LETO XXIII. — številka 93 Ustanovitelji: občinske konference »ZDI 'esenice, Kranj, Radovljica, 6kofJa Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. - Odgovorni urednik Albin Učakar ^ASILO SOCIAL KRANJ, sobota, 5. 12. 1979 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik* Od 1. Januarja 1958 kol poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk^ in sicer ob sredah ln sobotah ZA GORENJS 3. stran Poprečna pokojnina 733 din 4. stran Sodobni pouk s sodobnimi učnimi sredstvi /- stran Viharnik z Goropek 51 -stran Skandalozno pivo 10. stran Se enkrat o napisih v gotici Kranj vas vabi na nakup igrač in praktičnih daril za vaše otroke v specializirano trgovino Babv, Titov trg 23. PESTRA IZBIRA DOMAČIH IN UVOŽENIH IGRAČ. Podjetjem in ustanovam bomo v decembru odobrili pri nakupih daril izreden popust. Gorenjska je počastila dan republike V počastitev dneva republike je bila v petek, 27. novembra, v Kranju slavnostna akademija, na kateri so združeni moški pevski zbor iz Stražlšča, Kokrice, Primskovega in Bele ob spremljavi kranjskega pihalnega orkestra pod vodstvom Zdenka Motla izvedli kantato Radovana Gobca Hej, partizan. Na akademiji je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar podelil posebna priznanja povojnim družbenopolitičnim delavcem oziroma udeležencem NOB. (Jk) — Foto: F. Perdan KRANJ Tudi letos od 1. — 31. decembra v vseh prodajalnah Kokre Novoletna reklamna prodaja z nagradnim žrebanjem 500 ur za 500 kupcev Žrebanje nakupov prek 50 din bo 6. I. 1971 Obiščite naše bogato založene prodajalne! KOKRA KRANJ občan sprašuje Sindikalna politična šola V četrtek, 3. decembra, se je v Preddvoru pri Kranju začela sindikalna politična šola, ki jo organizira občinski sindikalni svet v sodelovanju z občinsko konferenco ZMS v Kranju. Namenjena je sindikalnim delavcem v delovnih organizacijah. Izvedbo politične šole so zaupali Delavski univerzi Tomo Brejc iz Kranja, ki je tudi povabila k sodelovanju predavatelje. Program šole obsega 112 ur predavanj, razprav in dela po skupinah. Predavanja so razdeljena v štiri cikluse. Od 3. do 5. decembra so v šoli predelali vprašanja iz gospodarstva in gospodarjenja, od 10. do 12. decembra bodo razpravljali o samoupravljanju, od 17. do 19. decembra pa bodo govorili o delu v druž- benopolitičnih organizacijah ter od 14. do 16. januarja o družbenem standardu. 29. januarja prihodnje leto bodo tudi preizkusili znanje, ki so ga pridobili v politični šoli. Politična šola za sindikalne delavce je ena od oblik sistematičnega in poglobljenega družbenega izobraževanja. Čedalje večje zahteve po hitrejšem napredku socialistične družbe in s t°m v zvezi gospodarstva in družbenih odnosov zahtevajo tudi vedno več družbenoekonomskega znanja. Zato bodo slušatelji v šoli poslušali predavanja in razpravljali pre! \- -m o pro-blenvh, ki w*fr*ia aša družba, zlasti pa okolje, v katerem delajo. Za šolo se je prijavilo 37 slušateljev. Pravzaprav lahko Na podlagi 168. čl. statuta podjetja razpisuje komisija za delovna razmerja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj zaradi reelekcije naslednja vodilna delovna mesta: 1. vodjo tehničnega oddelka; 2. vodjo finančno-ekonomskega oddelka; 3. vodjo splošnega oddelka. Pogoji: pod 1.: diploma iakultcte za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s strokovnim izpitom ter 5 let prakse; pod 2.: diploma ekonomske iakultcte ter 5 let prakse ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse; pod 3.: diploma pravne fakultete in 5 let prakse v gospodarstvu. Nastop dela takoj. Prijave na razpisana delovna mesta je treba vložiti na naslov Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, in sicer do vključno 18. decembra. Skladno z 78. členom Statuta ČP »Gorenjski tisk« v Kranju razpisujejo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič delovno mesto glavnega urednika glasila bZDL za Gorenjsko »Glas«. