijanje poljedelstva.
Krepitev zadružništva in razvijanje
zadrug v obliki, ki je najbolj dostopna
in najbolj razumljiva kmetu in s ka-
tero kmet izboljšuje življenjske pogo-
je in lastno gospodarstvo in se vedno
bolj udeležuje pri izvajanju državnega
petletnega plana, je eno izmed glavnih
nalog Osvobodilne fronte na vasi.
Vprašanje pomoči kmečkemu zadruž-
ništvu je bilo od strani Izvršnega od-
bora LF proučeno, organizacijam je
bila nakazana pot in način, kako po-
magati razvoju zadružništva in pozva-
ne so bile, da pričnejo široko akcijo za
gradnjo zadružnih domov. Ze doseda-
nji način dela pri gradnji domov je
pokazal, da je to po svoji vsebini po-
litična akcija. Delo v zvezi z gradnja-
mi povezuje delovne množice v močno
udarno pest poštenih in zavednih ljudi
na vasi, medtem ko se ljudje s staro
miselnostjo vse bolj odmika j o stvarno-
sti in hitijo v tabor nasprotnikov. Svoj
škodljivi vpliv poskušajo širiti na vso
svojo okolico, kar se jim več ali manj
posreči le tam. kjer je delavnost Fronte
na vasi slaba. Gradnja zadružnih do-
mov razvija zadružno misel in pomaga
ustvarjati pogoje, v katerih se vas go-
spodarsko, politično in kulturno stalno
dviga. Takemu splošnemu gospodar-
skemu in kulturnemu dvigu vasi na-
sprotujejo le kulaki, stari vaški velja-
ki, razni špekulanti in drugi izkorišče-
valci.
Za vse ostale pa pomeni gradnja do-
ma pot v lepšo bodočnost. Življenje,
ki se ustvarja pri gradnji doma, dela
pri tem. mobilizacija množic, vse to
pospešuje, prvič najenostavnejši način
diferenciacije na vasi, iz upravnih od-
borov zadrug, gradbenih uprav in od-
borov množičnih organizacij se izloču-
jejo vsi tisti, ki so dosedaj, ko ni bilo
i?:onkretnih nalog pred organizacijo, se-
deli dobro zakamuflirani v raznih od-
borih ter s svojim zadržanjem parali-
zirali delovanje organizacij, drugič pa
služi gradnja zadružnih domov vzgoji
političnih in strokovnih kadrov.
Okrajni odbor bo na temelju rezul-
tatov dela in udejstvovanja pri grad-
nji domov čistil vaške odbore OF in
ostalih množičnih organizacij.
Na vseh gradbiščih je takoj formi-
rati frontne brigade. Sistem takega de-
la se je doslej najboljše obnesel in to
celo na gradbiščih, ki so bila v svojem
delu že popolnoma pasivna. Frontne
brigade v St. Jurju, Grižah, Klancu,
Vrbnem itd. so pokazale pozitivno stran
tako organiziranega dela. Pomanjklji-
vosti, ki imajo značaj otroške bolezni,
se bodo odpravile povsod tam, kjer so
frontne organizacije močne, delovne in
dovolj brezkompromisne, da se ne bo-
jijo izvajati diferenciacije, ki se pri
tem nujno pojavlja. Najboljši način
organiziranja je po množičnih organi-
zacijah, če to nikakor ni izvedljivo, se
pa lahko pristopi k organizirsmju, po
vaseh po hišnih številkah itd. i
Dozidanih pa bo letos do 15. septem-
; bra skupaj 21 zadružnih domov. Vsa
gradbišča bodo imela do 10. septembra
izgotovljene grafikone, pripravljene
Stenčase in na vidnem mestu nabit
razpored brigad.
Do 1. oktobra je osnovati za vsa grad-
bišča knjižnice.
Do 1. oktobra se morajo namestiti na
gradbiščih radio sprejemniki, fronta in
LPS pa organizirajo množično posluša-
nje radijskih oddaj, zlasti ob nedeljah
popoldne, ko so oddaje namenjene za
kmečko prebivalstvo.
Do 20. septembra se uvede po vseh
gradbiščih »Kronika« gradbišča, iz
katere bo razviden celoten potek grad-
nje doma 2 vsemi dogodki, ki so na
gradnjo kakor koli vplivali.
Na gradbiščih se bo zaključevalo te-
densko delo ob nedeljah popoldne s
primernim kratkim kulturnim progra-
mom, priložnostnim nagovorom, ana-
liziralo se bo opravljeno delo v minu-
lem tednu, ter napravil načrt dela za
prihodnji teden.
Potujoča razstava si napravi načrt,
da bo do 1. novembra na vsakem grad-
bišču odprta po dva dni. Krajevni in
vaški odbori pa morajo poskrbeti za
dobro propagando in za število ude-
ležbe.
Za člane frontovskih brigad bodo iz-
j dane do 1. decembra posebne legiti-
j maci je in značke. Za člane brigad, od-
! likovane z zlatimi značkami prosto-
voljnega dela, bo v okrajnem magazi-
nu rezervirano in na razpolago najbolj-
še blago.
NADALJNJE DELO
NA DOGRAJENIH DOMOVIH
Domovi, ki so ali pa bodo dograjeni
do strehe, se naj čim prej dokončajo
zato, da bodo služili v čim krajšem
času svojemu namenu, kakor je to pri-
mer v Šeščah, kjer zadružna trgovina
že posluje.
V zadružnem domu mora biti oder
opremljen tako, kakor to priporočajo
strokovnjaki v Slovenskem poročeval-
cu. Obzorniku in Zadružnem domu. V
dograjene domove naj se prenese vso
kulturno, prosvetno, politično in za-
družno življenje na vasi.
GRADNJA
GOSPODARSKIH POSLOPIJ
Gradnja gospodarskih poslopij je na-
daljni korak pri izgradnji zadruge.
Stremeti je, da bo čim prej in čim več
objektov, ki bodo služili svojemu na-
menu in sicer naj se pri pvostavljanju
teh upošteva gospodarske prilike in
možnosti kraja samega.
Pri zadružnem domu, čisto v skladu
s potrebami kraja, potrebujemo me-
hanične delavnice, zgradbe za čiščenje
žita, posebna skladišča, strojne postaje,
semenske postaje, veterinarske ambu-
lante, plemenilne postaje, zbiralnice
mleka, sirarne itd.
