ANNALES 3/'93 izvirno znanstveno delo UDK/UDC 347.79(436-89)"18/19" 656.6:949.712-15 ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM ORSKOSANITETNE SLUŽBE V AVSTRIJSKI MONARHIJI Nadja TERČON profesor zgodovine in sociologije, kustodinja, Pomorski muzej "Sergej Mašera" 66330 Piran, SLO professore dl Storia e Sociologia, conservatore, M useo del mare "Sergej Mašera" 663 3 0 Pirano, S L O IZVLEČEK Avtorica v svojem prispevku prikazuje organizacijo pristaniške in pomorskosanitetne službe v avstrijski oz. Avstro-Ogrski monarhiji, kot jo je določil zakon iz leta 1851 in ki je brez bistvenih sprememb veljala vse do propada države. Podrobneje so prikazani C. k. Pomorska vlada v Trstu, njene pristojnosti ter pristaniška organizacija v mestih na obali današnje Republike Slovenije. Leta 1851 so bili v avstrijski monarhiji pripravljeni osnutek za organizacijo pristaniške in pomorskosani­ tetne službe ter predlogi za celotno organiziranost po­ morskega poslovanja. Njegovo veličanstvo cesar Franc Jožef je na podlagi poročila ministra za trgovino barona von Brucka ter upoštevajoč še nasvet ministrskega sve­ tovalca 15. maja 1851 izdal sklep, da soglaša s pred­ loženim osnutkom in predlogi. Ministra za trgovino je pooblastil za izvedbo predloga, skupno s finančnim mi­ nistrom pa sta morala poskrbeti za zasedbo pristaniških in sanitetnih služb, ki naj bi bile združene s carinsko- poslovnimi uradi ali s posebnimi organi. Da ne bi prišlo do nesporazumov, sta se morala dogovoriti tudi z mi­ nistrom za notranje zadeve.1 Tako je stopil v veljavo predpis, na osnovi katerega so bile organizirane pomorska, pristaniška in pomorsko- sanitetna dejavnost na celotni avstrijski oz. avstro-ogrski morski obali, in je veljal brez večjih sprememb vse do propada monarhije. Predpis je izdalo Cesarsko kraljevo ministrstvo za trgovino, obrt in javne gradnje, datiran pa je s 14. junijem 1852.2 Na čelu celotne organizacije je bila kot osrednja pomorska oblast Cesarsko-kraljeva pomorska vlada a li "I. r. Governo m arittim o" oz. "K. und k. Seebehorde",3 kot sta bila njena uradna naziva v italijanščini in nemščini. V teh dveh jezikih je uradovala tudi celotna pomorska organizacija. Sedež vlade je bil v Trstu, bila pa je neposredno odvisna od trgovskega ministrstva na Dunaju in pristojna za avstrijske pomorske zadeve.4 Ustanovitev te državne oblasti je bila pred­ pisana z najvišjim sklepom 30. 1. 1850.5 Z dualistično ureditvijo habsburške monarhije 1867 je začela na Reki delovati še druga Pomorska vlada, pristojna pa je bila za ogrski del države.6 1 Organisation des Hafen - und See - Sanitätdienstes der Ö sterreichischen M onarchie, 14. 6. 1851 (v nadaljevanju Organisation 1851); Archivio di Stato Trieste (v nadaljevanju ASTs), fond Governo Marittimo (v nadaljevanju GM ), 14/2, b. 968. 2 Organisation 1851 ; ASTs, GM , 14/2, b. 968 ; Predpis je bil izdan na Dunaju. V nemščini je uradni naziv ministrstva K.k. Ministerium für H andel, G everbe und öffentliche Bauten. 3 Ponekod se kot prevod uradnega naziva Governa marittima ali Seebehörde uporabljajo pomorska vlada, osrednja pomorska oblast pa tudi Pomorski gubernij. Slednji izraz je uporabil Aleksej Kalc v svojem prispevku "Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903-1914", objavljenem v Zgodovinskem časopisu 46, 1992, št. 4, str. 479-496. Sama sem v tem prispevku pri omenjanju Governa marittima večinom a uporabljala Pomorska vlada. 4 O p . cit. ; A leksej Kalc, Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903-1914, Zgodovinski časopis 46, 1992 št. 4, str. 4 79 - 496. Governo marittimo - per litorale Austro - illirico - dalmato. 5 Organisation 1851, Hauptstück I, Abschnitt 1/1; ASTs, GM , 14/2, b. 968. 6 Istruzioni 1872, AM 1872, str. 266 ; Governo marittimo in Fium e - per litorale Austro - ungarico. 243 ANNALES 3/'93 Nadja TERČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 POMORSKA VLADA V pristojnosti7 Pomorske viade so spadali zlasti vo­ dstvo, nadzor in opravljanje pristaniške službe v vseh avstrijskih obalnih krajih, predpisovanje pravic in dol­ žnosti mornarjev, urejanje in nadzor pomorske sanitetne službe, preiskava in ocenitev uradnih služb in pravil za uspešen, tedanjim zahtevam ustrezen razvoj ter iz­ polnjevanje pravil, predpisov in ukrepov, ki so se na­ našali na upravo. V pristaniških in sanitetno-uradnih zadevah pa je osrednja pomorska oblast v Trstu nad­ zorovala pomorsko ladjedelstvo in ga poskušala uspešno razvijati, tudi z nameščanjem usposobljenih gradbenih mojstrov v ladjedelstvu. Prevzela je vodilno skrb za vzpo­ stavitev, izboljševanje in vzdrževanje vseh naprav, mor- skoplovbnih obratov in stavb ter poskušala vplivati na razvoj morskega ribolova. Nadzorovala je konstrukcijo ribiških ladij in njihovih posadk, v prodajo rib in njihovo predelovanje pa se ni smela vmešavati. Za to so skrbele ustrezne politične oblasti in njihova administracija. Po­ deljevala je pooblastila za morsko plovbo ter skrbela za izvajanje in nadzorovanje vseh zakonov in predpisov, vštevši odredbe luške policije, ki so se neposredno na­ našale na področje morske plovbe. Ukvarjala se je s pravicami in dolžnostmi mornarjev ter predpisovala uk­ repe pri pogostih zdravstvenih zaporah, ki so jih bili dolžni, ob pogostih in hudih nalezljivih boleznih, upo­ števati vsi udeleženci morskega prometa.8 Ladje s ku­ žnimi bolniki je usmerjala v pomorske lazarete. Spre­ jemala je predloge za pohvale in priznanja za zaslužna dejanja mornarjev ali drugih oseb, ki so se kakorkoli izkazali v trgovski mornarici, ter reševala personalne in disciplinske zadeve vseh uradov. Nastavljala je prista­ niške in pomorskosanitetne uradnike, pristaniške usluž­ bence ter pristaniške sluge in čuvaje. Načelnike cen­ tralnih uradov ter vse višje uslužbence, ki so za svoje delo prejemali plačo, višjo od 800 forintov, po letu 1872 pa višjo od 1000 forintov, je nastavljalo Ministrstvo za trgovino. Ta razmejitev je veljala tudi za premestitev začasno odstavitev, upokojitev ali odpustitev osebja. Pri­ pravljala je izpite za dokazovanje usposobljenosti raz­ ličnih kadrov, ki so se potegovali za službo v pristaniških uradih vseh stopenj in trgovski mornarici nasploh. To potrjujejo v arhivih ohranjena različna potrdila o oprav­ ljenih izpitih in spričevala za vse vrste služb - od ka­ pitanov dolge plovbe do svetilničarjev ter pristaniških pilotov in čuvajev.9 Pomorska vlada je morala vpeljati in voditi splošno matično knjigo za pomorsko službo v avstrijski trgovski mornarici, s katero je bila povezana tudi ureditev mornariškega pokojninskega sklada. Po tem predpisu je morala osrednja pomorska oblast tudi zbirati, širiti in uporabljati informacije, pomembne za avstrijsko morsko plovbo in pomorskosanitetno službo ter zbirati in primerno uporabiti vsa periodična dokazila in poročila o gibanju ladij ter prometu avstrijskih in tujih trgovskih ladij, ki so jih pošiljali pristaniški in po- morskosanitetni uradi s celotne obale. 