Dopisi. Iz Babinec pri Ljutomeru. (Nadaljevalni kmetski poduk.) Deželni šolski svet je 22. nov. 1876. zaukazal ustanovo kmetijske nadaljevalne šole v Ljutomeru. Skrb prevzel je vrli učitelj g. Gabrijel Postružnik ter je faute poduceval v vaeh gospodarskib vednoatib, ki so potrebne v vsakem oziru. Kaj takega se ne sinc grajati in zametavati, posebno zdaj ne, ko je začel biti kmetovalee, ali vsaki poljedelec, od vsake straui stiskan zastran plačila. Ako se pa od poljedelca tirja ztnirom več in več, naj se tudi skrbi za to, da 86 gospodarjem pokaže pot in ponudijo pripomočki, da si po lastuib okolisčinab zamorejo pripraviti kak dobitek, ali pa ae vsaj umakniti ovači neizogibljiveoj.il kantu in propadu. Imamo sicer že veliko kujig, spisanih in pripravljenib za branje, za marljivti učenje; tudi ae slišijo sem ter tje kaki govori o gospodarstvu. Ali to navadno oatane brez zdatnega uspeba. Znano je, da ni vsaka re6 za vsaki kraj; tudi nikdo ne bo tajil, da se mnogokrat priporoča kmetu kaj takega, čeaar mu pri naj boljšej volji ni mogoče dognati. Slabejši kmetovalec iz malega ne more veliko stvariti; priailjen je ravnati le tako, kakor je prepri6an, da s težkim trudom pridobljenega scmena ne potrati. Le preuiožnejšim je uiogoče napravljati poaebne akušnje. To nalogo ioiajo zlasti gospodarske sole, kterim primankljej zalagajo davkoplačilci. Sole posnemajo druatva. Posamezniki pa z mirno dušo labko novo opravilo začnejo ae le takrat, ko se je ta ali ona poskušuja v doti6nem kraju dobro obnesla. Komur pripuičajo sredstva (pripomočki), uaj poskusi v.sakojako ; kar sc potem spozna za dobro, tega ae bodo revnejai gotovo popiijeli brez premišljevanja, ako ne6ejo biti sovražniki sami aebi. Posebno hralevredna je taka šola, v kterej se tnladi avet pripra^lja za dobre gospodarje. Velezaslužni in neutrudlji^i g. Postružnik je podu5e7al fante od 12—26 leta 7 pra7 lepej slo7enš5ini in razumlji76j ter prijaznej besedi. Vpiaanih je bilo 113 u5ence7 in tem 7sem je g. ucitelj za 87oje denarje papir in 87in5nike delil. Na^adno pa jih je 7sako nedeljo poslušalo okoli 80, ker so nekteri iz raznih uzroko7 izostajali. Ako se je pred nekterimi leti denarnim mogotcem pomagalo z 120 milijoni, ki so jih priskrbeli kmetski žuli, tedaj se brez d^ombe naj tirja, da se vlada tudi nekoliko ozre na stiskanega kmetovalca. Morebiti, da ustrežem, 5e tukaj gradi7o predmeto7 podam, ki so se nam razlagali od 8. dec. 1.1. do 30. marca t. 1. Naj torej skratka na7edem gla^ne točke, kakor sem si jih pobilježil ali popisal po nedeljskem redu. To pa naj bi pogledali in brali tisti, ki pra^ijo: ,,orati znam, živini pokladati tudi, .... kaj bom pa bodil poslušatV" Mar otrok, ki pozna 5rke, utnč tudi že gladko brati? Todi 5itajo5e občinstvo naj iz^e o rečeb, o kterib nas je skušeni gospod uril med šolekimi stenami. Pr7a nedelja. Pismu prijatelju, razni go7ori. Druga nedelja. Na^od k pobožnemu zadržanju. 0 dolžnosti Boga ljubiti in častiti. Kaka mora biti priprava in kedaj, kdor bo5e poslopja zidati, sta^ljenje poslopja za ljndi, ži^ino in druge potrebe, in na kakih prostoiih? 0 za7aro7anj« poslopij. Upli7 podnebja na rastlinsko življenje; deli rastlin, zrak, upli7 s^etlobe, toplote itd. na rastlinsko življenje. Tretja nedelja. 