To naj bo nadalje polje dela za
Fronto na vasi, ki naj razmisli, kaj bi
za njihovo vas prišlo v poštev in pri-
stopi k organizaciji in pripravam za
tako gradnjo.
V teku meseca bo pregledano finanč-
no poslovanje in izkoriščanje investi-
cijskih kreditov, ki so jih dobile za-
druge za domove.
Kakšne zene bomo volile
v krajevne odbore AFZ?
Glavni odbor AF2 je razpisal voli-
tve v vse odbore AF2 od krajevnega
do GO AF2. Cemu so potrebne vo-
litve?
Odgovor na to vprašanje nam da
naše delo samo, AF2 je dosegla lepe
uspehe v svojem dosedanjem delu v
političnem in organizacijskem pogledu,
kar nam je pokazal V. Kongres AF2
Jugoslavije. Vendar pa vse te uspehe
spremlja mnogo pomanjkljivosti, kate
rih se moramo izogibati. N. pr. Teden
matere in otroka je pokazal ogromno
aktivnost naših žena, pokazal je širo-
ko mobilizacijo žen na raznih področ-
jih pomanjkljivost v delu AF2 je bila
v tem, da ni znala obdržati to široko
aktivizacijo kot trajno obliko dela z
ženami. To je samo en primer in takih
primerov je nešteto, ker se dela le
kampanjsko, v daljših presledkih.
Glavni namen volitev je učvrstiti or-
ganizacijo AF2, postaviti odbore na
krepko osnovo, tako da se bo organi-
zacijsko mogla razvijati. Naše odbor-
nice, predvsem pa sekretarke AF2 so
se doslej često menjavale, včasih celo
iz brezpomembnih vzrokov še predno
so se dodobra seznanile s terenom. To
je seveda škodovalo organizaciji, ki se
ni mogla vsled pogostih sprememb raz-
mahniti. Odbornice so se volile ali raz-
reševale v prisotnosti malega števila
žena ali samo z vednostjo odbornic.
Radi tega se odbornice mnogokrat niso
zavedale svojih dolžnosti, ker niso ču-
' tiie, da so dolžne polagati račune onim
ženam, katere so jih volile kot svoje
zastopnice in jim dale vse zaupanje.
Razpisane volitve \ krajevne odbore
AF2, ki se prično s 15. oktobrom za-
htevajo temeljitih priprav. Za izvedbo
so odgovorni dosedanji odbori A.FZ,
tam pa kjer teh še ni kot n.pr. v Do-
brovi-Lokrovec, Zagrad-Pečovnik, Koš-
nici in Novi vasi pa odbori OF. Ena
bistvenih nalog je priprava kadra no-
vih odbornic. Katere bomo volile? Naj-
boljše žene, ki so se že doslej izkazale
pri delu v dosedanjih odborih, razen
teh pa tudi še nove, ki so pokazale
predanost in pripravljenost za gradnjo
socializma v dnevnih nalogah. Ne po-
zabimo na žene udarnice — v tovar-
nah, najboljše pri prostovoljnem delu,
na dobre kmetice, ki izpolnjujejo svoje
državljanske dolžnosti, pri odkupu in
kontrahaži itd. Pritegnimo tudi vse
one, ki imajo dovolj izkušenj, ker nam
bodo lahko svetovale in idejno vodile,
čeprav jih z drobnim delom ne bomo
obremenjevali. Volile bomo tiste žene,
ki nam bodo zagarantirale izvedbo
krajevnih planov, ki smo jih predvi-
dele, take ki bodo znale pritegniti k
delu vse žene zavedne državljanke,
skrbele za njih politično vzgojo in za-
ložile ves trud za pomoč zaposlenim,
bolnim materam ter vzgoji njihovih
otrok.
Oglejmo se na nekaj uspelih prije-
mov naših žena doslej. Odbor AF2
Dolgo polje, je uspel pritegniti največ
žena k splošnem sodelovanju zato, ker
je prebil ozkost in ustvaril široko
mrežo aktivistk. Za prostovoljno delo
na ruševinah je uspela tov. Maček Til-
ka razgibati večino žena na področju
I. četrti. Razdelila je žene po ulicah,
imenoma vsak dan po 20, tako, da se
delo nemoteno in stalno vrši.
Okrajni odbor AFZ je izdelal pol-
letni plan dela, na osnovi katerega
bodo krajevni odbori AF2 izdelali svo-
je mesečne plane. V zvezi s kongre-
som AF2 Slovenije je GO AF2 raz-
pisal tekmovanje za vse okraje Slove-
nije. Okrajni odbor AF2 poziva žene
okraja Celje-mesto, da se slednja
vključi v tekmovanje, da podpre iz-
vedbo plana in s tem dokaže, da je za-
vedna članica AF2, ki se bori za mir,
za socializem, za program osvobodilne
fronte. P. M.
Vsi na festival
v Šentpavel
Ne bi aam bilo težko utemeljiti, afidcitjl
smo izbrali ravno Šemtpavcl za nai okraj-
ni festival. Lepa izlctna točka je to. Sent-
pavel ima vse krasote Savinjske doliae,
zadaj pa venec ponosnih planin, ki am
nudile dom našim borcem za svobodo. Po-
sebno veličino dajejo Šentpavlo tovani-
ške zgradbe, ki zaposlujejo mnogo delav-
stva. Zveza delavcev in kmetov je t«
očitna. Zato je Šentpavel prvi razvijal
napredno miselnost in dal v naitežiih ča-
sih stare diktatorske Jugoslavije zaved-
ne člane KP, gorce v bližini pa so nudile
začasna zavetja našim voditeljem Tit«,
Kardelju, Kidriču in drugim. Preboldski
fjrad, kjer bo središče festivala, nas opo-
minja ob stoletnici revolucionarnega le-
ta 1848 trpljenja našega ljudstva pod
graščaki in kapitalisti in današnje pra-
vične ureditve, ko je prišel grad v la«t
delovnega ljudstva.
Zveze za Šentpavel so ugodne. Pol «•
hoda iz postaje Šentpeter ob SavinH- V
nedeljo pa bo preskrbljeno tudi za pre-
voz. Poseben vlak bo vozil iz Celja ob
7, uri zjutraj. Na postaji Šentpeter bodo
čakali avtobusi in kamioni.
Spored sam nam kaže veličino festi-
vala, V soboto dne 18. t. m. bo ob 8 eri
otvoritev razstave. Zvečer bo pohod v
partizanske kraje, v Šentpavlu pa bo ob
19. uri koncert ljudskih umetnikov, živ
šah, nato igra »Matiček sc ženi«. Mladi
literati bodo ob tabornem o^nju recitirali
svoja dela.
