narodskih
v r
reci
Odgovorni vrednik JOr. Jaime* ttleitceis.
c 9
Tečaj X.
saboto 18. decembra (ranozimna) 1852

List S
/
Marsikaj za gospodarstvo.
(Hisne stene mraza in plohe obvarovati) služi
z veliko koristjo sledeći firnež: Na 1 ťunt lané niga olja, kader se je sogrelo, se dene
ecker) h ai o
(Bukev ce
a kruh). Naberejo se bukevce (Buch
Vf	m	m	w a	£ m .A ^	»
y
lote
majhnih koscov smole in8 lotov svinćnate gla dine (Bleiglátte), ter naj ta niešanica tako dolgo vrè, dokler v njo vtaknena palica (medelo) se ru javeti ne zacnè.
se posuse, zmelejo, in v vroci vodi izku da se njih mamljivo olje odpravi; potem se z žitno moko zmešajo in v kruh popečejo.— Še bolj
se zamorejo ostanjki, ki se dobijo, ko je olje bilo
?
izprešano, v dober kruh porabiti.
y
J.
vročih poletnih dnevih se tedaj premazejo s tem smolnatim firnežem opečne ali ilovnate stene

ali
dnéh, ko perva převleká se
pohistev.
je bila posušila, se ponovi mazitev še trikrat. Tanina barva te prevleke se dá popraviti, če se potem s kakoršno koli oljnato barvo převleče.
Zgorej omenjena mera smolnatiga lirneža za dosti 18 štirjaških čevljev štirkrat dobro namazati.
(Pepél od premogaT) zmešan z dobro vertno perstjó vinograde jako dobro gnojí. Ako se tri leta zaporedoma tako po vinogradihupotrebuje, po dvojí dohodke tertnih saditev.
[ Debelo poljsko kamnje zdrobiti) brez veliko stroškov in z majhnim truilam, se tako le ravná.
Osnora poštare
za poyojzdevanje Krasa.
(KonecO
Od oskerbništva.
>
Ako se hoče debel kamen razdrobiti naredi niajhna jamica, v to se krog kamna náloží
Vodstvo doloci po nasvetu odbora take družbnike kteri stanujoči v vsaki katasterski soseski nad tem pazi jo , da se vsi zaukazi prav in ob pravim času zgoto-vijo; župani pa se ne morejo za to opravilo izvoliti.
14.
Vsaka soseska, naj bo velika ali majhna ali več majhnih skupej, mora posebniga čuvaj a vdinjati, kteri čuje nad zasadiši ; kakor vsacimu javnimu čuvaju, grejo tudi njemu ravno tište oblasti in dolžnosti, tudi se njegovim besedám vse verjame. Tudi navadni poljski čuvaj se
y
slabe suhljádi, šilovja ali vij
K

in pal
se razgreje, ter razpade, če se s te
lil	1	•	i	•	y	t «1 v • * •
okoli njega zamore za to opravilo izvoliti, toda politična gosposka
ga mora v prisego vzeti. Tišti čuvaji, kteri svoje opra vílo posebno dobro opravljajo, prejmejo vsako leto da
se zazge
skim železnim kladvam na-nj vdari, posvojili žili cah ali skladih tako. kakor da bi bil obdělán bil
rilo
9
ktero določi odbor.
15.
(A
v
Zandarji imajo tudi na to zasadiše svoje oči obra
draga klaja za konje). Ako se oves čati in vsaciga
».
5
konjem debelo zmlet poklada, se prihrani skor po lovica tište mere ovsa, ktera bi drugači bila potrebna.
(Golobe pozimi dober kup rediti). Raztlači ali zreže
skuha.
tićni
S
kteriga zasacijo
*
da kaj poskodje
y
do
se krompirja v majhne kobričke, ter se
lobje pozimi kerm
tem kuhanim krompirjem naj se go- jenje zadobí) se ne smé v občinskih gojzdih b
osposki izrociti, da se kaznuje.
Od ohranjenja še obstoječiga lesa.
16.