0 člo^eku in člo7eškem rodu. Kiščanska dolžnost bližnjega ljubiti. KraSanska dolžnost samega sebe spošto^ati. Velja^a člo^eškega ži^ljenja. Clo7ek 7 z^ezi z ljudmi. Potem o različnih vrstah prsti: ilovaata, apnena, laporna, 5rna, kamenita, moČ7irua zemlja. Č e t r t a uedelja. Kiš5anska ljubezen luati prave edinosti. Krščauske priljudnosti in lepega zadržanja velika, vreduost; pravega spoštovanja in lepega zadržanja nas le 87. 7era uči. Potem o kra7orejst7U. Kake kra^e so najboljše za plenie, njib lastnosti pri dojenju in pogubi mleka, in kteri so uzroki. Kaki 7oli 80 za hribe in kaki za ra^nine? Naposled o no^ej meri in vagi. Meterska mera. Pomnože^anje in plojenje rastlin. (Konec prih.) Iz Konjic. 22. apr. (Slovensk župan, kakoršni bi imeli vsibiti.) nPomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" — imamo lep in resni5en prigo7or za medle ljudi, ki roke križem držijo in se le na Boga zanašajo. V narodnib in političnib re5eb bi pa rekli: nPomagaj 8i sam in oblastnije se ti ne bodo usta^ljale, ker ne sme jo." — Tega se drži vrli župan, oče Jurse iz sv. Jerneja pri Konjicah, ko dopiauje 7sem oblastuijain 7 slo^enskeni jeziku, in dobiva tndi večjidet od njih slo^enskih odgo7oro7, raspiso^ in dopiso7 in drugib re5i. To tirja piavica, po posta^i nam zagoto7Ijena, tirja pa tudi s p <i d o b u o s t, kajti lc aam sebe zaničuje, kdor se 7 tujem jeziku oblastnijani nasproti pači, ali pa trpi kot božji 7olek, da se mu 7 nerazumljivi nemščini odgo^arja ali dopisuje. Ko je pisec teb 7rstic pred nekaj leti 7 Gradcu s pokojnim 87eto7alcetn dež. gla7arst7a, g. Vrati5 e m govoril, mu je ta dejal, da se le 5adi, zakaj da iz spodnjega Stajarskega 7e5 s 1 o 7. dopisov in vlog do dež. gla^arstva ne dohaja, ko je 7endar on, Vratic, najbolj zato 7 Gradec za 87Ctovalca poklican bil, da imajo pri deželni 7ladi slo7en8kega jezika zmožnega poroče^alca. — V no7ejšem času je ministei1 notranjib zade7, grof Taffe, 7 drž. zboru na pritožbe zarad narodnostnih kmic na Mora^skem in Slo^enskem odgo^oril, da ne bo tega trpel, da bi c. k. uradnije narodne pra^ice kicile, posta^i enakopra^nosti 7 obraz bile. če se torej z nami dela, kakor da emo po 5udežnem piet^oru naenkrat 7 nemSko kožo zlezli, smo si tega le sami krivi, ker pomagamo oblastnijam neniškutariti. Bodi očetom županum vrli šentjernejski župan Jurše 7 zgled, da pustijo abotno nemškutarenje ter 87ojim pisačem slovenščino rabiti naročijo, 5e je pa niso zmožni, jib odpra^ijo. Ne bojte se zamere! 05e Jurše je naroden župan, pa ga 7endar oblastnije, kakor tudi srenjčani, spoštujejo in radi iniajo, ker je pošten, zuačajen in odkritosr5en mož. Iz Lembaha nad Mariborom. (Beigenthalski predstojnik)je rodom Slo^enec, po imena pošten staii Leanik. Ali ta Lešnik ne mara za svojo slovensko mater. Po sili boče biti nemški Loschniggggg. Srce mu kar guri in platnti za nemat7o. Pri 7olit7ab si 7selej za nemčurske kandidate par 5re7lje7 raztrga. Ali 7se zapstonj. Pra7i Nemec 7endar 7eč biti ne more, ker ga je Bog kot Slovenca ua svet roditi dal. Ker tedaj Nemec postati ne more, Slovenec pa biti neče, zato je nemškutar ali neiučur. Med Nemce 86 štuli ali ti ga ne5ejo. Ra7no prete5eni petek je nemška nMarburger-Zeitung" pra7 neniilo po teni po sili Nemca kresnola iu