19. septembra ob 9, uri bo začetek k«l-
turnega programa, ki bo obsegal odlomke
iz iger »Celjski grofje«, »Matija Gubec«,
»Hlapec Jernej in njegova pravicac, »Vol-
kodlaki«, »Talci«, »Raztrganci«, in tekmo-
vanje mladinskih, moških in mešasih
pevskih zborov. Ob 15. uri bo proglasitev
kmetskih udarnikov, objava rezultatov
tekmovćinja in razdelitev na'grad. Sledil«
i bo ljudsko rajanje.
j     Festival se bo vršil ob vsakem vreme-
! nu. Nudil bo pouk in razvedrilo. Zato ne
! zamudimo prilike, da si ogledamo kultur-
no in gospodarsko jc^JSP o^egA okraja.
Naše šole v novem šolskem letu
Na 65 šolah okraja Celje-okolica se je
pričel redni šolski pouk, le v Žalcu, kjer
je zavrel republiški strokovni tečai pro-
store, bo začetek 21, septembra. Novo
šolsko leto so naši pionirji otvorili s
slavnostmi, na katere so povabili pred-
stavnike ljudske oblasti in masovnih or-
ganizacij. Te otvoritvene svečanosti so
pokazale, da se pionirji sami zavedajo
važnosti šole, da se priključuiejo sploš-
nemu poletu našega ljudstva, t. j. da ho-
čejo doseči svoj plan — si prisvojiti pred-
pisano snov in so priključiti kot najmlaj-
ši aktivisti akcijam, ki jih zmorejo.
Pred začetkom šolskega leta je bila
konferenca šolskih upraviteljev nato kon-
ferenca vsega učiteljstva. Tu so bili spre-
jeti sklepi za čim boljšo politično in
strokovno vzgojo naše mladine. Posebno
skrb bodo posvetili sedemletkam, ki jih
je v okraju 13, Za sedemletko v Kozjem
je bilo premalo prijav, vendar ie izvršni
odbor vztrajal na tem, da obstoja tudi
tu sedemletka. Z zainteresiranjem bliž-
njih šol se je dvignilo število učencev
tudi na tej sedcmletki na primemo šte-
vilo.
Premestitve učiteljstva so se izvršile
po planu. Večina učiteljstva je razumela
potrebo, da morajo imeti tudi težja me-
sta kvalificirane učitelje. So pa še posa-
mezniki, ki mislijo le na svoje ugodje in
se hočejo premestitvi z raznimi izgovori
in zdravniškimi izpričevali izogniti. Te
primere bomo ljudstvu razkrili.
Po ustavi imajo učenci popolno svobo-
do glede posečanja verouka. Vendar se
je pokazalo, da sc ponekod izvaja na
starše in otroke pritisk, da se jih z grož-
njami sili k verouku. Glede veroučitelj-
stva si moramo biti na jasnem s tem, da
velja za nje ista kvalifikacija kakor za
učitelje, t. j. da bomo daH otroke v roke
le tistim, ki imajo za to moralne kvalifi-
kacije. Otroci se morajo vzgojiti v korist-
ne člane naše socialistične družbe.
Šolsko delo je že v teku. Dolžnoet nas
vseh je. da budno spremljamo delo našlk
šol, da bodo uspehi čim boljši, in da be
vzgoja takšna, ki bo odgovarala napore«
našega ljudstva in znala ceniti ogromne
žrtve, ki »o jih doprinesli naši narodi za
dosego prave svobode in graditev socia-
lizma.
Kakšnega uslužbenca ima KLO Gomilsko
Na krajevnem ljudskem odboru Gomil-
sko je uslužben kot administrator Cizej
Franc iz Grajske vasi. Nedavno so or-
gani notranje uprave preiskovali njegov
dom, ker so sumili, da poseduje orožje.
Hišna preiskava je potrdila upravičenost
sumnje. Kašče so bile prazne, ven-
dar so organi našli visoko pod streho v
dveh hmeljskih vrečah 400 kg koruze, ka-
tero pa so objedale miši. Poleg tega so
našli tudi okoli 60 ustaških kap, katere
je vemo čuval za boljše dni, ko naj bi
se po njegovem  mnenju  zopet povrnili
klavci našega ljudstva. Poleg kap pa «•
našli še dmg vojni materiaL
iCizej Franc in njegova sestra sta raje
prikrivala koruzo in pustila, da isto po-
jedo miši, namesto da bi jo dala na rae-
polago skupnosti.
Mišljenja smo, da taki ljudje, ki ne za-
upajo naši oblasti in pričakujejo povra-
tek onih, ki so povzročili toliko :da na-
šemu ljudstvu, zraven pa še sabotirajo
gospodarske ukrepe ne spadajo v služ-
bo KLO in da je skrajni čas, da se od-
stranijo iz takih položajev.
Mladinci aktiva LMS Tovarne emajlirane
posode sprejemajo tekmovanje na Sast
IV. kongresa SKOJ-a
Mladinci in mladinke aktiva Tovarne
emajlirane posode, zbrani na proizvod-
nih sestankih po oddelkih, sprejmemo
v čast IV. kongresa SKOJ-a in LMS,
predkongresno tekmovanje po nasled-
njih točkah:
1. Do kongresa to je do 31. septem-
bra bomo vso mladino, ki še ni orga-
nizirana, vključili v organizacijo LMS.
2. Ustanovili bomo že 5 mladinskih
delovnih brigad v tovarni.
3. Naredili bomo do IV. kongresa
1.000 prostovoljnih ur na raznih akci-
jah — pri obnovi telovadnega doma v
Gaber ju, na zadružnem domu v Zg.
Hudinji, pri izdelavi opeke, v gozdar-
skem tednu itd.
4. Na študijskih krožkih bomo iz-
vedli konsultacijo iz prve in druge te-
me mladinskega študija.
5. Za mladinski časopis »Mladina«
bomo pridobili še 20 naročnikov.
6. Na proslavi Kongresa bomo sode-
lovali z mladinskim pevskim zborom
in folklorno skupino.
Živel IV. kongres SKOJ-a in LMBC
Mladina aktiva Tovarne emajliraee
posode Celje
kvalitet, politike, ki bodo v 20 stoletju
dajali takt hrumečemu koraku zgodovine!