Odslej (kadar namreč ta postava cesarsko poter
rez do
Kmalo se te piče navad
ljenja druztvinig
db
nic vec les sekati
ktera jim tudi prav dobro tekne , zlasti če jih pred Ta odbor soglasno z občino (sosesko) določi drevje, ki
nekoliko časa stradati pustiš. Vendar je dobro, jim se smé sekati. Kdor zoper to prepoved ravná, naj ga
___~ 1 •	i	1 •	1	i	** »	m	1	i I . • v	1	1	•	^ /\	1	^	1 1
vsaki
ali 5
dan malo ovsa potrošiti, in v go- politična gosposka kaznuje z 10 do 50 gold
lobnjak nekoliko kosov ila od stariga zidovja polo
zíti, kteri v sebi salniter imajo.
( Koprive predobra zelenjava). K o p r i v e za služijo v gospodarstvu bolj obrajtane biti, kakor se
Od odprave skupnih pašnih pravic in od razsodbe
o pravdnih obćinskih zemljiših.
. 17.
dozdaj godi. Mlade kop
Splošna servitutna postava določi, kteri kosi pa
I e n j okusa
juho
snikov so čista lastnina občine, in če tista postava nobe
red kuhane so prijetnejšiga nih druzih določii zastran skupnih pasnih pravíc ne za
iaio izverstno
kakor špinača in enako povertj
} "»»"i opiuui/u ni i/iianu jju v ti iju ^ i il ou y ti li
tega tudi zdravju tako koristne, da jih nar bolj
zvedeni zdravniki bolnim in zdravim ljudém živo pravila veljati :
Il popade ali dokler servitutna postava na dan ne pride
imajo za okrajno Krasa , ki spada v to
y
družtvo, sledeče
prjporocajo
daj
Sirove, s kišom in oljemnapravljene
, kakoršne
zdravo salato, in clo mlade
5
18.
Da se pogojzdevanje brez ovira zamore pričeti, imajo
J	T V	^ 1U V1V XX J1UU u f\ CA i JL	AaiVUlOtlV/	JL/a OV	VJJUYkXj V U UJU Ui VI/ VUIU tJ%A IIIV7I V jil l^VVIj M
se spomladi prikažejo, se zamorejo kot bilušne ali nehati vse skupne in pašne pravice med občinami
hmeljne kali (als Špargel- und Hopfensprossen)
jza vkusné jedila pripraviti.
y
in
kjer je kakosna pravda o tem, se mora kolikor mogoce hitro dokončati.
402
. 19.
Da se pa o tem nabeni sueski krivica ne zgodi, naj občine , ki vživajo skupne pasné pravíce ali ki so zavolj tega v pravdi zapopadene, z družtvinim odboram
in politično gosposko izvolijo razsodne moze, in scer vsaka soseska dva
i
odbor pa za vsako sosesko eni ira

politična gosposka vodníka. Ti razsodijo pravdo po ve
čí p í glasov.
20.
Zadnji čas v 3 mescih mora biti vsaka razsodba z naznanilam stroškov sklenjena, zoper ktero ni več ugovora ali pritožbe; notár jo spiše. Le, če bi se ktera stran za-
volj stroškov pritožiti imela, je pritozba na odbor pri pušena, ki jih po previdnosti, kakor r&zsodni možje skle
n c j (SIí^bhíhhmm
Prepovedanega orožja in střeliva pa tudi taki obertniki in kapčevavci, ki imajo sicer pravico (§. 11), ne smejo drugači narejati in prodajati, kakor samo, če so k temu posebno dovolj enje zadobili.
5. Za to dovoljenje je treba prositi pri politic-nem deželnem poglavarstvu, ktero ga bode samo iz-jemno, iz znamenitih vzrokov, po zaslišanju cesarske za varnost postavljene oblastnije dajalo, pri čemur se
mora pleme in obsežek narejanja iu kupčevanja na taukc odločiti.