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: a) visoka izobrazba in triletna praksa na uredniških poslih ali b) višja izobrazba in osemletna praksa na uredniških poslih. Poleg navedenega morajo biti kandidati člani Društva novinarjev Slovenije. Osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Kandidati naj pošljejo svoje prijave pismeno najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Občinska konferenca SZDL, komisija za razpis, Kranj, Trg revolucije št. 1. K prijavi naj priložijo življenjepis, podatke o uspešnosti dosedanjega dela in dokazila, da izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. rečemo, da so jih prijavile sindikalne podružnice v delovnih organ'— -"•»*« *i mladinska organizacija, ki najbolj poznajo njihove sposobnosti in delo. Če pogledamo starostno in izobrazbeno strukturo prijavljenih, ugotovimo, da so sindikalni delavci danes mlajši in bolj izobraženi kot še pred nekaj leti. Samo trije med njimi imajo nižjo šolsko izobrazbo, 30 jih ima poklicno ali srednjo šolo, štirje pa so končali visoke šole. Večina slušateljev jc tudi mlajših od 25 let. L. Bogataj občinske organizacije SZDL Prihodnji teden v torek bo v Kranju seja občinske konference socialistične zveze, ki j se je bodo razen članov konference udeležili tudi predsedniki krajevnih c ganizacij SZDL in krajevnih skupnosti j v občini ter člani vodstev | obč i n s k i h d ružbenopo 1 i t i č n i h organizacij in društev. Na se- j ji bodo najprej razpravljali o predlogu ekonomske politike in izhodi* "•''■> za zbiranje in porabo sredstev za kritje splošnih družbenih potreb v prihodnjem lotu. Uvodoma bo o tem govoril predstavnik republiške konference socialistične zveze. V nadaljevanju pa bodo na seji razpravljali in sklepali o pravilih občinske organizacije SZDL in o pripravah na volilne konference v krajevnih organizacijah socialistične zveze. A. Ž. Kadrovska komisija GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ ponovno razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA CENTRALNEGA SKLADIŠČA Pogoji: kvalificiran delavec trgovske stroke ali ustrezna nižja strokovna izobrazba z najmanj 3 leta samostojnega dela v skladiščni službi. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja, do vključno 20. decembra. Že v Glasu ste opozorili, da bi bilo treba v Kranju stopnice, ki vodijo z Jelenovega klanca proti sedežu Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, popraviti. Ni še tako dolgo, ko je bil prehod po teh stopnicah nekaj časa zaprt in kazalo je, da jih bodo res popravili. Ko pa so prehod odprli, se je pokazalo, da so popravili le nekaj stopnic. Kaj pa druge? JESENICE Podružnica največjega slovenskega gradbenega podjetja Gradiš iz Ljubljane na Jesenicah slavi v teh dneh 23. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so imeli pretekli četrtek proslavo, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenega 'n političnega življenja jeseniške občine. Podružnica Gradisa na Jesenicah je v občini zgradila vrsto pomembnih objektov, med katerimi je na prvem mestu nova valjarna na belškem polju Zadnja leta jeseniški Gradiš ne gradi več samo na območju občine, ampak vedno pogosteje tudi zunaj njenih meja. -i* KRANJ V četrtek popoldne je bilo v Kranju predavanje zvezni3 poslanca Sveta Kobala o problemih ekonomske politike v Jugoslaviji in ukrepih za stabilizacijo našega gospodarstva-Predavanja se je udeležilo veliko število gospodarstvenikov "z Kranja ter ostalih gorenjskih občin. Kobal je najprej orisal značilnosti gospodarstva od le j3 1965. dalje, ko smo sprejeli gospodarsko reformo, do leta V**9* ko sprejemamo ukrepe za stabilizacijo in utrditev našega g°* spodarstva. Zvezni poslanec je posebno nazorno opisal Pr0" blemc, ki so pripeljali do tega, ter strategijo uresničevanja programa stabilizacije, ki je v nekem smislu tudi druga %°" spodarska reforma. Več o tem bomo še pisali. -J^ Na dvanajsti seji kluba gorenjskih poslancev so v Por)c^?tl Ijck