0 Vsi zvezki "An- nuaria marittima", ki so izredno bogati, so rezultat takega zbiranja in obdelave podatkov. V njih so namreč med drugim zbrani tudi statistični podatki. Tako lahko v njih najdemo vsa imena ljudi, zaposlenih v Ministrstvu za trgovino, Pomorski vladi in vseh njima podrejenih pri­ staniških uradih, imena vseh pomorskih družb in ljudi, zaposlenih v njih, imena in vse podatke o ladjah, številu nesreč, škodi, nastali zaradi neviht na morju... "Annuario marittimo" je izhajal v Trstu v letih 1851 - 1912.11 Na čelu Pomorske vlade v Trstu je bil predsednik, ki je vodil poslovanje, nadzoroval uslužbence njej pod­ rejenih uradov, podpisoval njeno korespondenco in imenoval uslužbence na tista delovna mesta, katerih imenovanje ni bilo rezervirano za Ministrstvo za trgovino.1 Poleg njega so v Pomorski vladi delovali še podpredsednik, svetovalci, inšpektorji za Benetke, Hrvaško, Vojno krajino in Dalmacijo, konzularni priprav- 7 Pristojnosti Pomorske vlade zelo podrobno urejata zakona iz leta 1851 (Organisation 1851, Hauptstiick I, Abschnitt 1/1; ASTs, GM, 14/2, b. 968) in navodila iz leta 1872 : Istruzioni di servizio per I'i. r. Governo marittimo, approvate con dispaccio dell'i. r. Ministero di com m ercio 24 N ovem bre 1872 N. 30229-1757, ki so objavljena v Annuariu Marittimu 1872, str. 263-274 (v nadaljevanju Istruzioni 1872). 8 Pomorska vlada je redno izdajala obvestila o ukrepih, zdravstvenih zaporah, prepovedih prevažanja živali na ladjah v primerih različnih živalskih epidem ij... Ta obvestila "CIRCO LARE" so bila najprej ciklostirana, potem pa tiskana. O b najpomembnejših zadevah pa so jih celo tiskali v določeni nakladi. Obvestila so pisana v italijanskem ali nemškem jeziku, le najpom ebnejša tudi v hrvaščini in slovenščini. Pokrajinski arhiv Koper - Enota Piran (v nadaljevanju PAK - Enota Piran), fond Luške kapitanije Piran (v nadaljevanju LKP), 1910 - 1914, šk. 1-7; ASTs, GM , 11/4, b. 858. 9 Potrdila o opravljenih izpitih in spričevala za vse vrste služb in kvalifikacij. Tako je npr. Giorgio Tam aro iz Pirana, Via Acquedotto 977, opravljal izpit za strojnika III. klase na sedežu Pomorske vlade; PAK - Enota Piran, LKP, šk. 5, 1912, št. 1452. Organisation 1851, Hauptsttick I, Abschnitt I; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 10 V fondu Luške kapitanije Piran, ki ga od leta 1910 dalje hrani PAK - Enota Piran, so shranjena poročila piranske deputacije. V ASTs, v fondu G M pa hranijo poročila vseh nižjestopenjskih uradov s celotne avstrijske obale, od Trsta do Dubrovnika. 11 Annuario marittimo per I'anno ... compilato per cura dell' I. R. Governo marittimo in Trieste... (v nadaljevanju Annuario marittimo ali AM ). Annuario marittimo je izhajal redno, vsako leto vsaj do leta 1912, najverjetneje pa tudi dalje. Pregledani so bili zvezki za leta od 1855 do 1912. 12 Istruzioni 1872, AM 1872, str. 263. 244 ANNALES 3/'93 Nadja TER Č O N : ORCAN IZACIJA PRISTANIŠKE IN POM ORSKOSANITETNE SLUŽBE, 243-256 Zunanjinajvečji bazen Piranskega pristanišča. Fototeka PMK, Št 324 niki ter uradniki in strokovnjaki v različnih sekcijah in oddelkih ter dva višja inšpektorja - tehnični in navtični.13 Tehnični inšpektor14 je bil svetovalni in nadzorni organ Pomorske vlade v gradbenih zadevah. Bil je v stikih z vsemi gradbenimi uradi obalnih kronskih dežel. Na pod­ lagi poročil in predlogov gradbenih uradov ter obveznih periodičnih obhodov vzdolž obale si je sestavljal točen pregled nad stanjem in potekom gradbenih del. Pregledovati in presojati je moral gradbene projekte in nadzirati njih izvedbo. Navtični inšpektor15 je sodeloval z deželnimi šolskimi oblastmi in je nadzoroval navtične šole. Pomembne naloge je imel tudi kot svetnik pri Pomorski vladi. Pri vseh znanstvenih in tehnično- navtičnih nalogah je moral podati svoje izvedeniško mnenje. Vodil ali nadzoroval je delo izpitnih komisij, s periodičnimi obhodi obale je ugotavljal stanje v pris­ taniščih in plovbi nasploh in o tem redno obveščal osrednjo pomorsko vlado. Način izpeljave danih nalog višjih inšpektorjev je bil določen z navodili, ki sta jih prejela od Ministrstva za trgovino, vendar se je lahko po potrebi spreminjal. V Benetkah, na Reki in v Dubrovniku so bili uradni sedeži inšpektorjev, ki so za omenjene dežele pred­ stavljali izvršilne organe Pomorske vlade ter tako iz­ vrševali vse predpisane naloge. Inšpektorji so morali skrbno nadzorovati vse službe, ki so spadale v njihovo delovno področje. Med obveznimi periodičnimi obiski posameznih uradov so si morali pridobiti natančne vpo­ glede v poslovanje pristaniških in sanitetnih uradov, sta- 13 Organisation 1851, Hauptstück I, Abschnitt 1/1; ASTs, GM , 14/2, b. 968. 14 Organisation 1851, Hauptstück I, Abschnitt I/2, ASTs, G M , 14/2, b. 968. L'l. R. Capitanato di porto e sanità marittima in Loco Informa sulle opere portuali nei porti di questo circondario marittimo - A ll'Eccelso I. R. Governo marittimo in Trieste, ASTs, GM , 5/2, b. 573, 15. Gennaio 1893, N 7886, n. 62. V tem poročilu inšpekcije, ki je obiskala pristanišča v M iljah, S. Sabbi, Portorožu, Izoli, Cervignanu, Portobusu, M onfalconu, Devinu in S. Giovanniju, so navedene vse pomanjkljivosti, ki jih je inšpekcija opazila. Navedena so dela, ki jih je potrebno opraviti, da bodo pristanišča res lahko nudila varnost plovilom. 15 Organisation 1851, Hauptstück I, Abschnitt II/2; ASTs, GM , 14/2, b. 968. 