Ravno tako je vsacemu, kteri ima pravico puso
naboj sam napravljati.
nositi
tudi , 7.
dopuseno, si svinčeni Obertniki in kupčeva
kteri imajo p
>
brez daljne pritožbe zmanjšati zamore.
Berž po
razglasu
. 21.
postave ima vodstvo odbornike
vsaciga oddelka povabiti, da o 14 dnéh mu naznanijo občine, ki imajo skupne pašne pravice ali pri kterih je pravda o tem. Vodstvo naznani to dalje politični go-sposki, ktera potem soseskam in odboram dnéh razsodne može izvoliti.
naukaze, o 14
ví co, orožje in střelivo delati in prodajati, smejo te opravila samo v svojih delavnicah in prodajavnicah opravljati. Oni torej zapadejo kazni, kadar koli zunej teh mest ali sicer skrivaj orožje ali střelivo naredé ali po-prodajo, kakor tudi, kadar koli takošne zaloge oblastnii ki jim veleva, jih naznaniti, zatajé.
ano orožje ali střelivo imeti je
>
22
. 8. Prepoved praviloma samo te m
p i s m e u o
dopu

kteri je poseb
Ako jih ktera soseska sama ne voli, jih namesto nje izvoli politična gosposka.
Splošne določila.
■■	. 23.
o dovoljenje za to dobil. 9. Za dovoljenje, prepo
imeti, je treba pri polit
Vodstvu se dovoli oprostenje poštníne in kolka za njegove spisovanja in dopisovanja.
24.
V pripomoć družtvinih namenov in za obdarovanje pridnih drevorejcov se dovolijo iz cesarske kase vsako leto primerni doncski.
I MMflHH •
Kako se ima ta cesarski denar porabiti, sklenete
družtvino vodstvo in deželno cesarsko poglavarstvo.
vedano orozje ali stre-oblastnii (deželnem po« prošnji izkazati znamenite vzroke zavoljo kterih se prepovedano orožje ali střelivo potřebuje
10. Sosebno se zamore takošno dovoljenje opra-
li v
glavarstvu) prositi
i
i
vicenim orozarjem , za nakupovanje in prodajanje, in po-sameznim ljudem za posest tudi tikrat dajati, kadar gré za staro in ne več navadno prepovedano orodje, ktero ima le zgodovinsko ali umetnijsko vrednost, ali pa vrednost posebnega priljubljenja.
. 11. Obertnikom in kupčevavcom podeljeno dovoljenje , prepovedano orožje in střelivo delati ali pro-
dajati, zapopade v sebi tudi dovoljenje, takošne reci imeti. Ravno tako ni tištim, ki imajo pravico, pečati
Cesar hi patent,
zastran izdelovanja, prodaje, in posesti orožja in střeliva (robe za strel) in zastran
se s kako obertnijo ali opravilom, za ktero je treba
orodj
5
ki ima na sebi lastnost prepovedanega orožja
ali pa střelí
?
k posesti (imetju) tacih reči nobene
»
nošenja orozja.
Ob novem letu stopi nova cesarska postava od
posebnega dovoljenja potreba. Ali hraniti se morajo take reči vselej v obertnijskih prostorih, kteri so za to od-
24. oktobra zastran orožja v veljavnost. Ker ta po- menjeni
stava zadeva vsacega, naj bo v mestu ali na kme tih
po
i
Le-to orozje ali střelivo se pa smé samo v takem številu in v taki množini dopušati, ali imeti, kije
»
mislimo da bo prav, ako nektere odločbe iz te postave v „Novícah" razglasimo, da jih tudi tisti zvejo, kterim primerna posestnikovim okolšinam, in pri kteri ni nika
deržavni ali deželni zakonik" morebiti v roke ne pride, koršne vterjene sumnje zastran krive rabe.