popoldne gorenjski poslanci razpravljali o stabilizacijski ukrepih, o osnovah srednjeročnega programa razvoja v repu D" liki in o ekonomski politiki ter izhodiščih za zbiranje sredstev za pokrivanje splošnih družbenih potreb v prihodnjem letu. omenjenih vjorašanjih je poslance seznanil podpredsednik rep bliškega izvršnega sveta inž. Tone Tribušon. V razpravi pa s sodelovali tudi poslanci Franc Braniselj, Martin Košir. Ton Polajnar in Franc Jcre. A. m KAMNIK V počastitev dneva republike so v sejni dvorani skupnem občine Kamnik slovesno razvili nov prapor mestne organ'2 cije Zveze borcev NOV Kamnik. Prapor je prevzel Ivo Ko din, ki ga je nato izročil praporščaku Stevu Crljeniču. Na tej svečani seji občinskega odbora ZZB NOV Kamnik so ob navzočnosti predstavnikov društev, organizacij in P sameznikov podelili posebna priznanja ob 25-letnici osvo ditve. Priznanje je dobilo 50 občanov in 24 krajevnih orga zacij, šol in društev. J- ■? RADOVPi i ko* Radovljica, 4. decembra — Na podlagi dogovora tneo mitejem občinske konference zveze komunistov in občins ^ sindikalnim svetom se je ob 8. uri v hotelu Jelovica na B začelo celodnevno posvetovanje za člane vodstev družben litičnih organizacij. Obravnavali so aktualna vprašanja sta zacijskega programa in predvidene ukrepe v sistemu ekon ^_ ske politike ter problematiko našega družbcnojiolitičncga ^ stema. O tem sta na posvetovanju govorila sekretar centra ^ ga sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijan Rožič in ^'a"njjC kretariata centralnega komiteja zveze komunistov Slovcm. Milan Kučan. A- ž. Za oskrbnine premalo denarja V občini Kamnik letos do-piva priznavalnino 60 borcev, m to mesečno od 8000 do 30.000 S din. So primeri, da dobi mož 20.000, žena pa tudi 20-000 S din. Priznavalnine dobivajo občani, ki so bili meti vojno aktivisti, zdaj pa skorajda razen priznavalnine fcJniajo drugih sredstev (ali Pa minimalnih) za življenje. Poleg tega občina Kamnik daje petim učencem, sino- vom in hčeram borcev, pomoč pri šolanju. Občasno dajejo tudi enkratne priznavalnine v znesku od 30.000 do 100.000 S din. Tako je bilo na zadnji seji komisije odobreno pet enkratnih priznavalnin. Starostne socialne podpore dobiva 85 oseb v znesku od 5500 do 40.000 S din. Občina Kamnik plačuje tudi za 32 odraslih oseb oskrbnino v raznih domovih, in to po- vprečno 89.000 S din na osebo. Za dvajset mladoletnih oseb, ki so v raznih domovih, pa povprečno po 99.000 S din na osebo. V primerjavi z lanskim letom so se letos oskrbnine v domovih povišale za 31 odstotkov, zato je v občinskem proračunu za oskrbnine zmanjkalo sredstev in jih bodo nadoknadili iz drugih virov, kjer pa niso bila uporabljena. J. Vidic Občlnskt komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu občine Radovljica je ob desetletnici organiziranega delovanja na področju prometne varnosti podelila diplome in priznanja j^Jzaslužnejšim šolam, avto-moto društvom in posameznikom. Štirim osnovnim šolam pa je komisija izročila elektromagnetne makete križišč za poučevanje prometne vzgoje. Jrana Cankarjevega doma v Tržiču. Centralna večerna proslava ob dnevu republike. Izzvenela je kot svečano sklepno dejanje spominskim prireditvam po šolah, delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih. Tržičani so po več letih (če me spomin ne vara, jih je minilo kar okoli eset) olmovjij svojo nekdaj tradicionalno obliko novembrske proslave s telovadno akademijo 7* dvorana se je po tolikem času spet trla obiskovalcev. Akademijo so pripravili člani gimna-'čnega kluba TVD Partizan Tržič. Obsegala je devet točk: od nastopa najmlajših prek osred-JeSa gimnastlčncga dela do zaključnega ritmičnega sestava mladink. Tržič /je z mlado Predmetno učiteljico telesne vzgoje gotovo precej pridobil: kot avtorica in vadlteljica sestavov ^ Je Tonlca Mikič uspešno predstavila. Slavnostni govor sta si razdelila oba podžupana. 