Mi smo potomci onih kmetov, ki so pred
300 leti na celjskih tleh nezmotljivo uga-
nili, kam gre zgodovina in udarili s se-
kiro po srednji glavi Pegamove pošasti,
po temeljih fevdalizma, mi smo potomci
onih tlačanov, ki so tri stoletja požigali
stradove od Soče do Sotle, potomci onih
domoljubov, ki so ob nemško latinski je-
zikovni praksi zahtevali veljavo sloven-
skega jezika na vseh področjih družbe-
nega življenja.
Vse to hrani naša knjiga in njena zgo-
dovina. Kakor je Peter Klepec iz osrčja
rodne zemlje izruval hrast in z njim po-
metal sovraga po planjavi, tako so naši
voditelji v osrčju svojega rodnega ljud-
stva našli sile, ki so se uprle strahotnim
nadmoćnim fašističnim krvolokom. Ka-
kor v baiki vezani na sivi, razrušeni celj-
^iki grad, se spoprijemamo s troglavim
zmajem Pegamom
na širokem placu
de naju bo vidlo gospode več,
da bo videla svetovna gospoda z vsemi
svojimi dvanajstimi ali trojnimi glavami,
da je narod, ki se je odločil svobodno
živeti, nepremagljiv.
Tudi to hrani naša knjiga. In vedno
znova pritekajo vanjo nova bogastva iz
tega časa,'
Drugi vir naše ljubezni do knjige, dmgi
temelj književne izobrazbe pa nam mora
biti naša sedanjost. Tudi to bi najraje
utemeljil iz življenja našega naroda. Kaj
soustvarja naš narod danes? Ustvarja ta-
ke odnošaje med ljudmi, ki so od nekdaj
biLi predmet najlepših sanj najboljših
ljudi in človeških množic vsega sveta. Ži-
ve naj vsi oarodil je iz svojega najglob-
ljega prepričanja zapel največji sin slo-
venske matere Ali ni to prav isti visoki
ideal, kakor ga je v svojih delih poveli-
čeval Gorki, kakor ga slikajo in so ga
slikali v pesmih, novelah, romanih Sha-
kespeare, Moliere, Cervantcs, Byron, Pu-
škin, Lermontov, Gogolj, Tolstoj, Čehov,
Šolohov, Balzac, Zola, Dreiser, iSinclairin
vrste drugih pri vseh narodih? Odprimo
knjigo. Ona nam vse to hrani, nam od-
pira razglede, nam bogati duha, nas re-
šuje duševne lakote in duševne smrti. Člo-
vek, ki ne čita, ni popolen človek. Nič ni
čudno, če fašizem ni ustvaril ničesar ve-
likega. Vse, kar je kulturnega, beži od
njega. Fašizem je kemično prost vsake
kulture. To dokazuje tudi slovenska lite-
rarna zgodovina. Tu se tudi kaže silna
razlika med socializmom in fašizmom. Mi
vsakomur tiščimo v roko knjigo, naše na-
klade se povečujejo, knjižnice rastejo,
rdeči kotički se ustanavljajo, vsaka to-
varna ima že zavidljivo knjižnico, mi
tekmujemo v ustanavljanju knjižnic, nam
zmanjkuje papirja, mi hočemo vsem lju-
dem razsvetliti možgane. A kaj dela fa-
šizem? N. pr. amerikanski, o katerem je
izjavil znameniti nemški pisatelj Thomas
Mann: »Tako sc je začelo tudi v Nem-
čiji!« Kje je Howard Fast, avtor zname-
nitega romana »Amerikanec« in »Držav-
ljan Tom Pain«? V zaporu. O odnosu do
kolonialnih in polkolonialnih narodov ra-
je molčimo, da ne ponavljamo splošno
znanih stvari, — Človeška kultura je
zgoščena danes tam in v tistih ljudeh,
ki se bore proti kapitalizmu, ki danes
spet poraja fašizem. Največji duhovi člo-
veštva so danes borci za zrušenje stare-
ga sveta. Kdo bi mogel to ovreči, če pa
so to dejstva. Ali naj bo cvet človeštva
kanibal, dr. Montgomery, ki je napisal
• da Amerikanci v 24 urah lahko pobijejo
, 75,000.000 Rusov, ali pa Ilija Erenburg,
j ki mu (je odgovoril, naj pazno- prečita živ-
! Ijenjepis Hitlerjevega pandurja Gcebbcl-
; sa. Utegne se dr. Montgomery česa na-
učiti iz njega ali vsaj iz njegove smrti. Če
je temu vsemu res tćdto, res ne moremo
biti popolni ljudje, res ne moremo biti
kulturni ljudje, če ne beremo. Seveda,
imamo tudi mnogo slabih knjig. Ustvarja
jih družba kapitalistov, fabrikanlov, ve-
leposestnikov. Nai nas to ne preseneCa-
Tudi na tem področju mora biti borba
med dobrim in slabim. Pomislimo, koliko
časa je Evropa potrebovala, da se je za
silo otresla fevdalnega gnoja, pa se še da-
nes pri nas dobe ljudje, ki hvalijo sred-
nji vek, .pa se še danes umetno goje
ostanki srednjeveških družbenih oblik
itd. Danes v dobi največjega preobrata
v človeški družbi, v dobi najglobljega
preoblikovanja človeške osebnosti, člo-
veške duševnostil A kaj je pri stvari zna-
čilno? Revščina, obupna revščina na oni
strani. Ameriški reakcionarni pisatelji se
poznajo druge snovi kot brezobzirno sek-
sualno zablodo, zločin, abnormalnost. Ali
kaj predstavljajo pred sodnim stolom
človeške kulture? Ali eni predstavljajo
ameriško kulturo, ali pa jo predstavlja
Dreiser, iSiinclair, Fast, Louson, Malth
(avtor znamenitega romana »Najsrečnejši
človek na svetu«), Jack London, Bessy,
Chaplin? Ali sta predstavnika galske kul-
ture, homoseksualna fantasta Gide in
Sartres, ali je Louis Aragon in njegov krog.
Kdo bi ne ljubil knjige, ki nas seznanja
z vsem, kar je človek ustvaril velikega,
kar je prečutil in pretrpeli Kdo bi ne
spoštoval in cenil dela naših knjižničar-
jev, kdo bi ne priznal silnih družbenih
sprememb, ki se na tako raarkanlen na-
čin kažejo pri nas prav na tem področju.
Naše knjižnice imajo veličastno nalogo.