Obertniki in kupčevavci, kteri imajo dovoljenje, pre
. 2. pravi: Za prepovedano orozje se izrekó: bodalca,štileti in štiletom podobni, ja m často brušeni noži, na tri platí ojstri meči, tromboni, terceroli spod 7 dunajskih palcov dolgi, všte-vaje deržalo (kopitice) in cev, puške veter njače vsaktere baže, ročne in stekle ne granate
?
pe
tarde in zažigavne rakete, zadnjič vse skrivno k zasednim napadom pripravno orožje kakoršne bodi verste,
mečem itd.
j
povedano orozje in střelivo prodajati, morajo od te prodaje zaznamek deržati (spisovati), v kterega gré na tanko zapisovati ljudi, kterim,čas, kdaj je bilo takošno orožje in střelivo prodano, inpadopušenje, na pokaz kterega se samo kaj tacega prodati smé.
(Dalje sledi.)
kakor na priliko: palice z vloženo puško
5
Med prepovedano orožje ^ré šteti tudi vse tisto
Ogled po svetu.
Kako se nov papež voli?
Ko devet za molitve
odločenih dní preteče, se zberó
orodje

kterega pervotna in naravna podoba je nalaš deseti dan kardinali v Petrovej cerkvi, kjer tehant
premenjena, da bi se ž njim huje raniti moglo
5
ka
kardinalov za volitev novega papeža mašo bere, pri kte
kor tudi sploh vsako skrivno, k zasednim napadom pri-	rej sv. Duha na pomoč kliče. Potem drug kardinal po
pravno orodje, ktero po svoji lastnosti ni namenjeno ne	latinsko „sveti zbor" (tako se zbrani kardinali ime-
za nobeno umetnijo ali obertnijo, ne za domačo ali pri-	nujejo) oporninja, visokega pokliča popolnoma vrednega
• V	Eli__ Él	■■■■■■■	HBHHH^I
hisno rabo.
3. določi : Za prepovedano střelivo (strelno robo)
moza za papeza zvoliti.
V slovesnej procesii gredó potem kardinali v kon
se strelni bomb a z in podobne raznesne reeí izrekó. klave. Konklave se pravi zbranim kardinalom, ki
4. določi: Razun kupčevavcov in obertni- papeža volijo , kakor tudi kraju, kjer ga volijo.
Kar
kov, ki imajo pravico, orozje in střelivo delati in pro
dajati,
dinali gredó v eno papeževih poslopij ali v K viri na!
ne gré pravilno niko mur pravica, kakoršno si ali v Vatikan. Tù se naredé za kardinale iz lesenih bodi orožje ali střelivo, tudi za svojo lastno robo ne na- tramov in dil celi ce, ki se s suknam ali z drugim
f
ali po obertnijsko prodajati.
pertjem opnejo. Te celice so postavljene ob dolgem mo
403
etovžu, od kodar tudi skoz majhne oknjica svitlobo do
*
Katolíški časopis „Blaho v est" ima spet ízha
bijo
Ker se pa
Da gornjem koncu okna mostovza
jati
y
ker je gospod vrednik Sulc kaucijo položil
zazidajo, so celice precej tamne. Nad vsako celico je gerb notri stanujočega kardinala. Celice se pa tudi po
Slorensko s tor s Ivo*
barvi perta, s kterim so opete, razločijo. Celice tistih Zgodovinski katekizem ali celi keršansko-katolški
nauk v resničnih izgledih iz zgodovine za cer
kardinalov, ki jih je ranjki papež zvolil, so visnjeve,
drugih pa rudeče ali zelene.
Ena celica meri v vsem
vkup le 20 čevljev in ima toraj le za mizo , posteljo, nekaj stolov in majhnih shramb prostor. Zraven celice
vsacega kardinala je tudi celica za njegovega skrivnega pisarja, majhna kapelica in izbica, kamor jest hodi.