0a Popoldanski prireditvi za šolsko mladino je spregovoril Stanko Stritih, zvečer pa Milan Kris--ok. — 1 oto: F. Pcrdan Poprečna pokojnina 733 din Društvo upokojencev v Kranju in občinska konferenca SZDL sta v torek popoldne pripravila razgovor s podpredsednikom izvršnega sveta SRS Vinkom Hafnerjem o izpopolnjevanju pokojninskega sistema in o položaju upokojencev v prihodnjem letu. Vinko Hafner je v uvodu povedal, da letos za upokojence ni bilo ravno malo storjenega, še pred dvema letoma ni poprečna pokojnina dosegala niti polovice poprečnega osebnega dohodka zaposlenega. Lani se je višina pokojnin toliko dvignila, da so dosegle 51 odstotkov poprečnega osebnega dohodka zaposlenih, starostne pokojnine pa celo 61 odstotkov. Letos bi mo. ral odstotek narasti na 57 pri vseh pokojninah in na 67 odstotkov pri starostnih pokojninah. Med letom pa so življenjski stroški toliko narasli, da predviden porast pokojnin ne bo dosežen. Letošnja poprečna pokojnina pri nas je 733 din, starostna pa 860 din, kar je za 3 odstotke manj kot Je bilo planirano. 2e med letom zahtevana uskladitev pokojnin z življenjskimi stroški pa bo izvedena S 1. januarjem 1971. Pokojnine bodo usklajene deg- resivno, to je, da bodo najvišje pokojnine povečane za manjši odstotek kot nižje. Za drugo leto se obeta tudi uskladitev pokojnin, ki so bile priznane do leta 1969 na raven pokojnin iz leta 1970. Vinko Hafner je zatrdil, da bo v prihodnjem letu urejanje pokojnin imelo prednost pred drugo družbeno potrošnjo, saj stabilizacijski ukrepi obetajo varčevanje na teh področjih. Po predvidevanjih se bodo v naslednjem letu pokojnine dvignile za skupno 18 odstotkov. Poprečna pokojnina naj bi bila potem 855 din, starostna pokojnina pa 1008 din ali 66 odstotkov osebnega dohodka zaposlenih. Preden je odgovarjal na vprašanja poslušalcev, je Vinko Hafner razložil tudi več predlogov za izpopolnitev pokojninskega sistema. Posebno slovenski predlogi vsebujejo težje pogoje za pridobitev pokojnine. Da pa bi postale pokojnine bolj ekonomsko stabilne, zavarovane pred ekonomskimi nihanji, naj bi bil osnova za izračun 10 letni osebni dohodek, razen tega pa bi upoštevali se degresijo, da bi na ta način odpravili prevelike razlike med osebnimi dohodki. L. M. Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj objavlja rok in pogoje za predlaganje kandidatov za sprejem priznanja OF občinske konference SZDL Kranj ob 30. obletnici ustanovitve OF. Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbeno-političnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Kandidate za podelitev priznanja OF predlagajo organizacije in organi SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti in občani. Predlogi za podelitev priznanja OF morajo vsebovati osebne podatke o kandidatih ter temeljit opis njihovega dela, za katero se podeljuje priznanje Priznanja OF bodo podeljena 27. aprila 1971. Predlogi se dostavljajo Žiriji za podel tev priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj do 15. marca 1971. žirija za podelitev priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj Priznanja za tradicije l\S0B Letošnji dan republike in 25-letnico osvoboditve so v Škofji Loki proslavili s posebno počastitvijo vseh tistih organizacij in posameznikov, ki se z izredno prizadetostjo zavzemajo za ohranjevanje tradicij našega narodnoosvobodilnega boja. Na svečani proslavi, ki je bila v petek, 27. novembra, v Loškem gledališču, so podelili 70 priznanj posameznikom ali j predstavnikom zaslužnih or- ' ganizacij. To so bili kulturno ! prosvetni delavci, umetniki, ! pevski zbori, godbe in drugi j ansambli, ki z izrednim po- j sluhom črpajo snov iz časov naše revolucije za današnje i delo in s tem prispevajo k ; obujanju spominov na čast- ! no prehojeno pot ter ob tem dajejo moč in smer v datiaš- i njem razvoju. Prav tako so prejeli to priznanje mnogi delovni in drugi kolektivi, ki z velikim razumevanjem do borcev iz NOB skušajo ubla-ževati njihove zdravstvene in druge