245 ANNALES 3/'93 Nacija TERČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 nje gradbenih objektov ter v poslovanje z denarjem od pristojbin.16 Pomorski vladi v Trstu so bili podrejeni nižji uradi oziroma organi pristaniške in pomorskosanitetne upra­ ve, ki pa so bili popolnoma neodvisni od politične in občinskih oblasti. Tako je zakon poskušal omejiti vpliv voditeljev politične uprave v posameznih kronskih de­ želah. Glede na pristaniške urade so se avstrijska morska obala in pripadajoči otoki razdelili na okraje, vsak okraj pa še na primerno število podokrajev. Sanitetni zdrav­ stveni okraji so se pokrivali s pristaniškimi podokraji. Upoštevajoč politično razdelitev, lego krajev, obliko ob­ režja ter hitrejši in lažji dostop do njih, je meje teh enot določalo Ministrstvo za trgovino. Pristaniški uradi so bili postavljeni v važnih pristaniščih, deputacije in agencije pa v pomembnih obrežnih krajih pristaniškega podokraja oz. zdravstvenega okraja, vselej pa na takšnih mestih, od koder je bilo nadziranje obale najlažje. Prav tako kot za določanje meja, je bilo za namestitev uradov zadolženo Ministrstvo za trgovino, ki pa je moralo pri tem upoštevati mnenje carinskih uradov ter se vedno sporazumeti tudi z Ministrstvom za finance. Po pomenu in vlogi posameznih krajev, kjer so bili pristaniški in pomorskosanitetni uradi nameščeni, so se le-ti delili na:17 1. Osrednje pristaniške in pomorskosanitetne urade 2. Pristaniške in pomorskosanitetne urade 3. Pristaniške in pomorskosanitetne deputacije 4. Pristaniške in pomorskosanitetne agencije 5. Pristaniška in pomorskosanitetna predstavništva 6. Pomorske lazarete Poleg točno predpisanih nalog za vsako stopnjo ura­ dov so bili glede na posebno točko omenjenega predpisa vsi uradi dolžni vsem ladjam v nevarnosti, ne glede na to, s kakšnimi sanitarnimi prepustnicami so bile oskr­ bljene, dovoliti pristanek v lastnem ali njim podrejenem bližnjem pristanišču. Ladjo je bilo potrebno v takem primeru predpisom primerno zastražiti in jo po od­ pravljeni nevarnosti napotiti dalje do njenega cilja. V pristaniščih so morali uradi takšne ladje oskrbeti z živili, zdravili in pošto, ne glede na to, ali so imele veljavne sanitarne prepustnice in dovoljenja za prosto gibanje ali ne. Poskrbeti so morali tudi za vkrcanje mornarjev in ladijskih pilotov ter družin kapitanov. Na vsak način so si morali prizadevati, da je ladja lahko čimprej nada­ ljevala plovbo.18 O srednji pristaniški in pom orskosanitetn i uradi Bili so v Trstu, Benetkah, na Reki in v Dubrovniku, podrejeni pa so bili v teh mestih delujočim inšpektorjem ali pa direktno Pomorski vladi, če v teh mestih ni deloval inšpektor. Ti uradi so opravljali celotno pomorsko in pristaniško policijsko službo, vključno z vpisovanjem ljudi v mornarico; nadzorovali so deputacije in agencije; zbirali podatke in sestavljali obvestila o stanju, prometu in gibanju trgovske mornarice ter urejali statistike, skrbeli pa so tudi za za izterjavo, odvajanje in obračunavanje državnih in drugih pristojbin. Da bi številne izdatke vsaj delno pokrivali, je bil morski promet obremenjen z državnimi pomorskimi in sanitetnimi pristojbinami ter pristojbinami za tonažo. Plačevati so jih morale vse ladje, ki so priplule v avstrijska pristanišča ali pa izplule iz njih. Za vzdrževanje Inštituta pristaniških pilotov in varnostne straže v Trstu so bile vpeljane tudi pilotske, svetilniške in kanalske pristojbine, za pokojninski sklad pa pristojbine pomorskih institucij.20 Po zakonu so bili v teh uradih nameščeni 1 kapitan, 1 pristaniški adjutant, 1 pomorskosanitetni adjutant, 1 ali več pisarjev, blagaj­ niško osebje ter potrebno število pristaniških pilotov, inšpekcijskih stražarjev in začasnih čuvajev.21 Jurisdikcija Centralnega kapitanata v Trstu (Capitanato Centrale e Superiore in Trieste) naj bi veljala za celotno istrsko obalo. Centralni urad v Trstu je vodil "capitano ispettore", kije bil tudi član Pomorske vlade. O notranjih zadevah urada je odločal "vice capitano centrale", o zunanjem poslovanju pa od leta 1869 tudi "tenente di 16 Organisation 1851, Hauptstück I, Abschnitt I/3; ASTs, G M , 1472, b. 968. 17 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt 1/6,8; ASTs, G M , 14/2, b. 968. a) Zentral-Hafen- und See-Sanitätsämter / Capitanati Centrali e Superiori; b) Hafen - und See-Sanitätsämter / Capitanati di porto e Sanitä marittima; c) Hafen - und See-Sanitäts-Deputationen / Deputazioni di porto e Sanitä marittima; d) Hafen - und See-Sanitäts-Agentien / Agenzie di porto e Sanitä marittima; e) Hafen - und See-Sanitäts-Exposituren / Espositure di porto e Sanitä marittima; f) See - Lazarethe / Lazzaretti marittimi. 18 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt 1/4,5; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 19 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt 11/11, 12, 13, 14, 15, 16 ; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 20 Organisation 1851, Hauptstück IV, Abschhnitt I/70, 72, 73, 77, 78 ; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 21 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt 11/15 (Personalstand); ASTs, G M , 14/2, b, 968. 246 ANNALES 3/'93 Nadja TER ČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 Pristaniški in pomorskosanitetni uradi23 Zaradi gostih ladijskih prevozov, pomembnosti tr­ govanja ter tudi zaradi pomembnega ladjarstva, ki je bilo razvito v teh krajih, so bili ti uradi v Chioggii, Rovinju, na Malem Lošinju, v Bakru, Kraljeviči, Senju, Zadru, Splitu in Meglinah. Ti kapitanati - "Capitanati di Porto" - so bili podrejeni direktno inšpektorjem ali osrednji vladi v Trstu. Število zaposlenega osebja (1 kapitan, pomorskosan itetn i adjutant, 1 kontrolni pisar­ niški pisar ter potrebno število pristaniških pilotov, in­ špekcijskih stražarjev in začasnih čuvajev) je bilo pri­ lagojeno potrebam poslovanja, imeli pa so podobne, vendar precej manjše pristojnosti kot uradi v Trstu, Be­ netkah, Reki in Dubrovniku. Kapitanate so vodili "ca- pitani di porto". Pristaniške in pomors kosan itete deputacije24 Podrejene so bile osrednjemu uradu ali uradu, znotraj katerega so imele sedež, lahko pa tudi inšpektorjem ali celo Pomorski vladi. Deputacije so bile nameščene v krajih, ki so morali zaradi izredno pomembne krajevne lege in živahnega prometa sprejemati številno ladjevje. Njihovi sedeži so bili v petih manjših, vendar zelo po­ membnih pristaniščih: V Piranu, Šibeniku, Hvaru ter na Visu in Korčuli. V teh krajih so bili zaposleni 1 pristaniški in po m o rs kosa n itetn i deputat, 1 kontrolno- uradni pisar, 2 inšpekcijska