So kardinali v konklavu skup
se podadó v Si
kstinovo kapelo (če so namreč na Vatikanu). Tù se jim volitev zadevajoče postave prejnih papežev beró in oni na nje prisežejo. Potem gredó vsak na svoje stanovanje južinat in obljubijo proti večeru zopet v kon-kl
Ve
samih vrat, skoz ktere zamorejo kardinali
priti
in zgodaj
Včasi so smeli kardinali vsak večer domu zjutraj zopet se v
koukla ve sniditi; zdaj
od jutra do druzega dné več ne spusté vun.
vrata in zunajne okna se
dajo, razun enih
ki bolj pozno
y
od dalječ pridejo, noter iti, ali se pa , če kdo zboli
vùn nesti.
eebno klju
T
vrata imajo pa za znotraj in zunaj po-;o. Od notranje ima poglavar konklava,
Te
od zunajne pa poglavar papeževih strežnikov ključ.
vrata imajo le eno okno, skoz kterega se vsi kardinali
8 tujimi poslanci pogovarjajo, kadar je to zlo potrebno.
v
od
du-
V zidu, ki je zraven, so pa štiri zavertivne police kterih se jed in pijača za vse, ki so v konklavu
y
5
zunaj noter v poslopje, privertí ali privozi
Jedí
hoven potem natanjko preišče, da ne pride v njih kako
pismo ali sporočilo. S
jakov straži
(Kon
pred vratami tudi veliko v o sledí.)
SlovansKi popotnik•
Spisuje Fr. Cegnar.
j/ 'r»
Občnega d er zavij anskega zakonika (Allgemeines burgerliches Gesetzbuch) dosihmal Slovenci v svojem jeziku nismo imeli ; eedaj veselo novico slišimo,
ga na deržavne stroške natisniti dati. Prestavo je dodělal slavni vrednik „der-
Cigale, čigar imé nam smé
da je slavno ministerstvo pri volji,
gosp
y
zavnega zakonika"
že samo porok biti, da bo delo natanjko po izvirnem scer pa kolikor moč lahko umevno. L
Na Lipskem je prišla na svitlo knjiga slavno-znane Angličanke Ta lvy v nemški jezik prestavljena,

ktera zapopade
pregled
zgodovine
slo vanskih
jezikov in slovanskega slovstva, pod naslovom:
Uebersichtliches Handbuch einer Geschichte der slavi-
Y>
schen Sprachen und Literatur. Von Tal vy. Deutsche Ausgabe, iibertragen und bevorwortet von Dr. B. Bruhl.
Leipzig 1852.
Verlag
von Karl Geibl". Prišla je ta
knjiga spcrvega na Angleškem na svitlo, in na veljavno
kev

šolo in dom. S pomočjo nekterih slov. domo
rodcev poslovenil in izdal Anton Janezič. I. zve zek. V Celovcu 1853. Velja 1 for.
Zgodovinski katek
je po čisto
m
činu zložen, kakoršnega še dosedaj v slovenskem jeziku
nismo imeli
Božj
beseda se razjasnuje tù z izgledi
ki so vzeti iz svete in posvetne povestnice, naravoslovja
in druzih zg
odb, kakor so „Novice" zadnjikrat
en iz
gled v pokusnjo prinesle in prinesó še danes enega So pa te hvale vredne bukve iz nemških v šest tisnjenih gospoda J skej šoli v Silini
E
Š m i d
na
kateheta na dekli
or »
radu
v prijetni in skoz in skoz lahko
razumljivi besedi v slovenski
k prestavljene
Gosp
profesor Št. K
iz Gorice jih je spremil z le
predgovorom" na svet, v kterem jih priporočá ne le prostému ljudstvu, temuč tudi častitim duhovnikom
pun
r>
y
n
ker najdejo v njih za vsako vérno resnico mnogo prav
lepih
in priložnih prilik , izrekov in resničnih zgv«„ ,
odb
da
z njimi svoje ogov
na ljudst
prijetniši naredé
Svesti si smo, da jih bo vsak vesel, kdor jih bo imel
Smesniea.