Saj pomagajo prevzgojiti našega človeka,
ki je bil do nedavna in je še danes sem
in tja žrtev boržuazne idealističr^ vzgo-
je. Kapitalizem numo in zakonito, kljub
bobnečim frazam o enakosti, svobodi,
resnici, pravici do sreče, pravici do ia-
I obrazbe in ne vem kakšni pravici še
i onemogoča telesni in duhovni razvoj de-
j lavnega človeka, pači človeško osebnost
! celo v samem vladajočem razredu. Pot
i k prevzgoji ljudi, k dejanski svobodi in
I enakosti pravice do izobrazbe se začenja
I X revolucionarno spremembo družbe, z
i dmgo besedo, z ustvarjanjem socializma.
No, mi danes živimo sredi te poti. Naloga
, naših knjižnic je, da jo pomagajo krčiti.
Tu je treba spregovoriti nekaj besed,
I o marksistični literaturi, ki jo je z blazno
vnemo preganjala policija nekdanje Jugo-
; slavije,  ki  jo danes preganja  ameriški
kongres itd. Potreba po studiju te litera-
i ture je vsak dan večja. Socializem je pač
na dnevnem redu vsega sveta, pa če je
to komu prav ali ne. Pri nas pa obstoje
še posebni vzroki za to potrebo. Ideje
NOB so razgibale ves narod. Organiza-
tor in vodilna sila naše borbe za svobodo
je bila KPJ, pa če je zopet komu prav
: ali ne. Vodstvo KPJ se je držalo mark-
■ sistično-leninistične teorije in po njej u-
smerjalo svojo orientacijo. In še en vzrok:
. V zgodovini je bilo zmerom tako, da je
; imel tisti, ki je imel v rokah oblast, v ob-
lasti tudi znanost in kulturo, saj so bile
. njegove misli vladajoče misli določenega
zgodovinskega razdobja. Ena izmed osnov-
i nih sprememb v gledanju na človeštvo
; spoznanje v naši dobi je pač ta: naloga
človeške zavesti ni samo pasivno spo-
znanje sveta, temveč spreminjanje sveta.
' Študij marksizma pa nam ravno služi kot
navodilo pri spreminjanju sveta. To ni
lahko delo. Lahko je kritizirati kapita-
. lizem, zelo težko, mnogo težje pa je gra-
diti novo družbo, dosegati praktične re-
zultate v politiki,    ekonomiki,   kulturi,
umetnosti. Zato je treba mnogo sposob-
, nosti in mnogo študija. Samo človek z
i velikim obzorjem, z velikim znanjem mo-
re biti svoboden človek, samo tak more
doumeti ^lobokost  Engel»ove de&nicij«
svobode. »Spoznana nujnost je svoboda«.
Samo tak more doumeti prehod iz »car-
stva nujnosti v carstvo svobode«. Samo
tako bomo prav živeli in prav delali. Prav
živeti in prav delati pa se pravi živeti
za družbene interese najnaprednejšega
razreda svoje dobe, v našem primeru«
živeti in delati za svobodo svoje domo-
vine, za njen nadaljnji razvoj in razcvet
živeti in delati za svobodo zatiranik
množic vsega sveta. Stalin je glede štu-
dija marksizma zapisal tole: »Kot aksiom
je treba priznati, da bo delo samo v tem
večje in plodonosnejšc, da bodo sadovi
dela tem učinkovitejši, čim višji bo po-
litični nivo in marksistično-leninističn*
zavest delavca, na katerem koli področ-
ju državnega in partijskega dela.« Študij,
politične literature nas bogati z izkušnja-
mi revolucionarnih gibanj vseh dežel,
zgodovina VKP-b nas seznanja z izkuš-
njami Leninove in Stalinove Partije, knji-
ge in dela maršala Tita, Kardelja, Kidriča
nas bogate z izkušnjami naše NOB ia
naše borbe za socializem. Priučevanjc te
literature nas uči ne samo budnosti pred
sovražniki ljudstva, marveč utrjuje v nas
prepričanje v končno zmago socializma,
v pravilnost naše poti v socializem, v
pravilnost programa, linije in dela KPJ.
S tem, da končujem s politično litera-
turo pa nočem reči, naj se knjićnice ia
knjižničarji za vsako ceno oblože s po-
litičnimi knjigami kakor tudi z bošura-
mi. So ljudje, ki lažje pridejo do res-
nice, če jim jo serviramo v leposlovni ob-
liki, Tčiko nekako pravita tudi Cankar in
Gorki. Človeka žeja po lepoti, naj tega
nikoli ne pozabi nbben naš knjižničar,
noben varuh čitalnice, rdečega kotička
ali knjižničar sindikalnih podružnic
knjižničarji na vasi po zadružnih domo-
viJb. Kniiga je čmdovita stvar,
ProL r«e Orel


Leto I. — Stev. ai3
Avto-moio društvo Celje je najboffše v Siovenifil
Dne 5. avgusta ie bila republiška skup-
ščina Avto-moto društev iz vse Sloveni-
}«, katere so se udeležila vsa društva in
polagala tam račun o svojem delo. Na
skupščini »o bile prikazane napake ne-
katerih društev. Predvsem so ugotovUi,
da. je bilo posvečeno premalo pažnje
vzgoji kadra, obenem so bile derne smer-
nice za novo delo in boljšo povezavo z
masovnimi organizacijami. Ob zaključku
dtvpščise so razdelili nagrade najbolj
požrtvoTjdnim članom društev in podeHli
prehodno zastavico društvu, ki se ie do-
sedaj pokazalo v svojem delu najboljše.
To prehodno zastavico je dobilo Avto-
moto društvo Celje. Razen- tega pa sta
bila i>ohvaljcna z diplomami predsednik
društva Zupane Albin in predavatelj šo-
ferske šole Šergan Edi. Pri prevzemu
prehodne zastavice se je tov. predsednik
zahvalil in obenem obljubil, da bo Avto-
moto društvo Celje še nadalje vodilo bor-
bo za izboljšanje avtomobilizma in s tem
ponovno pokazalo, da je vredno nositi
častni naslov najboljšega društva v Slo-
veniH.
FIZKULTURA
IN SPORT
Slovensko prvenstvo
v nogometu
SVĐ POLET (Maribor) : 8SD KladiTmr
1 : 1 (O : d)
T nedeljo 12. t. m. je gostoval Kladi-"
var ponovno v Mariboru v prvenstveni
aogometni tekmi proti Poletu. Bila je
to zaostala tekma iz I. kola.