posledice s primernim zaposlovanjem, skrbijo za stanovanjske in druge težave svojih zaposlenih borcev. Ta priznanja so pripravile borčevske organizacije vseh naših gorenjskih občin prek svojega koordinacijskega od. bora ZZB, kar naj bi dalo poseben poudarek letošnjim zaključnim proslavam v počastitev 25-letnicc osvoboditve. V glavnem so bile podeljene ob praznovanju dneva republike. V Kranju pa bodo to prav tako slovesno izvedli v okviru dneva JLA. K. M. Kranjski mladi planinci Proslava v Gorjah Tako kot vsako leto so tudi letos za dan republike v Gorjah v domu TVD Part zan družbenopolitične organizacije iz Gorij pripravile proslavo. Po govoru sekretarja izvršnega odbora občinske konference SZDL tovariša Varla, sta nastopila gorjan-ska godba na pihala in pevski zbor osnovne šole Gorje. Skoda je le, da tako kot včasih, ni nastopila tudi folklor- na skupina ali telovadci in člani dramske skupine. Pravzaprav nam je lahko žal, da je ta dejavnost v Gorjah zamrla. Organizatorju proslave oziroma podobnih prireditev Pa bi za prihodnje priporočil, da bi bolje poskrbel, da ne bi bilo različnih motenj oziroma nenadnih presenečenj med programom. J. Ambrožič Mladi planinci, člani mladinskega odseka planinskega društva Kranj se pripravljajo na svoj občni zbor, ki bo v sredo, 9. decembra v Domu JLA v Kranju. Tudi v prihodnjem letu nameravajo sodelovati na tekmovanjih, se usposabljati v planinskih in alpinističnih vrstah v poznavanju narave in podobno. Njihov program je še posebno zanimiv s povečanim sodelovanjem z vojaki iz domače garnizije. Tako med drugim predvidevajo širše dvodnevno srečanje in smučanje z vojaki na Rudnem polju, skupen množičen izlet na Kališče spomladi, skupni kviz o poznavanju planinskih in vojaških veščin in podobno. V sklopu mnogih tečajev, tekmovanj, predavanj, taborov in akcij in 10 izletov je predviden tudi množičen mladinski izlet, odprava na Velebit in množično sodelovanje ob praznovanju OF in drugih pomembnih obletnic. Kranjska mladina že več Jot prednjači v planinskih vrstah, saj jih je več kot 600, nad polovico vsega članstva. V nadaljnjem delu pa nameravajo svoj mladinski odsek še posebno usmeriti v tri pododseke, in sicer v pionir- Nov most v Bodeščah Prebivalci krajevne skupnosti Ribno v radovljiški občini so minulo sredo Še posebno slovesno počastili dan republike. Okrog 15. ure so se mnogi zbrali pred novo zgrajenim mostom čez Savo Bohinjko v Bodeščah. Predsednik krajevne skupnosti Franc Odar je pozdravil vse navzoče, novo ustanovljeni pevski zbor Viharnik in učenci nepopolne osnovne šole Ribno pa so pripravili krajši kulturni program. Dva meseca in pol je trajala gradnja novega betonskega mostu čez Savo v Bodeščah. Most je dolg 60 metrov, širok pa 2,5 metra. Gradnja mostu, ki jo je opravil in or-i ganiziral stavbenik Pelko z ; Bleda, je veljala okrog 39 mi-' lijonov starih dinarjev. Sred-| stva za izgradnjo tega in treh drugih mostov v radovljiški občini so prispevala Vodna t skupnost Gorenjske in števil- na podjetja v radovljiški občini. Most je po krajšem govoru, v katerem je poudaril pomembnost objekta za razvoj turizma in drugih dejavnosti v tem delu radovljiške občine, odprl podpredsednik radovljiške občinske skupščine Niko Fabijan. Otvoritve pa so se udeležili med drugim tudi predsednik skupščine ter drugi predstavniki občine in organizacij. A. 2. skega, vodniškega, kjer bodo še posebno sodelovali mladi vojaki, ter v pododsek srednješolske mladine. Ob taki organizacijski razširitvi pri- čakujejo, da bo mladina še lažje našla v njihovih vrstah svoje mesto in možnost sproščene aktivnosti. K. M. Spremembe o prispevku za mestno zemljišče Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri radovljiški občinski skupščini je v sredo popoldne razpravljal o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. V predlogu spremenjenega odloka je predvideno, da bi v prihodnje v radovljiški občini plačevali prispevek za