Nek kmet zboli in pošlje po padarja, da naj mu Ker pa je tudi padar nekaj bolehin bil, pošlje
pusa
svojega pomoćnika. Nevajeni človek se dolgo vkvarja
y
preden žilo prav vseka, da kerv přiteče. Ko je vse oprav
Ijeno
V . V
?
mu da kmet 14 grosicev
y
ktere svojemu mojstru
donese. Drugi dan posije kmet spet po padarja, da naj
mu pride pusat. Mojster gré tabart sam in mu spusti hitro kervi po potrebi. Ko pa na plačo pride, naš kmetič en grošič iz mošnice in ga dá padarju. Pa
potegne
©
dar žalostno pogleda naj prej grošič, po tem pa kmeta,
tako
y
da ga ta vpraša: „No, kaj me tako gledate
y
jeli
sim vam še kej dolžan ? Vém, da mi niste nič dolžni reče klaverno padar, al žal mi je, da ste vceraj mo-
y
jemu pomoćniku 14 grošićev plaćali, danes pa meni mojstru le en sam grošič". — Na tomu kmettogotno reče: „Kakor delo, taka plača! Vaš pomoćnik je 14krat žilo sekal : ako bi si bili tudi vi toliko truda prizadjali
y
y
tudi vam bi bil po zaslugi plaçai ; na nos o enem potu kerv
ali vi ste na vrat
spustili ; za to
ste samo gro
šio zaslužili, ki sim vam ga pošteno plaçai,
Vi.«
in tako
z Bogom ! "
(Po
n
Neven-u"
ffîoviéar iz slovanshih Sira fev.
Iz Praga 11. decembra. Veselo novico nazna
besedo Šafaříkovo jo je dr. Bruhl přestavil v nemški niti mislim z navestjo, da je naš roják
gosp. dr. Kosti
jezik.
»V.
Več o nji bomo govorili drugo pot.
že nastopil mesto voditelja in perviga zdravnika v tu
Drugi zvezek českega
ravno na svitlo přišel.
časopisa „Škola" je kajsni znameniti ludnici (norišnici), ktero pri drugi pri
•■V	i «	« I • 1 V	•WT * •• v	i •	i 1 •• v
'I*
V Pragi je prišla na
svitlo „kronika me
loznosti opisati hocem.
književnosti poslednji cas
ni nič posebnega na svitlo prišlo. Česka matica je
sta Lvova", ki obseže 36 pol iu seže od kralja Via- izdala dr. Amrlinga „Orbis dislava IV. do pervih let Augusta II.
* V Varšavi je prišla na svitlo povest pod na slovom: „Zlato jabelko".
pictus
u
y
kteri pa nikoli ne
* V R igi na Ruskem je vstala huda kolenu
a.
m
Te dní je prišlo iz tiska v rusinskem narečju
bo slave dosegul, kakor Komenskega. Od novega leta bo s pomočjo Matice in uredništvom slavnega prof. Pur kyne izhajai prirod o pisni (naravoslovni) časopis, kakor organ prirodopisnega odbora českega muzeja. Nadja se Slovenia, da i visokoučeni gosp. Dež-
delo zgodovinsko-zabavno delo: „Po kor en je Nov- man razglasom odmeje severni glas. Gospod bibliote
f F	_	V	__*	— _ _	«	_	^ ^ .	A	« «	«	«
gor od a".
'i*
kar Safařik je pisemnico glagolitsko tudi dogoto
Znani slovanski umetnik g. Kal au z je izdal vil. Več hrupa in šuma kakor literatura delajo arestanti
y
drugi zvezek serbskih napevov za glasovir.
Zgodovinska povést Kosinskega: „poslednja
namrec je nekolik arestantov v kaznivnici umorilo so
Mazovska" bo skoraj cela na svitlem.
druga, kteri jih je hotel izdati,
da hočejo odbezati.
V. Radonievič*
404
Od sv. Štefana v roini dolini 13. dec. Vreme
■ g	*	• i	1	l	i • ^ •	« % *	t v #
je tudi pri nas
jako ugodno, kmetici
gonijo se svojo zi
sko sko
?
