URN_NBN_SI_doc-K6OB3NY9

542 1.19 Objavljena recenzija, prikaz knjige, kritika Šolski center Postojna – 70. Urednice: Alenka Gerželj, Vlasta Milavec, Mirjam Radivojevič, Sonja Škrlj Počkaj. Postojna: Šolski center, 2015, 117 str. Razvoj šolstva je bil na Primorskem in s tem tudi v Postojni 1 v primerjavi z osta- lim slovenskim prostorom že po končani veliki vojni specifičen. Italijanske oblasti so, čeprav so novembra 1918 vse vasi na Pivškem prelepile z razglasom, 2 ki je Slovencem tako slovesno obljubljal: »Italija, velika država svobode, vam da iste državljanske pra- vice kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v vašem jeziku, več kakor vam jih je dala Avstrija«, pa so okupacijske oblasti postopoma začele ukinjati naše šole, na tistih pa, ki so z delom smele nadaljevati, je italijanščina v škodo slovenščine in drugih učnih predmetov postala obvezni učni predmet. Usodni udarec je slovenskim šolam prinesla t. i. Gentilejeva šolska reforma. Italijanščina je v šolskem letu 1923/24 postala učni jezik 3 v prvem razredu in nato v naslednjih šolskih letih postopoma v vseh razredih. Italijani so v novih pokrajinah uvedli tudi spremembe na področju višjih oblik šolstva. Že omenjena reforma je namreč ukinjala meščanske šole (ta je v Postojni delovala od leta 1906) in jih nadomestila z dopolnilnimi šolami ( scuola com- plementare ) ali z nadaljevalnimi tečaji ( corsi integrativi ). Četrti člen odloka 4 je določal, da se bo od šolskega leta 1927/28 pouk tudi na srednjih šolah in učiteljiščih »vršil v italijanskem jeziku.« Posledice teh odločitev (ob mnogih drugih) so bile za Primorsko usodne. Zardi uvedbe italijanske šole je bilo na Primorskem prizadetih več kot dvajset generacij šoloobveznih otrok, ki niso uspeli pridobiti ustrezne izobrazbe niti v italijan- skem in še manj v maternem, slovenskem jeziku. Ta veliki intelektualni manko je po drugi svetovni vojni kot slaba popotnica spremljal večino tistih, ki so jih zadele določ- be nesrečnih italijanskih reform in so, brez ustreznega predznanja, po vojni začenjali praktično znova. In to je bil tudi čas, v katerem se je rodila Gimnazija Postojna. Sedemdeseto obletnico delovanja so (tako kot vse ostale okrogle obletnice doslej) na šoli slovesno obeležili z več dogodki skozi celotno šolsko leto 2015/16. 5 Kot ob podobnih obletnicah so tudi pri načrtovanju in organizaciji lanskoletne moči združili profesorji in dijaki. Prva v nizu dogodkov, Dan odprtih vrat in brezplačne delavnice »Pokaži jezik!«, sta se zgodila 17. novembra 2015. Dopoldan so dijaki na tržnici pred Poslovno-trgovskim centrom Primorka z vsemi zainteresiranimi delili svoje znanje 1 Več o tem gl. v: A. Čuk, Pivška dolina v letih 1918–1928. P ostojna. Upravno in administrativno središče . Postojna, Galerija 2; Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009, str. 117–156. 2 V imenu italijanske vlade ga je podpisal general Petitti di Roreto. 3 Slovenski narod je 6. oktobra 1923 v prispevku V Postojni zapisal: Prišli so v šole novi, italijanski učitelji, ki bodo blagrovali slovenske otroke s poukom v italijanskem jeziku, katerega otroci ne razumejo. V šolah … bodo le italijanščino vcepali otrokom v glavo.« 4 27. decembra 1923 ga je objavila Gazzetta Ufficiale. 5 Prispevek je žal pripravljen z enoletno zamudo.