čuvaja, potrebno število za­ časnih pilotov čuvajev in pilotov, nekaj časa pa tudi zdravnik, pripravniki in asistenti. Med njihove naloge je med drugim spadalo vsakodnevno opazovanje vodne gladine v pristanišču in pri vhodu v pristanišče. Skrbeli so še za vzdrževanje poslopij in pristaniške infrastrukture ter sodelovali z gradbenimi in krajevnimi uradi. Po za­ konu so morali nadzirati ladjedelstvo v pristanišču sa­ mem in v območju okraja ter svoja opažanja zapisovati. Ob prihodih plovil so morali skrbeti za njihov varen pristanek, pregledati so morali ladijsko dokumentacijo, potrjevati še uporabne listine posadk pri odhodu iz pristanišča, izdajati dovoljenja za izkrcavanje vračajočih se mornarjev po opravljenem delu, izstavljati začasne spremne listine za predajo ladij nadrejenemu uradu, voditi seznam o prihodih in odhodih trgovskih ladij in ribiških bark, sestavljati periodične preglede prometa pomorskih ladij in voditi vse zahtevane statistike.25 Poleg letnih poročil so iz Pristaniške in pomorsko- sanitetne deputacije Piran, ki je imela najprej prostore tam, kjer je danes piranski akvarij, natopa v novozgrajeni stavbi današnje Pristaniške kapitanije , v Trst pošiljali redna poročila o izvozu slanih rib ter evidence o vkrcanih in izkrcanih živalih.27 V pristaniščih so morali nadzirati izvajanje zakonov pristaniške policije, preverjati dejstva in poizvedovati o vseh okoliščinah ob eventualnih prekrških, nuditi nepos­ redno pomoč ob brodolomih in drugih pomorskih ne­ srečah ter o vsem poročati nadrejenemu uradu. So­ delovati so morali tudi pri vpisu v mornarico in pri urejanju pokojnin iz mornariškega pokojninskega sklada. Ravno tako so morali v Piranu urejati vse vpise plovil v register prihodov in odhodov ladij ter menjavo nji­ hovega lastništva. Stari lastnik je moral vselej, kadar je želel ladjo zaradi prodaje prepisati na novega lastnika, napisati prošnjo, ali pa je to v njegovem imenu storil deputat. Prošnjo so skupaj s kupoprodajno pogodbo poslali v Trst, kjer jo je pristaniški kapitanat odobril ali ne in odgovor poslal v Piran. Vse prošnje kapitanatu so morale biti žigosane, kolkovane in napisane v pred­ pisani lični obliki. Pisali in pošiljali so tudi prošnje mor­ narjev ali njihovih vdov za denarno pomoč iz mor­ nariškega sklada "Sussidio Pio fondo di marina". Reševali so številne prekrške ribičev. Piranski ribiči so zelo pogos­ to lovili v vodah Cradeža in Rovinja, piranska Pristaniška in pomorskosanitetna deputacija pa je morala to vselej urejati in prav pri teh uradih tudi sama večkrat pos­ redovati zaradi nekontroliranega ribolova ob vili Tartini v Strunjanu. Vedno pa so posredovali tudi zaradi ne­ dovoljenega ribolova ribičev iz Gradeža v piranskih vo­ dah.2 Poleg letnih personalnih poročil so Pomorsko vlado obveščali tudi o težavah svojega osebja, prosili za pomoč zanje... Tako lahko v enem izmed takšnih dopisov zvemo, da je pilot Sisto Tamaro, zaposlen pri piranski deputaciji, leta 1910 doživel družinsko trage­ dijo. Njegov 6-letni sin Bruno je močno zbolel in umrl. To pa je očeta tako močno prizadelo, da je tudi sam 22 Rapporto d e lil . r. Ufficio Centrale di Porto e Sanità in Trieste sull'organizzazione del servizio esecutivo dell'Am m inistrazione portuale sanitaria. Poročilo je bilo naslovljeno na: A ll'Eccelso i. r. Governo Centrale Marittimo in Trieste, novem bre 1869 ; ASTs, 14/2, b, 968, N. 2167 (okrajšano Rapporto d e lil . r. Ufficio Centrale Trieste, 1869). 23 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt 111/17, 18, 19, 20, 21, 22; ASTs, 14/2, b, 968 . 24 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt IV/ 23, 24, 25, 26, 27; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 25 Organisation 1 851 ; ASTs, G M , 14/2, b. 968 ; LKP, Sk. 1-4, 1910-1911, PAK - Enota Piran. 26 Pristaniška kapitanija Koper, Izspostava Piran; Capiteneria di Porto Capodistria, Espositura di Pirano ; ASTs, I.R. Governo per litorale (1814-1850), 4/7, b. 654. 27 LKP, šk. 1-4, 1910-1911, PAK - Enota Piran. 28 Različni dokumenti, kupoprodajne pogodbe, pritožbe, prošnje, zapisniki zasliševanj ribičev, pritožbe ribičev, popisi škode, korespondenca dopisovanja z uradom v G rad ežu ...; PAK - Enota Piran , LKP, šk. 1-11, 1910-1918. 247 ANNALES 3/'93 Nadja TERČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 Prihod parnika v Piransko pristanišče. V levem spodnjem kotu je vidna streha stavbe Pristaniške in pomorsko- sanitetne deputacije Piran. Fototeka PMKf št. 334 9Q zbolel in ni mogel več opravljati svoje službe. Poleg teh t.i. navadnih delovnih obveznosti so deputacije v izrednih in posebnih primerih lahko izdajale tudi dovo­ ljenja za izkrcavanje pomorščakov ter vkrcavanja drugih oseb z že veljavnimi dokumenti. Lahko so prevzemale prošnje za izdajo dovoljenj za vkrcanje, vendar so morale vselej o tem takoj ali naknadno obvestiti nadrejene urade ter jim čimprej poslati tudi zaželeno dokumentacijo.30 Piran je bil tako v nenehnem stiku s Trstom. K piranski deputaciji sta spadala še svetilnik 5. ka­ tegorije na piranski Punti (L'i. r. Faro marittimo nella Punta Madonna della Salute) ter svetilnik na Bernar- dinu (L'i. r. Faro marittimo in S. Bernardino). Na vsakem svetilniku je bil zaposlen po en svetilničar; vsaj leta 1898 je na svetilniku na piranski Punti služboval Domenico Mujesan.31 Svetilnik na piranski Punti so leta 1872 uredili in ga opremili z rdečo lučjo, 1874 pa je Pomorska vlada želela v stolpu svetilnika urediti tudi stanovanje za svetilničarja. Za dovoljenje je prosila piransko občino, ki je na to pristala, vendar le pod pogojem, da spodnji prostor svetilnika ostane vedno v lasti piranske komune ter da v primeru, če se nekega dne svetilnik preseli na drugo mesto, ostane v lasti pi­ ranske komune tudi to stanovanje. Tabela na str. 7: Seznam osebja v Pristaniški in pomorskosanitetni deputaciji v Piranu33 29 V dopisu št. 220 z dne 30 .3 . 1910 so GM obvestili o Brunovi smrti, v dopisu št. 875 z dne 7 .12 .1 9 1 0 pa o bolezni Sista Tamara. PAK - Enota Piran, LKP, šk. 1, 1910. 30 Različna dovoljenja piranske deputacije za vkrcavanje in izkrcavanje, obvestila Pomorski vladi in njihovi odgovori. PAK - Enota Piran, LKP, šk. 1-6, 1910-1913. 31 Vsakom esečna poročila svetilničarja z Bernardina; PAK - Enota Piran, LKP, šk. 1-5, 1910 - 1912. 