Gorisko, Teržaško, Tiroljsko, Česko, Marsko,Šle
Galicio, Krakovo in Bukovino
b
m let
v
vino na pašo; ozimna lepo kaže, Marsikter šolarček jo veljavnost stopi, je prišla na dan. Obširno je izdelana
še bos u šolo priskače ; — vse se čudi nad tak prijaz- P° nj» se razdelé vsi gojzdje (borštje) z d nem vremenom u adventu. Gorkomer na sončnem kraju sarstvine), občinske (soseskine) in o
?
je večkrat 14. stop. R. in še več kazal. Bog daj ba
samnih kmetovavcov) ; b
buj
(ce
(po
rem do Božica tako!
Jancar.
Iz La ski g a (Tu/ferJ. Na tukajšni postaji se je
v petek 10. decembra zvečer žalostna nezgoda pripe-
Mlad mož , rojen Ljubljančan , tovarnik na želez-je po nepazljivosti pod kolesa vozov přišel. Ko je
rez dovoljenja se ne smé noben gojzd pose kati (popolnoma ob les djati) ; gojzdnarji bojo v prisego vzetí; scer govori postava od gojzdnih po-
tila, nici
zarov in od poskodovanja gojzdov po merčesih, od povlačila gojzdu prizadete škode in ktere cesarske oblasti

o tem razsojevale, od varstva gojzdov in prestop
namreč vlak
V
ze
naprej
proti Celju
se gibal
?
Je
hotel berž na stopnice voza skočiti. Spoderkne, ter pade
med kolesa

^ 9 ki mu eno nogo so strašno zdrobile.
Pri
peljejo poškodovaniga u Celje u vojaško bolnišnico. Zdrav-niška pomoč je bila koj pri rokah , pa ni bilo mogoče
kov
zoper varnost gojzdne lastuine, od izpeljevanja in druzih gojzdnih pridelkov po ptujih zemljiših itd
nar	■
6 mil
ejših novicah Đunajskih časnikov je že za
h dvajsetic izkovanih
Suk
ga oteti. Drugi dan je
grozovitni
rani snet bil pristo
Mar ski h fabrik je tako niske cene, da so cló iz A
g 1 eš k i ga
v Berno prišle naročita
nj
Slisi se
in nesrečnik je prerani smerti zapadel.
■■■ Ml ■■■■■■
•	v
s St. Jungerte na Poharjih 13. grudna. L.
Tudi pri nas, kakor v bližnjih Zrečah, se šola dobro
da se bojo prepovedale tel et
pod 40 funt
Starašinstvo je odločilo novimu francoskim
klati ce-
9
obnaša, ceravno nimamo učitelja, imamo pa prav prid-nega g. kaplana, ki so vsi za šolo vneti. Pri nas je šola že pretesna , ker o delavnikih in praznikih skupej okoli 80 otrok v šolo hodi, čeravno je fara zlo gorata. Mladi ljudjé v naši fari znajo veči del slovensko brati akoravno še ni bilo nikdar tako imenovane očitne šole
sarj pisali
25 milionov frankov na leto; kakor so časniki
jih
je
V
želei 30 mil.
Napolitanska, Angleška
y
Belgiska, Svajciska, vlada so Napoleona že za
Nizozemska, Sardinska inŠpanjska
rja spoznale
Cele
kupe pišem dobiva ministerstvo pravosodja, v kterih pre
gnani
protniki Napol
naznanujejo
da
pri prav
?
Jj&ni se mu vdati
Deržav
zbor Anglešk
se
tukaj.
Natihama je pa že precej dolgo šola tukaj, kjer
so se gorjanski otroci slovensko brati in sosebno keršan
hudo z(
dan minister denarstva zboru predloži!
perstavlja zoper davkovsko postavo, ktero j
skega nauka učili. Sedajni pridni g. kaplan J. P. ho čejo tukajno mladino tudi v pisanji itd. toliko izuriti, ko
so jo ízpervi
h

jo sedaj hudo grajajo; kaj bo ko
tudi
ki
9
ki
nec te
pertije, se se ne vé.