Enajstorica Kladi var j a je tokrat za-
igrala precej slabše kot nedeljo poprej
z Železničarjem. Moštvo ni bilo prepo-
znati. Res je sicer, da je enajstorica Po-
leta dala zelo dobro igro, vendar bi mo-
rali igralci Kladi var j a pokazati mnogo
več požrtvovalnosti. Njihova komodnost
je povzročila izgubo dragocene točke.
Moštvi sta nastopili v sledečih posta-
vaij:
KladiTar: Polutnik, Bernard — Mauer,
Šalekar — Dobrajc — Zidar,
Koželj — Tomanič — Coh —
Cater — Belcer
Pelel: Plaznik, Vinterhalter — Sternad,
Bosina, Janžekovič — Tendevski,
Petek — Fideršek — Bizjak —
Toplak — Vitek
Kratek potek igre:
2e po prvih minutah igre se je videlo,
4a bo Kladivar danes imel zelo trd oreh
v enajstoriti Poleta. In res. Polet je
stalno v napadu. Dobrajc poiskuša pre-
nesti s svojimi dolgimi odbojnimi udar-
ci igro na polovico Poleta. Toda odlična
srednja vrsta Poleta stalno vrača žogo
nazaj pred vrata Kladivarja, kjer le s
težavo brani obramba svoja vrata. Polet
ima vso iniciativo in stalno napada. Ne-
naden prodor Kladivarja po levem krilu
prinese v 7. minuti nepričakovan uspeh,
ko Cater iz neposredne bližine pošlje
žogo neobranljivo mimo Plaznika v gol
Kladivar vodi z 1 : 0. Toda tudi ta
uspeh ne vpliva na igro enajstorice
Kladivarja, ki igra danes brez vsake
povezave in ix)izkuša samo s prodori. O
kaki skupni igri, katero je Kladivar po-
kazal v nedeljo poprej, ni duha ne slu-
ha. Vsak igra zase, dodajanje je neto-
čno, krilska vrsta ne pokriva pravilno
igralcev Poleta, dočim se napad Kladi-
varja ne odkriva in igra mrtvo. Polet je
v tem delu igre stalno v napadu in
tudi doseže zaslužen uspeh, ko v 30 mi-
nuti Toplak porine žogo izpod Polutni-
ka v gol. Stanje je 1 : 1. Polet igra
stalno pred vrati Kladivarja, toda na-
padalci ne znajo realizirati mnogo pri-
lik za dosego zgoditka. Kladivar je imel
v tem delu mnogo sreče in je le dobra
igra Polutnika, Coha in Dobrajca rešila
moštvo večjega poraza.
V drugem delu
se stanje ni bist-
veno   spremenilo.
Edino to, da je v
sredini polčasa Po-
let precej popustil
in je pričel Kla-
divar ,s smiselnej-
šo igro. V tem de-
lu so imeli napa-
dalci    Kladivarja
mnogo prilik, da
popravijo rezultat
v svojo korist. Pa
jih je spremljala
izredna smola. Ca-
Coh Jože, najpo-    ter, ki je tokrat
žrtvovalnejši v ne-    igral mnogo bolj-
deljski tekmi v      še, kot nedeljo po-
Mariboru. prej proti Železni-
čarju, ni mogel in
ni mogel spraviti
žoge v mrežo Po-
leta, pa četudi je
bil sam pred vra-
ti. Do konca je bil
Kladivar močno v
napadu, toda za-
radi omenjenih o-
kolnosti ni dosegel
u^eha.
Moštvo Poleta je
2 nedeljsko igro
pokazalo, da bo
močno poseglo v
borbo za naslov
■ajboljSega v Slo-
Teniji.
Kladivarjevim i-      Cater Viljem
«ralcem se pa po-      je imel v igri
zna   pomanjkanje   s Poletom ia-edno
prave povezave in smolo,
tovariškega odno-
sa igralcev. Edini človek enajstorice
Kladivarja, ki se je požrtvovalno boril
je bil Coh, ki je pokazal kako bi se mo-
rali t nedeljo boriti vsi in uspeh bi ne
izostal. Tudi Dobrajc in Polutnik sta
igrala dobro. Dobrajc pa mora opustiti
svoje momentalne izbruhe nesportnih
gC5t in bo gotovo na ugledu Se mnogo
pridobil. Moštvo se je nekoliko popra-
vilo šele v drugi polovici drugega pol-
•esa^ vendar igre s prejšnje nedelje ni
«k>segla Potreba bo več skupnega po-
žrtTOvalnaga dela na vzgoji odgovorno-
sti in resnosti pri igri, ter pri nekaterih
igralcih tudi požrtvovalnosti. Skupen
trening in čut do skupne igre bo treba
še v mnogočem popraviti.
Nofgoitietrta telcmai
za Tito^ poRal
GARNIZIJA  (Kranj)   :  KLADIVAR
V nedeljo 19. t m. gostuje v Celju
močna enajstorica Gamizije iz Kranja.
Tekma je za Titov pokal, za katerega se
v nedeljo sreča 16 najboljših moštev
Slovenije. Zmagovalci teh srečanj bodo
v nadaljevanju igranja žrebani k na-
sprotniki iz drugih republik.
Garnizija iz Kranja je zelo dobro mo-
štvo in si je priborilo pred nekaj me-
seci prvenstvo Slovenije med vojaškimi
enajstoricami. Kladivar bo moral po-
staviti najboljše, da bo uspel in se pla-
siral v nadaljno tekmovanje ter da bo
častno zastopal Slovenijo v tem pokal-
nem prvenstvu.
Tekma je ob 16. uri na Glaziji V
predtekmi nastopijo dve garnituri pio-
nirjev.
Zmaga Kladiv^arfa
v nedeljo je gostovala v Mariboru eki-
pa Kladivarja, kjer je pomerila svoje mo-
či z ekipama Železničarjev iz Ljubljane in
Maribora. Kljub temu, da je naša ekipa
nastopila brez svojih najboljših tekmo-
valcev in tekmovalk, ki se v Pančevu '
pripravljajo za četveroboj Slovenija—
Srbija—Hrvatska—^Partizan, za nastop v
reprezentanci Slovenije, je prepričljivo
zmagala s prednostjo 16 točk med moški-
mi ter prav toliko med ženskami. Na tek-
movanju je bilo doseženih nekaj dobrih
rezultatov, od katerih je omembe vreden
zlasti rezultat Gradišarjeve v skoku v
višino (145 cm) ter Črepinška Lojzeta v
skoku v daljino 6,58 m, Z doseženo višino
je Gradišarjeva postavila drugi letošnji
najboljši rezultat v državi, takoj za Kne-
zovo, ki je skočila 147 cm. Tako ena kot
druga pa imata mnogo izgledov, da svoj
rezultat popravita, kar se jima bo morda
posrečilo že to nedeljo na že omenjenem
srečanju na novem stadionu v Beogradu.