32 Libro degli ATTI del M unicipio di Pirano 1870-1877, Zapisnik občinske seje N. 237 dne 6 .7 .1 8 7 4 ; PAK - Enota Piran. 33 Annuario marittimo 1855-1912, rubrika "Stato personale degli uffici di porto e sanita marittima dipendenti dall'i. r. G overno marittimo in Trieste ; a: Litorale austro-illirico.; I. C ircondario del porto di Trieste ; Deputazioni portuali sanitarie : Pirano" (v nadaljevanju A M , Stato personale); AM 1855 str. 15-16; AM 1869 str. 18 ; AM 1870 str. 19 ; AM 1871 str. 18 ; AM 1875 str. 41-42 ; AM 1887 str. 86 ; A M 1889 str. 90 ; AM 1891 str. 82 ; AM 1893 str. 82 ; AM 1896 str. 86 ; AM 1900 str. 88 ; AM 1901 str. 91 ; AM 1902 str. 93 ; AM 1904 str. 101 ; AM 1905 str. 105 ; AM 1906 str. 105 ; AM 1907 str. 105 ; AM 1908 str. 105 ; AM 1909 str. 111 ; AM 1911 str. 1 3 9 ; AM 1912 str. 147. Prospetto dello Stato famigliare del personale dipendente da quest'i.r. Deputazione di Porto e S.m ., Luogo di servizio, Pirano, D eputazione Porto, Pirano, 1. gen. 1910, PAK - Enota Piran, LKP, šk. 1, (v nadaljevanju Prospetto dello Stato famigliare 1910). Prospetto dello Stato famigliare del personale dipendente dell'i.r. Deputazione di Porto e S.m. in Pirano alia fine dell'anno 1911, PAK - Enota Piran, LKP, šk. 4, št. 7 (v nadaljevanju Prospetto dello Stato famigliare 1911). 248 ANNALES 3/'93 Nadja TER ČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSANITETNE SLUŽBE, 243-256 leto D EP U T A T *d K O N T R O LN I PISAR *s PRIPRAVNIK *pr INŠPEKCIJSKI ČUVAJ *g¡ PILOTI ČUVAJI *pg PILOTI *p Z D R A V N IK *m ASISTEN T *a 1855 Lorenzo de Fu regó ni G iacom o M arinchovich 2 Linder dr. M elchiore 1869 Lorenzo de Furegoni Cario de Thian 2 Linder dr. M elchiore 1870 Lorenzo de Furegoni G iacom o M arinchovich 2 Linder dr. M elchiore 1871 Lorenzo de Furegoni Giovanni Cossulich 2 Luigi Turini 1875 Lorenzo de Furegoni *c 1 2 1887 Giuseppe Pierotich *t Eugenio Pontini *t 1 2 1889 G iuseppe Pierotich *t Alessandro Alessandri *c 1 2 1891 G iuseppe Pierotich *t M arco A. Ivancich *c 1 2 1893 G iuseppe Pierotich *t Antonio Mitis *c 1 2 1896 Lodovico Poschich 1 2 1898 Lodovico Poschich ? Antonio Fiumich, Filippo Pitacco 1900 Lodovico Poschich *c 3 1901 Lodovico Poschich *c 3 1902 Lodovico Poschich *c Antonio Rocco, Fiumich, Perglis 1904 Lodovico Poschich *c Antonio Rocco, Fiumich, Perglis Antonio N icolich,& Radossich 1905 Lodovico Poschich *c Antonio Rocco, Fiumich, Perglis Antonio N icolich,& Radossich 1906 Alessandro C zar *c 3 Antonio Nicolich,& Radossich *t 1907 Alessandro C zar *c 3 1908 Alessandro C zar *c 3 1909 Alessandro C zar *c 3 1910 Eugenio Pontini Pergolis, & Fiumich, Tam aro 1911 M arco Mareglia Pergolis, & Fiumich, Tamaro 1914 M arco Mareglia Fiumich, Tam aro, Fargiacomo, Candusia * - piloti 1910-191134: Giovanni Pergolis (rojen 1870, umrl 20.1 .1912) Antonio Fiumich Sisto Tam aro (rojen 1 8 7 4 ). - piloti 191435: Antonio Fiumich Sisto Tamaro Bartolomeo Fragiacomo Vincenzo C andusiae *a - assistente col titolo ufficiale *c - capitano m ercantile a lungo corso & *d - deputato, aggiunto *gi - guardiani d'ispezione *m - m edico *p - piloti * *pg - piloti guardiani *pr - praticante *s - scrittore contrôlante *t - tenente mercantile 249 ANNALES 3/'93 Nadja TERČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 V Piranu so poleg omenjenih ljudi zaposlovali tudi nočnega čuvaja, ki naj bi nadzoroval odmetavanje smeti v morje in to početje tudi preprečeval. V morje, zlasti v pristanišče, so namreč prebivalci tega "idiličnega" mes­ teca metali vse mogoče smeti ter vanj, povrh vsega, praznili še nočne posode.36 Zaradi te malomarnosti je morje, posebno vzdolž pristaniške obale, zelo zaudar­ jalo. Ženske so smeti metale kar v kanale. Po kana­ lizacijskih ceveh se je vse to iztekalo v pristanišče. Tudi zaradi tega je bil piranski mandrač do zasutja leta 1894 smrdljiva mlakuža, kar viri večkrat omenjajo.37 Žal pa se je navedeno početje meščanov nadaljevalo tudi po njegovem zasutju. Službo nočnega čuvaja je do poletja 1898 opravljal Lorenzo Ruzzier, kije bil prisiljen to za mesto in njegovo splošno higieno pomembno službo zapustiti zaradi svo­ jega slabega zdravstvenega stanja. Pozimi namreč ne bi mogel cele noči, od 22. ure zvečer pa do 5. ure zjutraj, opravljati težke dolžnosti. To službo naj bi za plačo 80 soldov na noč dobil Pietro Mujesan, sin svetil­ ničarja na Punti, ki je ravno takrat prišel iz vojske.38 Zakaj sta namesto pravkar odsluženega vojaka dobila to službo pristaniška pilota Filippo Pitacco in Antonio Fiumich, iz dokumentov ni razvidno. Vsakdo izmed njiju je dobil za nočno delo 40 soldov, polovico vsote, ki je bila namenjena tej službi.39 Naslednje leto je nadzor nad čistočo vodil Antonio Fiumich, Filippo Pitacco pa je poslej opravljal pilotska dela. Pristaniška uprava je pri Pomorski vladi zahtevala rešitev tega perečega problema. Predlagala je namestitev voza, na katerem bi zbirali smeti, ki bi jih sicer "čistega mesta željno prebivalstvo" drugače odvrglo v morje. Voz pa bi morali vsako jutro sprazniti. Za sedaj žal še ni podatkov, kdaj so te namere začeli uresničevati. leto N O Č N I ČUVAJ (proti odmetavanju smeti) ? - 1898 Lorenzo Ruzzier 1898 Filippo Pitacco *p Antonio Fiumich *p 1899 Antonio Fiumich *p Po zakonu pa naj bi do združitve pristaniških poslov s carinsko službo prišlo le tam, kjer bi zaradi neznatnega obsega del obeh področij le-ta istočasno lahko opravljal en sam uradnik. O združitvi in eventuelni kasnejši ločitvi teh dveh služb sta sporazumno odločali ministrstvi za trgovino in finance. 0 Zaradi obilnega prometa sta v Piranu ti instituciji delovali ločeno. Carinska služba je imela veliko dela, a slabe prostore, zato so Pirančani v letih 1886/1887 menili, da bi zanjo zgradili novo stavbo. Nova carinska stavba, L'i. r. Uffizio Doganale, je bila dokončana 1. maja 1887 na kraju stare "Sanita" (današnji Akvarij).41 Kot nam pričajo različne karte in dokumenti, je bila carinarnica predtem na terenu palače Gabrielli, v kateri ima danes svoje prostore Pomorski muzej "Sergej Mašera".42 Carinska služba je tako zaradi bližine pomola, kjer so pristajale ladje, bolje in lažje služila svojemu namenu. Leta 1887 pa so del obale od plaže do carinarnice utrdili s kamni, kar je bilo zelo ugodno za pomorsko trgovino in gost promet.43 34 Prospetto dello Stato famigliare 1910; Prospetto dello Stato famigliare 1911; PAK - Enota Piran, LKP; šk. 1 ,4 ; 1910, 1911 . Datum o smrti pilota LKP G . Pergolisa je naveden v dopisu piranske deputacije št. 1572, leto 1912, šk. 5., LKP, PAK - Enota Piran. Po njegovi smrti je vdova pridobila denarno pom oč iz sklada "Sussidio Pio fondo di marina", ki je denarno pomagal upokojenim mornarjem ter njihovim vdovam ali sirotam. 