brsnola. V nekem ,,po8lanem" ga opisuje nekdo kot moža, pred čegar besnostjo 51o7ek še na stezi 7aren ni. V dokaz na7aja: „7. aprila Z7e6er stali so 3 možje 7 d^oru g. R Naenkrat pri- škriplje 7ozi6 s 3 oscbami. Med temi je tudi G. L. 7ulgo Scb. (Goto^o Loscbnigg 7ulgo Schweinzer, ker le ta je ,,Gemeinde7or8teher in Bergenthal"; ljudje mu pra^ijo tudi: Bergentbalski grof). Kakor da bi bil pijan zaleti se ta ,,Gemeinde7or8teher" 7 enega izmed ondi stoječih mož iu ga sune 7 bližnje dre^o. Potem pa začne razsaja^ec grozno upijati in grdo psovati na domače duho^nike in učitelje. Drl se je, kakor da bi bil znorel. Ljudje so iz postclj vetajali in liitcli gledat, kdo neki pozuu 7 no5 tako kriui, kakor da bi ga na meb odirali. Sicer pa je to pri tcm 51o7eku kaj navadnega. Uže mnogokrat je cel6 nedolžne ljudi na stezi napal in najgrše opsoval. Treba bo misliti na sredstva, 8 katerimi se bodo ljudje zamogli ubraniti besuim napadom tega ljnbeznjivoga predstojnika". Tako je nemška nMarburger-Zei- tang" nemškutarskega ravsarja po6esala ! Ali se njej bo kaj zabvali), ali ne V! Iz Celja (Eatoliško podporno druatvo.) Vsled odloka vis. c. kr. namestnije v Gradcu dne 8. aprila t. 1. se je dovolilo ustanovljenje ,,katol. podp. društva" v pomo6 nčiteljicatn, sedaj šolskim seetram, in u6enkam na privatnej šoli za celjsko okolico. Namen tega društva je: podpirati krščanske učiteljice pa tudi uboge učenke, ktere obiskujejo to šolo. 0 tej šoli je bilo v nSlov. Gosp." uže ve6krat govorjenje. Več let je trpelo, predno se je dobilo dovoljenje, da se je smela ta šola zaeeti. Nabralo se je nekaj denarja; toda nabrani denar se je kmalo potrošil. Pred nekterimi leti se je uže ustanovil odbor, ,ki je obljubil, skrbeti za vsakoletne stroške v tej aoli; pa nekteri odborniki (gg. Gorišek in Fr. Eruaič) so odmrli, drugi se iz Celja preselili ali iz odbora stopili in uže smo se bali, da bo morala dekliška šola prenehati. Tu nam pride na misel: ustanoviti posebno podporno društvo, kteremu bo izroeena skrb za to priratno šolo. Pravila so se 13. marca t. 1. c. kr. namestniji predložila; toda zaradi neke pomanjkljivosti niso dobila potrjenja; c. kr. vlada je društ to zabranila. Pravila smo popravili, in 8. aprila t. 1. je visoka c. kr. namestnija dovolila, da se sme društvo ustanoviti. Druatveniki so dvojne vrste: a) U8tanovniki plačajo enkrat za vselej narmanj 40 fl. b) redni letni udje pa vsaj po 2 fl. na leto. Prihodnjo nedeljo 27. apr. obbaja društvo svoj prvi občni zbor v g. Valentovej hiai (za kosarno) popoldne po božjej službi. Vse naše prijatelje, kterim je mar za krščansko izrejo ženake mladine, uljudno vabiaio, da v to katoliško društvu pristopijo ter se pribodnjega občnega zbora udeležijo, kteri ima posebno to imenitno nalogo, da izvoli pet udov v društveni odbor. — Slavno uredništvo ,,Sloven8kega Gospodarja" pa prosimo, da nam v pribodnjem listu razglasi glavne točke uaaib društvenib pravil. (Le dopoaljite pravila! Ured.) Že zdaj, predno se je to društvo pravilno ustanovilo, imamo enega uda 8 200 fl., enega s 50 fl., enega 8 40 fl. itd. ter upatno, da bodo blagi dobrotniki to skoz in skoz krščansko iu slovensko šolo velikodušno s tem podpirali, da pristopijo, kakor udje v uaie ,,katoliško podporno dru štvo!"