Te dni so odpotovali v Beograd šc
ostali atleti in atletinje —• skupno bo 22
članov in članic Kladivarja nastopilo v
slovenski reprezentanci. Rezultate naših
zastopnikov bomo objavili v naslednji
številki. -ne.
SAH__
MLADINSKO PRVENSTVO
Na turnirju za mladinsko prvenstvo dr-
žave, je odigrano dosedaj devet kol. Vi-
deti je, da se turnir približuje zaključku.
Vsi igralci skušajo izvleči iz partij kar je
možno.
Najlepše izglede za osvojitev prvega
mesta ima Mihelič iz Zagreba, njemu pa
SI edi Matanovič iz Beograda. V nadalje-
vanju se bo gotovo med njima razvila tudi
borba za prva mesta.
Stanje na tabeli po odigranem devetem
kolu je naslednje: Mihelič 8, Matanovič
6% [1), Ivkov, Krstič in Krznarič 6, Bog-
danovič in Njegovan 5, Vrhove 4J4 (1),
Bajec 4, Osmanovič 3%, Boškovič, Cvet-
kov in Nikolovski 3, Bardun, Štobič in
Žcpič 2%.
OBJAVA
Od 21. t, m. dalje se bodo vršili v
okraju   Celje-mesto   požarno - varnostni
i ogledi.
Opozarjamo vso prebivalstvo, da vse-
stransko daje pomoč organom, ki bo^lo
opravljali pregled, ter da bodo točno iz-
polnili njih naredbe.
Do navedenega dne morajo hišni last-
niki ter upravitelji hiš poskrbeti, da bo-
do iz podstrešii odstranili vse lahko
vnetljive stvari ter da bodo dimniška
vratca odgovarjajoče zaprta.
Iz pisarne
odseka za notranje zadeve.
ODREDBA
Izvršilni odbor Mestnega ljudskega od-
bora Celje izdaja na podlagi pooblastila
23. člena Odloka o obratovalnem času za
obrtne poslovalnice v območju MLO Ce-
lja z dne 5. junija 1^7 in na podlagi 58.
člena Splošnega zakona o ljudskih odbo-
rih sledečo
odredbo;
Obratovalni čas v vseh pekarnah - pro-
dajalnah v območju MLO Celje je odslej:
od pol 6 zjutraj do 11, dopoldne in
od pol 16 popoldne do 18 zvečer.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
KINO LAŠKO
Sovjetski film: Prva rokavica
V soboto ob 20 zvečer, v nedeljo
ob 15, 17.30 in 20. uri, v ponedeljek
ob 16.30.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA:
19. septembra 1948: dr, Podpečan Iva«.
Celje, Mariborska cesta 2.
VADILO
v nedeljo 19. septembra bo ob 6 zjutraj
otvoritev del pri gradnji zadružnega
doma na Zg. Hudinji. Vabimo vse pro-
stovoljce in sindikalne podružnice, da
se v čim večjem številu udeleže del.
Po končanem delu ob 10 dopoldne bo
prosta zabava. Odbor
Od 21. do 24. septembra: »ovietski fil«
Katnzov
lUna Dom
Od 17. do 23, septembra: sovjetski fii«
De£ek iz predmest(a
MALI OGLASI
KOPALNO KAD
takoj kupim. Po možnosti za sedeče ko-
panje in ne pretežko. Naslov pod j'Teden
čistoče« v upravi.
ANGORA ZAJCE
čistokrvne, prodam. Naslov v uredništvu.
IZGUBIL SEM
dne 10, 9. ob 4 popoldne denarnico s
100 din. Najditelja prosim, da jo odda na
postaji Narodne milice.
3,20 m PREDVOJNEGA BLAGA
zamenjam za bukova drva, event. tudi
prodam. Naslov v uredništvu.
STAREJŠE KMEČKO DEKLE
ki zna šivati, gre k starejšemu krojačti,
krojačici, tudi za pomoč v gospodinjstvu.
Naslov v upravi.
ENOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami v Zagrebu zamenjam za
enako v Celju. V obzir pride tudi Celje-
okoJica. Rajh Stanko, Šestiujski dol 7,
Zagreb.
ELEKTRIČNO BLAZINICO
predvojno blago, z regulatorjeni za celjski
tok 120 V prodam ali zamenjam za ku-
halnik 220 V. Naslov v upravi.
UČENKO ALI PRAKTIKANTKO
sprejme   trgovina  Singer,   šivalai  stroji,
Celje.
POZOR!
Ako hoče katera organizacija aU sku-
pina imeti tečaj za mednarodni jezik
»Esperanto«, naj javi do 25, septembra
Esperantskemu društvu v Celju, Gledali-
ška ulica 5
JAJCA
zamenjam za koruzni zdrob ali moko. —
Naslov v uredništvu.
Mizarski mojster išče zaradi opustitve
obrti primerne službe. — Naslov v
uredništvu.
v.r?t4ovcc   Jurček:
LOGARJEVI OBRA'
ČUNA] O S KRIVICO
(Novela)
V strahu je pričakoval, da l)odo na
lepem tudi njega odpeljali, Ce je pri-
šel z Nemci v stik, je bil prijazen in
delil pijačo zastonj. Gizdavi oficir
K ur t je kmalu zavohal, kje se lahko
zastonj pije. Začel je pogosto zahajati
V. njemu v gostilno. Se bolj kot vino,
t:a je vabila Marinka, ki ni bila prav
skopa z besedami in vabečimi pogledi.
Počasi je prišlo tako daleč, da je bil
Kurt več pri Gabrovih kot v šoli, kjer
je bila njihova kasarna. Gabra je to
sicer jezilo, rekel pa ni nič. Ko pa je
nekega večera zalotil Marinko na Kur-
tovih kolenih, jo je poklical v kuhinjo
in jo z ostrimi besedami op>omnil, da
.se mu njeno početje ne dopade. Pa je
naletel na žerjavico. Kot po navadi, je
našobila svoje listnice in mu zabru-
sila v obraz, češ, še žal ti bo. Res je
malo manjkalo, da mu ni bilo žal.