35 Personalno poročilo piranske deputacije Pomorski vladi v Trst brez posebnega naslova. PAK - Enota Piran, LKP, šk. 8., št. dopisa 3. 36 Obvestilo piranske deputacije morski vladi glede "sorveglianze notturne“, Pirano 21. Setiem bre 1898, N . 527, podpisan je Pontini ; ASTs, GM , 5/2, b. 577, N . 684. O bvestilo piranske deputacije Pomorski vladi o poračunu stroškov pri nadzoru odlaganja smeti v pristanišče med 1 .1 0 .1 8 9 8 in 9.1.1899; ASTs, G M , 5/2, b. 578, N . 78. 37 Pismo piranskega podestata Trgovskemu ministrstvu na Dunaj in Pomorski vladi v Trst 13 .5 .1 8 9 1 ; ATSs, G M , b. 571, N . 453/452. 38 Obvestilo piranske deputacije Pomorski vladi v Trstu, 21 .9 .1898 , N. 527 ; ASTs, GM , 5/2, b. 577, N. 684. 39 Obvestilo piranske deputacije Pomorski vladi, 21 .10 .1898, N . 626 ; ASTs, GM , 5/2, b. 577, N. 712. 40 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt VIII/46, ASTs, G M , 14/2, b. 968. 41 Bortolo Tam aro, Notizie patrie, Libro primo - za leta 1855 - 1888, str. 152. Original hrani Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, inv. št. 3325 . 42 Pirano, i. r. Deputazione port. sanit. maritt. col rapporto 18. mese corr.: N. 661 espone l'urgenza d'escavo fuori della ripa murata, nel basso fondo di quel tatto di riva che prospetta la casa Gabrielli ove risiede l'Ufficio e magazzino dei sali, punto d'approdo stabilito dall' Autorita doganale in concorso della Com m isione governativa incaricata di regolare nei diversi porti deli'lstria il nuovo sistema doganale. N. 4 458 ; Progetto per l'escavo da praticarsi di fronte all'uffizio doganale nel porto di Pirano, Trieste 27 D icem bre 1879; Calcato della quantita di materiale da escavarsi di parte al tratto di ripa presso l'ufficio doganale nel porto di Pirano per portare la profondita dell'acqua a 3 .00 m sotto la media bassa marea; ASTs, GM , 7/2, b. 796; Obvestilo piranske deputacije G M o poškodovani obali "dinanzi la vecchia dogana /palazzo Gabrielli/... 10. Ottobre 1888; ASTs, G M , 5/2, b. 568, N . 147. 43 L'l.r. Deputazione di porto e s.m. in Pirano con rapporto 15 corrente n. 778 si esterna in mérito alia costruzione del progettato tratto di nuova ripa lungo la spiaggia del mare presso il neo=eretto edificio doganale, Pirano, 2 0 .11 .1887 ; ASTs, G ; 5/2, b. 567, N. 250 ANNALES 3/'93 Nadja TER Č O N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSANITETNE SLUŽBE, 243-256 Pristaniške agencije44 Te so bile nameščene v vseh prometu odprtih obalnih mestih, ki so imela urejeno pristanišče, v njih pa še ni bjlo nobenega urada. V to skupino so spadali uradi v Seznam zaposlenega osebja v Pristaniški in pomor- skosanitetni agenciji v Izoli45 f leto A G E N T *ag P ILO T ČUVAJ *pg I 1885 J 1869 C alo de Gerem ia 1870 C alo de Gerem ia 1871 C alo de Gerem ia 1875 G iuseppe Covi 1887 Lorenzo Ermani 1889 Lorenzo Ermani 1891 Lorenzo Ermani j 1893 Edoardo M archig 1896 Giacom o Vitez 1900 Giacom o Vitez 1901 Arturo Schiw iz de Schivvizhofen 1902 Giacom o Vitez 1904 Giacom o Vitez 1905 G iacom o Vitez 1906 G iacom o Vitez 1907 Giacom o Vitez 1908 G iacom o Vitez 1909 Francesco Trojan 1910 1911 Antonio Bordon 1912 Antonio Bordon | *ag - agente *pg - pilota guardiano Izoli, Kopru in Miljah.46 V vsaki agenciji sta bila zapos­ lena po 1 agent in 1 inšpekcijski stražar. Agencije so opravljale podobne posle kot deputacije. Seznam zaposlenih v Pristaniški in pomorskosanitetni agenciji v Kopru47 leto A G E N T *ag P ILO T ČU VA J *pg | 1885 Giovani M ichieli (istočasno carinik) 1869 Zaccaria N icolö 1870 Zaccaria Nicolö 1871 Zaccaria Nicolö 1875 Alberto conte D 'Ecche li (deputato) 1 1887 Antonio Stefani 1889 G iusepe M icali 1891 G iu sep e Sparovitz 1893 G iusepe Sparovitz 1896 G iusepe Hartman 1900 G iusepe Hartman 1901 G iusepe Hartman 1902 G iusepe Hartman 1904 G iusepe Hartman 1905 Giovanni Ive 1906 G iu sep e Hartman 1907 G iusepe Hartman 1908 G iusepe Hartman 1909 G iusepe Hartman 1910 1911 G iusepe Hartman 1912 G iu sepe Hartman *ag - agente *pg - pilota guardiano 1140; O bvestilo piranske deputacije Pomorski vladi, Pirano 23 .4 .1887, ASTs, G M , 5/2, b. 567 , N . 374 . 44 Organisation 1851, Hauptstuck II/ Abschnitt V/ 28, 29, 30, 31, 32; ASTs, G M , 14/2, b. 968 . 45 Annuario marittimo 1855-1909, Stato personale, Agenzie portuali sanitarie : Muggia, Capodistria, Isola; AM 1855 str. 15-16; AM 1869 str. 18 ; AM 1870 str. 19 ; AM 1871 str. 18; AM 1875 str. 41-42 ; AM 1887 str. 86 ; AM 1889 str. 90; A M 1891 str. 8 2 ; A M 1893 str. 82 ; AM 1896 str. 86 ; AM 1900 str. 88 ; AM 1901 str. 9 1 ; A M 1902 str. 93 ; A M 1904 str. 101; AM 1905 str. 105 ; AM 1906 str. 105 ; AM 1907 str. 105; AM 1908 str. 105 ; AM 1909 str. 111 ; AM 1911 str. 139 ; AM 1912 str. 147. 46 Agenzia di Porto e Sanita Marittima a Capodistria, Agenzia di Porto e Sanitž Marittima a Muggia, Agenzia di Porto e Sanita Marittima a Isola; AM 1855-1912. 47 ib id.; Za leto 1855 je Giovanni M ichieli naveden kot "agente di Porto e Sanita marittima" in kot "ricevitore doganale". 