Razpertije zastran
likor gorjanski ljudjé ravno potrebujejo. Takšna šola bo menda koj narboljši. — Naj bi farmani svojim duš-nim pastirjem kaj priboljšali in jih prosili , da bi otroke učili, svesti si znajo biti, da njih prošnja ne bo prazna.
b o z j i ga takole: da vsi
grob
v Jeruzalemu so nek poravnane
ere koli kristianske
poznova
kt
vére imajo enake pravice božjo službo v kapeli
groba
Izvcličarja opravljati, ktera stoji pod
tv a m fr
fr
0
Gospod fajmošter Straniške fare sv. Lovrenca bi tovo tudi radi še dalej otroke učili, kakor eo v začetku svojega nastopa storili, ako bi se njih trud z nehvalež-nostjo ne splačeval. Saj je v Stranicah nova drago sozidana šola, pa
k
©
t
in do ktere ima klj
k a t ol
k
p a t r i a r h
IMehtere JAbumishe besede.
1
V
ze
prav
Nabral J. Volčić.
dolgo
prazna stoji.
Toliko naj bo prijazno rečeno na „A1 bo kaj ?" izŽreč v 98. listu „Novic".
Ž veg
vegnuti) schlechte
Neig
ung
morem temu orodju nikakor
dobro k roki stalo
zvega
, na priliko : ne najti, da bi mi
lz Komenda smo přejeli sledeco micno pesmico, šarúni, na Krajnskem: šoštar i, so wie Wan zen, roth
zloženo za ondašnjo šolsko mladino:
Hej mladenci, v solo! V njo glas budi i kliče. Nova zarja, nov se dan nad nas lepó pomiče. Hajdi v solo! Kdor če biti kaj možá, člověka, Naj mladenč uboglj iv, priden, rad u šolo teka.
Kakor čolnu Savi prepušen'mu brez brodnika, Kakor v hosti čedi ovec gre brez oskerbnika: Lih tako člověku gre, ki nič se ni naučil; fleva svedrom se bo dilje skublat mučil.
mit schwarzen Punkten, auf den Krautpílanzen ;
luba, ein grosses Geschwiir, wo nach der Heilung eino
knorpelartiga Verhàrtung ubrig bleibt
9
s e r h n u t i
s er s nu ti, erschauern
9
sderžama, zusammenhàngend von Grundstûcken,
na
priliko : njegova sela so vsa zderžama
9
Za naukov zlatim
m pridno hrep
bolj s in a, Besserung; baj, eine Messerei von 48 Mass
9
Kot čebele svojo sterd i vosek svoj berímo
s loti v, a
9
O
der wàhlerisch in der Nahrung isst
9
ki ste pot u šolo nam
Bog Vam plaćaj,	u ..«..« vur.n,
Večno Vas Komenčan pomnul bo, gospodje verli!
dperli
splošan, der Ailes gern isst.
Poženčan
lz Ljubljane. Včeraj je bil gosp. Kosm
Opomin
9
no
zvoljeni skript
pri c. k. bukvarnici Ljubljanski
kaj
9
Da v škodo nc pridejo, ki imajo še starih krajcarjev jih še enkrat opomnimo, da naj jih te dni spečajo,
za novo službo v prisego vzet. Iz serca mu privoši vsak to povišanje tolikanj bolj, ker se pridni mož že skoz 29 let v bukvarnici vkvarja.
ker o novim letu se ne bojo več za denar jemali.
V B
■Vovicar
mnogih hra Jer.
Pogovori rrednistva.
č: Smo přejeli in bes. berž ko bo moč vam poslal
Presvitli cesar se je v sredo zvečer po železnici
Milodari za reveze pri sv. Trojici
skozi Prago in Draždano v Be rol
podal
Dolgo
pričakovana gojzd
post
ktera za zgornjo in
Neimenovan
po prošnji v 95. listu ;?N
2 gold
dol nj
Vsak dar bomo hvalezno sprejeli in ga odrajtaii
y	w	W V vw	vw v*/ m w V w v	I
Austrio , Solnograško, Stajarsko, Koroško, Krajn- delitev med uboge gosp. fajmoštru
Vred
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.
ES* Zavolj svetiga dne v safioto pridejo Hovíce ie v peteh na světlo.