Ošabni nemški učitelj je smatral Ga-
brov« življenje preveč raskošno za pri-
padnika poraženega naroda. Skiišal je
Gabru izpodriniti imetje. Gaber se je
tako ustrašil, da se je na vso moč
oklenil Marinkinega Nemca, ki ga je
zavoljo hčeri zagovarjal. Vpisal se je
v »Heimatbund« in ponižno pozdrav-
ljal Nemce, boječ se posledic kake ne-
pokorščine. Na tihem se je le jezil, vi-
deč, da so mu Nemci vzeli javno c*-
last nad dolino.
» » »
Blaž se je čez dve leti na jesen vrmil
domov. Po vinogradih 9o obiradi gro- !
zdje. Od goric so odmevali redki vri- i
ski, pa še ti niso bili odjek veselja. V
zateglih glasovih se je bolj kot koraj-
ža prešerne mladosti zrcalila žalost
mladih fantov. Nemci so to jesen mo-
bilizirali. Vzhodna fronta jim je poži-
rala ljudi. Mladi fantje, ki so komaj
pogledali življenju v obraz so vriskali
v slovo.
Logarjevi so bili vsi od prvega do
zadnjega pobiti do dna duše. Mirko je
tudi dobil poziv. Cez tri dni bo moral
iti v mesto in se javiti pri vojaški
komandi. Logarica, ki je trgala grozd-
je in ga spuščala v brento, katero je
Mirko nosil k zidanici, se je zaman
trudila zadrževati solze. Logar jeprav-
tako potrt pogledoval po sinu, ki pa ni
bil videti nič vznemirjen. V nasprotni
rebri je v Korenovem vinogradu za-
vriskal Tonč, Mirkov sovrstnik. Mirko
se je ustavil z brento na hrbtu in od-
govoril, njegov vrisk pa je bil mnogo
manj tožeč kot Tončev. Logar in Lo-
garica, oba sta to čutila, edino Vida
tega ni čutila. Solze so jo zapekle v
grlu. Naj se je še tako premagovala,
planile so ji na oči in se ji vlile po
bledih licih. Oprijela se je kola, na-
slonila glavo na prekrižane roke in
bridko zaihtela. Glasova sta ji šla prav
do srca. Oba sta bila kriva, da so nje-
no lice oblile solze; najprej Mirkov
potem pa tudi Tončev. Mirko je ne-
srečno dekle sktišal potolažiti pa je še
huje zaihtela.
Zvečer so tiho sedeli pred zidanico.
Tema je počasi legala na griče. V na- }
sprotnem hribu visoko gori nad smre-
kovimi gozdovi se je zasvetila prva
zvezda. Nepremično so strmeli v njo.
Zvezda pa se je večala. Tiho je za nji-
hovimi hrbti prišel tudi Tonč. Pozdra-
vili so se le z lahkim nagibom glave
in strmeli naprej v tisto zvezdo, ki se
je tedaj že tako razplamtela, da je do-
kazala njihovo zmoto. Bil je ogenj.
— Planinska koča gori! — je menil
Blaž,
— Partizani, — je tiho pripomnil
Mirko. Sedeli so še bolj tiho kot prej
in strmeli v velik ogenj. Le Logarica,
ki je bila menda bolj zavzeta z odhodom
njenega sina je tiho vprašala.
— Zdaj bosta pa šla. — Dolg vzdih
se ji je izvil iz prsi. Vsi so se ozrli na
mlada fanta.
— Jaz že ne! — je dejal odločno
Mirko, da je njegov odgovor močno
presenetil ostale.
— Kako misliš? — je Tonč debelo
pogledal prijatelja. Ta pa je samo
zmajal z glavo in namignil Tonču.
Tonč je tiho vstal in šel za njim. Sto-
pala sta pod obloženimi slivami in se
živahno menila. Ostali so zrli za nji-
ma in vsak si je drugače tolmačil
njun pogovor. Vido je obdajala grenka
misel, da jo hočeta tolažiti. Logarica
pa je kot da je brala misli z Blažo-
vega obraza, ki se je oziral na ogenj v
planinah, zaslutila sinov naklep. Za-
mislila si je kaj bi Nemci storili, če
jo popihata. Preselili bi jih. Z grozo si
je predstavljala zapore v Celju, a isti
trenutek, ko je hotela poklicati sina
in ga vpraSati kaj misli, je zardela.
Sram jo Je postalo ob misli, da bi za-
voljo sebe pognala sina na fronto.
Sklonila je glavo in se zatajila.
Ves večer so potem tiho sedeli okoli
mize in nihče se ni upal začeti pogo-
varjati o odhodu. Ko pa je Tonč od-
hajal in se na skrivaj prav nežno po-
slovil od Vide, je za zidanico zavri-
skal, tokrat pa veselo, da je še Vida
čutila veselje v njegovem glasu.
Drugi dan zvečer so pri Logarjevih
pekli popotnico za Mirka. Mirko je bil
neverjetno miren in čital časopis. Vida
se je ozirala v kot, da nebi opazili
njenih solz. Logar je nemirno bobnal
s prsti po mizi, Logarica pa si je dala
posla s peko in likanjem perila. Jože
je ob peči skušal Mirku dajati dobre
nasvete za fronto:
— Ce boš na fronto prišel se glej.
Cim se ti bo ponudila prilika za beg,
beži. Bolje je delati v ujetništvu, kot
Pa čakati na fronti da ti krogla zvrta
luknjo v glavo. —
Mirko je samo kimal, ko pa je videi
Vido vso objokano je stopil k njej:
— Nikar tako žalostno. Saj menda
ne bo tako hudo. —
Vida je skiišala \istaviti solze in tihe
vprašala.
— Bo Tonč priSel? Jutri že greste
ob svitu... —
— Prišel bo. Kar brez skrbi bodi. -
Ravno tedaj pa so se vrata odprla
in Tonč je vstopiL Na hrbtu je imel
nahrbtnik, v reki pa palico. Vsi raze«
Mirka so ga začudeno gledali.
— Kaj že nocoj greš? — je vprašal
BiaiL — Zmkao imai... —
(Se nadaljuje.)
Ur^Ki)« erednlSki odbor — odgovorni lareAiik Lojze Jure. — Teilefaai 7 — Celje. Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiakarB«.