251 ANNALES 3/'93 Nadja TER Č O N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 Seznam osebja v pristaniški in pomorskosanitetni agenciji v Miljah48 leto A G E N T *ag P ILO T ČUVAJ *pg 1885 Paolo M orw ay 1869 Ferdinando Ressel 1870 Ferdinando Ressel 1871 Vacante 1875 Antonio Bertotti 1887 Arturo Custrin 1889 Arturo Custrin 1891 Raim ondo Arming 1893 Dom enico Cauter 1896 Dom enico Cauter 1900 Lodovico Urlich (f.f. di agente) 1901 Lodovico Urlich 1902 Lodovico Urlich 1904 Lodovico Urlich 1905 Giovanni Rebetz 1906 Giovanni Rebet 1907 Francesco Ramroth 1908 Francesco Ramroth 1909 Francesco Ramroth 1910 1911 Giovanni Jurissovich 1912 Giovanni Jurissovich *ag - agente *pg - pilota guardiano Predstavništva ali ekspoziture49 Ta telesa so uradovala le v manjših pristaniščih, ki niso bila odprta za promet, in na takšnih mestih na obali, kjer so bile ladje često prisiljene pristajati zaradi slabega vremena, v vsakem pa je bil zaposlen le p0 en inšpekcijski čuvaj. Takšno predstavništvo je bilo v Portorožu, podrejeno pa je bilo piranskemu uradu, kjer so se zbirala vsakomesečna portoroška poročila. Njihova glavna službena naloga je bila namreč vodenje natančne evidence o vkrcanih ladjah ter o trajanju njihovega za­ držanja v luki, kot redno obveznost pa je za ekspoziture navedena le straža njim dodeljenega obrežja. Kasneje, od leta 1875 dalje, so v Portorožu namesto inšpek­ cijskega čuvaja zaposlovali pilota čuvaja. V letih 1875 - 1893 je to mesto zasedal Vincenzo Candusio, ki je bil odlikovan s srebrnim križem za zasluge, od leta 1896 pa do leta 1912 je v Portorožu deloval Antonio Zecevich, kapitan dolge plovbe. Od leta 1904 dalje se omenja kot čuvaj pristanišča - guardiano di porto.50 Za leto 1855 se kot ekspozitura omenja tudi urad v Strunjanu, kasneje pa ne več.51 Seznam osebja v Pristaniški in pomorskosanitetni ekspozituri v Portorožu52 leto Pilot čuvaj *pg Inšpekcijski čuvaj *gi 1855-1871 1 1875-1893 Vincenzo Candusio 1896-1912 Antonio Zecevich *c *pg - pilota guardiano *gi - guardiano d'ispezione *c - capitano mercantile a lungo corso Pomorski lazareti53 Za kronske dežele so ustanovili 4 pomorske lazarete oz. vojaške bolnišnice. Bile so pri Sv. Bartolomeju pri Miljah 4 (pristojna za Goriško, Istro in Trst), v Benetkah (pristojna za Benečijo), v Martinščici (pristojna za Hr­ vaško in njeno glavno pristanišče Reko ter za Vojno Krajino) ter v Meglinah (pristojna za Dalmacijo). Pod­ rejene so bile inšpektorjem ali Pomorski vladi v Trstu. 4 8 ibid. 49 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt VI/33-37; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 50 L'i. r. Espositura di Porto in Portorose; AM 1855 - 1914 ; Poročila in dopisi portoroške ekspositure, PAK - Enota Piran, LKP, šk. 1, 1911. 51 A M 1855, str. 15, 16. 52 Annuario marittimo 1855-1912, Stato personale Espositure p.s. del sottocircondario - Portorose; AM 1855 str. 15-16 ; AM 1869 str. 18 ; A M 1870 str. 19; AM 1871 str. 18 ; AM 1875 str. 41-42 ; AM 1887 str. 86 ; AM 1889 str. 90 ; AM 1891 str. 82 ; AM 1893 str. 8 2 ; A M 1896 str. 86 ; AM 1900 str. 8 8 ; AM 1901 str. 91 ; AM 1902 str. 93 ; AM 1904 str. 101 ; AM 1905 str. 1 0 5 ; AM 1906 str. 105 ; AM 1907 str. 105 ; AM 1908 str. 105 ; AM 1909 str. 111 ; A M 1911 str. 139 ; AM 1912 str. 147. 53 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt VII/38, 39, 40, 41, 42, 43 ; ASTs, GM , 14/2, b. 968. Om enjata se oba izraza - pomorska vojaška bolnišnica in pomorski lazaret. 54 Lazzaretto marittimo in Valle S. Bartolomeo presso Muggia - Trieste. 252 ANNALES 3/'93 Nadja TER ČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSANITETNE SLUŽBE, 243-256 Skrbeti so morale za pravilno izvajanje pomorskosanitet- nih predpisov, sprejemati so morale ladje in njihovo osebje, ki so prihajale iz okuženih ali zdravstveno dvomljivih dežel, pregledovati iz takih dežel prispelo blago in živali. Ob epidemijah nalezljivih boleznih so morale ladje, preden so jih lahko sprejeli v pristanišče, preživeti določen čas, glede na predpis Pomorske vlade, v karanteni. Ladjo, posadko in tovor so izolirali in nad­ zirali. Dezinfecirali in oprali so ladjo, posteljnino, osebno perilo, oblačila... Navsezadnje je bil v lazaretih opravljen tudi zdravniški pregled "zdravstveno sumljivih" oseb. Če so bili rezultati pregleda zadovoljivi, je ladja lahko nada­ ljevala svojo pot.5 V vojaških bolnišnicah so bili zapo­ sleni direktor, 1 kontrolni uradniški pisar, 1 zdravnik, ki naj bi bil obenem56 tudi ranocelik, 2 do 6 inšpekcijskih čuvajev, potrebno število začasnih čuvajev in potrebno število čistilcev. Lahko pa so zaposlili poleg zdravnika še ranocelika in tudi duhovnika, če so razsajale hude epidemije.57 Poleg različnih pristojbin so morale po­ samezne stranke (ladje in njihove posadke, lastniki ladij, ladijske družbe...), ki so bile v karanteni, plačati pri­ stojbine pomorsko zdravstvene zapore, v katero so spa­ dali denarna nadomestila za zdravniško in bolničarsko pomoč, za izplačila inšpekcijskim čuvajem ter za izplačila dnevnih zaslužkov začasnim stražarjem in čistilcem, ki so bili dodeljeni posameznim ladjam v času kontuma- ca.58 Pristaniško osebje59 so sestavljali pristaniški uradniki, pristaniški delavci (čolnarji, podčolnarji, piloti, pristaniški varnostni čuvaji - piloti čuvaji, uradni sluge), sanitetni inšpekcijski čuvaji ter v pomorskih lazaretih še začasni sanitetni čuvaji in bolnišnični čistilci. Nastavitve pristaniškega osebja so bile v pristojnosti Pomorske vlade. Pri vseh nastavitvah in tudi napre­ dovanjih so po predpisih upoštevali moralo in poštenost kandidatov, znanje jezikov, poznavanje zakonov in predpisov upravne stroke ter praktično izkušenost, bla­ gajniški uradniki pa so se morali predhodno potrditi še s preizkusom blagajniškega znanja. Vodje pristaniških uradov so lahko postali le izkušeni sanitetni uradniki. Pristaniške kapitane in trgovske poročnike (tenente mer- cantile) so izbirali predvsem med preizkušenimi ladijskimi kapitani ali oficirji vojne mornarice ali pa med odlikovanimi kapitani trgovske mornarice. Za pilote, čolnarje in podčolnarje so izbirali le osebe, ki so že dalj časa služile na avstrijskih ladjah in so se že izkazale za popolnoma zanesljive in uporabne. Poz­ nati pa so morale italijanski jezik in jezik, ki je bil običajen za deželo službovanja. Pisanje in branje v italijanskem jeziku je bilo za čolnarje in podčolnarje obvezno, za pilote, med katerimi je bila večina nepismenih,60 pa zaželeno. Prednost pri prosilcih za službo naj bi pri enakih pogojih imeli tisti, ki so obvladali enega ali več tujih jezikov. Za nastavitev inšpekcijskih čuvajev so zah­ tevali delovne izkušnje začasnega sanitetnega čuvaja, zanesljivost in sposobnost opravljanja službe ter pisanja in branja v italijanskem jeziku. Kandidat, ki ni poznal jezika ljudi, ki so živeli v kraju, kjer bi rad zasedel delovno mesto inšpekcijskega čuvaja, te službe naj ne bi dobil. Uslužbenci so se že ob namestitvi zavezali, da bodo za nujne primere noč in dan na voljo. Zato so morali tisti, ki jim je bilo dodeljeno službeno stanovanje, v njem tudi resnično stanovati. Stanovanje je moralo biti vedno čim bližje delovnemu mestu. Kjer so stanovanjske razmere dopuščale, naj bi vsaj po en pilot in inšpekcijski čuvaj stanovala v poslopju kapitanije. Vsakega uslužbenca so lahko zaradi neupravičenega zanemarjanja službe, podkupljivosti in nezvestobe do službe takoj premestili na drugo delovno mesto ali pa celo takoj odpustili. Do prestavitev na drugo delovno mesto je prihajalo tudi zaradi lastnih želja zaposlenih ali pa zaradi službenih potreb. Vsi uradniki, inšpekcijski čuvaji ter čolnarji, podčol­ narji, pristaniški piloti in pisarniški nameščenci pri cen­ tralnih uradih, ki so bili nameščeni na podlagi formalnega dekreta in zaprisege, so imeli pravico do pokojnine. Začasni bolnišnični čistilci in začasni sanitetni čuvaji, ki so jih s posebnim dekretom zaposlili ob zdravstvenih zaporah v pomorskih lazaretih in so bili vpisani le v službeni register, pa niso imeli pravice ne do pokojnine in ne do odpravnine. Slednji bi do odpravnine lahko prišli le, če bi osnovali lastni sklad, v katerem bi se zbiral odtegnjeni odstotek plače. Pristaniški uslužbenci so nosili uniforme Trgovskega ministrstva z uradnim mornariškim krojem ter določe- 55 Riassunto delle misure di sanità marittima vigenti nel litorale austro-ilirico e dalmato contro le provenienze da paesi infetti o sospetti di colera, Nr. 7523 ex 1885, Dali' I. R. governo marittimo, Trieste, 11. Agosto 1885, Stab. Tipogr. di L. Herrmanstorfer; ASTs, GM , 11/4, b. 858. 56 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt VII/42; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 57 Organisation 1851, Hauptstück II, Abschnitt VII/42, Personalstand; ASTs, G M , 14/2, b. 968. 58 Organisation 1851, Hauptstück IV, Abschnitt III; ASTs, GM , 14/2, b. 968. 59 Organisation 1851, Hauptstück III, Abschnitt I/47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57 ; Abschnitt II/ 58, 59, ; Abschnitt III/ 61, 62 ,; Abschnitt IV/ 64, 65, 66 ; Abschnitt V/67, 68, 69; ASTs, GM , 14/2, b, 968. 60 Rapporto dell'l. r. Ufficio Centrale Trieste, 1869 ; ASTs, G M , 14/2, b. 968, N. 2167. ANNALES 3/'93 Nadja TER ČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 nimi znaki posameznih činovnih razredov in stopenj. Uniforme so bile izročene uslužbencem zgotovljene ali pa so zanje, kot je razvidno iz številnih finančnih poročil in prošenj, dobivali določen letni dodatek. Rok trajanja in zamenjave službene uniforme je predpisovalo Mi­ nistrstvo za trgovino. Izredno natančni in tudi ilustrirani opisi oz. predpisi uniformiranja so se večkrat spreminjali. Le za službo inšpekcijskega čuvaja je bila že leta 1851 predpisana uniforma iz temno zelenega sukna z oranžno rumenimi zavihki iz blaga, z znakom in črko S (saniteta) iz rumene kovine na pokrivalih. Začasni bolnišnični ču­ vaji in čistilci pa so ob zdravstvenih zaporah morali nositi oranžno-rumeno prepasnico in črko S iz rumene kovine na pokrivalu.61 Ugotovimo lahko, da je tudi po propadu Beneške republike, pod katero so bila dolga stoletja tudi istrska obalna mesta, ter po naglem vzponu pristaniškega Trsta pomorska dejavnost na obravnavanem področju živela dalje. Pomorski promet in trgovina sicer nista doživela tako velike rasti kot v Trstu, popolnoma izumrla pa nikdar nista. Že po organizaciji pristaniške in pomor- skosanitetne službe ter po številu nameščenega osebja v pristaniških in pomorskosanitetnih uradih v krajih ob današnji obali Republike Slovenije lahko vidimo, da je Pristanišče v Izoli. Fototeka PMK, št. 226. 61 Organisation 1851, Hauptstück III, Abschnitt II/60; Abschnitt III/63; Abschnitt IV/66; Abschnitt V/69; AS Is, G M , 14/2, b. 968. Uniformiranja uslužbencev nisem podrobneje obdelala. Prav tako jih zakon iz leta 1851 ne opredeljuje preveč natančno, lo pa sta storila zakona iz leta 1875 in 1902. Prvi je "Norma per l'uniforme dei funzionari esecutivi di porto e sanità marittima, approvata con Sovrana Risoluzione del 6 febraio 1875 (O rdinanza dell'i.r. Ministero del Com m ercio dd. 15. febraio 1875 N. 4358), al Nro. 1533 anno 1875, I. R. Governo marittimo, Buchferei von L Herrmanstorfer". Zakon je tiskan in izdan v nemščini in italijanščini. Drugi zakon, ki prav tako zelo podrobno določa uniformiranje uslužbencev avstrijske pomorske organizacije je "Ordinanza dell'i.r. Ministero del com m ercio dd. 28. maggio 1902 N. 26067 colla quale viene emanata nuova norma per l'uniforme degl'ii.rr. impiegati di porto e s. m., com e pure dei nocchieri, dei guardiani di porto e dei piloti di porto dell'i. r. Amministrazione marittima, ad N . 8277 ex 1902, i. r. G ov. mar, Trieste - Tipografia Zhink $ Saxida". Tudi ta predpis je izdan v nemščini in italijanščini, oba pa hrani Državni arhiv v Trstu.; ASTs, GM , 14/2, b. 1121. 254 ANNALES 3/'93 Nadja TER ČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSANITETNE SLUŽBE, 243-256 . ■ : . ' ' ' POR TO ROSE - Pont H e Pomol v Portorožu. Fototeka PM"SM"P, N. INV. U. 1432 med vsemi imelo največji pomen mesto Piran. Ravno viri, ki so za Piran v veliki meri že raziskani, za druga v pristanišču tega mesta je potekal najgostejši promet mesta pa nas to še čaka. na tem področju, kar potrjujejo tudi številni arhivski RIASSUNTO Nell'intervento viene presentata Torganizzazione dei servizi portuali e sanitari marini nella monarchia austríaca, ossia austro-ungarica come nel 1851 é stata sancita dalla legge Organisation des Hafen- und See-Sanitátdienstes in der Oesterreichischen Monarchie. Questo provvedimento legislativo, che successivamente non ha súbito cam- biamenti rilevanti, é rimasto in vigore fino alia caduta della monarchia. A capo di tutta Torganizzazione c'era Timperial-Regio Governo marittimo Trieste, le cui tingue d'ufficio erano il tedesco e Titaliano. Vengono descritte le sue competenze e tutti gli uffici inferiori ad esso subordinad. In tal modo si puó conoscere piu in dettaglio Torganizzazione e Tattivita dei porti lungo Todierna costa della Repubblica di Slovenia (Pirano, Portorose, Isola, Capodistria), nonché del vicino porto di Muggia. In particolare viene messa in rilievo Tattivita portuale e marinaresca nel porto di Pirano, la quale, nonostante la predominanza di Trieste, si é mantenuta a livelli alti per tutta la durata del dominio austríaco. 255 ANNALES 3/'93 Nadja TERČO N : ORGANIZACIJA PRISTANIŠKE IN POM O RSKOSAN ITETN E SLUŽBE, 243-256 w |IK% l Jijjp,. , flp ^ j | . - ft; Pristanišče sv. Andreja v Kopru. Fototeka PMK, št. 197 256