uporabo mestnega zemljišča tudi v Spodnjih in Zgornjih Gorjah, Llkancu, Ribčevem lazu in v Stari Fužini. Novo v osnutku odloka je tudi, da se za koristno površino šteje tudi čista površina garaž in počitniških hišic. Tretja pomembnejša sprememba pa je, da bi v prihodnje spadal0 v drugo kategorijo stanovanjskega coninga le Spodnje in Zgornje Gorje, vsa druga naselja, v katerih že ali pa še bodo plačevali prispevek z3 uporabo mestnega zemljišč* pa so uvrščena v pivo kategorijo. Svet je na sredini seji omenjene spremembe in dopolnitve sprejel. O osnutku odloka pa bo na prihodnji seji razpravljala in sklepala še občinska skupščina. A. Z. Sodobni pouk s (Vtisi z mednarodne razstave v Beogradu) Vrsta razprav v zadnjem času v Glasu razglablja o učnih uspehih na osnovnih šolah v gorenjskih občinah in se ustavlja predvsem pri osipu. Tako učitelji na šolah kot strokovni delavci zavoda za šolstvo skušajo odkriti vzročne zveze: rešitev je v posodobljenju pouka, pri racionalizaciji, prehodu iz gole faktografije na področja abstraktnega mišljenja in še marsikje. Povod za naš današnji zapis pa je dala pred kratkim zaključena razstava opreme in sredstev za sodobni pouk v Beogradu. Slovenci imamo redko možnosti, da vidimo zbrane novosti, ki jih uvajajo v šolstvu v svetu. Pred meseci smo si lahko v skromnejši obliki ogledali dvoje razstav (v Ljubljani in Celovcu), videti karkoli več, najnovejše, pa pomeni potovati na razstave v BascI ali Dortmund. Zato ni presenetljivo, da so tudi nekatere gorenjske šole našle čas in sredstva, da so poslale vsaj posamezne učitelje na beograjsko I. mednarodno razstavo. Prvi vtis je morda nekoliko razočaral. Morda smo priča- \ kovali vseeno več. Toda po natančnem ogledu eksponatov, zlasti pa ob razmišljanju kako z modernimi sredstvi posodobiti pouk tako glede nazornosti, programiranja in ne nazadnje uvajanja elektronike tudi na tem področju, se vtis spreminja. Ko se občani odločajo za samoprispevek za izgradnjo in opremo novih šol, menimo, da je prav, da zvedo tudi, s čim bodo šole v prihodnosti tudi razpolagale. Seveda ta informacija ne more biti Popolna, opozorila bi rada na tista učila bodočnosti, ki so pravzaprav v razvitih državah že učila njihove sedanjosti. Vse kaže, da odseva naša nerazvitost tudi na tem področju, čc si že ne upamo drznej-še trditi, da jo pravzaprav pogojuje. Prireditev je bila • dvorani številka 111 beograjskega sejma, na njej je sodelovalo 63 razstavljavcev, od tega 35 tujih iz 11 držav, vzhodnih in zahodnih tja do Japonske. Vloga redkih slovenskih podjetij je bila vidna: od proizvajalcev (begunjski Elan, ljubljanski Ro^ itd.) do uvoznikov (Contal, Tobak). V našo zavest vse bolj Prt* haja potreba po programira" nem delu pri pouku. « zadnjem letu so nekatere šole na Gorenjskem že uvedle enostavne učne stroje — respon- j derje, ki so se v Evropi f močno uveljavili. S pomočjo tega učnega stroja je moč v nekaj minutah preveriti, aj» so učenci učno snov razume-j li, jo obvladajo, kdo tajJJ I njih je še ne dojame, katere-j ga kompleksa ali spoznanja učenci niso osvojili v večje številu itd. Pri nas so se «*? Ijavili responderji ljubljanskega Roga, v Beogradu srno videli že izpopolnjene tuje i vedbe, seveda pa zato dva**-3 dražje. V velik prid programiranemu pouku je tudi sinhrotu-zirana kombinacija: diapf jektor-magnetofon in ustrezn » programiran tekst: u^e°hl. gleda sliko na ekranu, P°s"i ša razlago z magnetofonske!? iiiAii !cW, da bi posekal drevje, zasajeno leta 193S, ga skuril 'i tvet tf*o*.JI spremen"I v travnike, sa] trenutno ničemur ne služi. Le-tos sc*^ se nar-eč lotil t-nega pitanja govedi. Ob nakupu teličkov mi KZ 2lri da 500 N din na glavo. Bomo vi-deli, kaj bo iz tega. Upam, da je specializacija donosnejša kot dosedanji klasičen način kmetovanja, ko gojiš vsake reči po malo.« Žakljevi so prej dve sezoni zapored sejali rusko pšenico, o kateri je šel glas, da uspeva v višjih predelih, kjer sneg zgodaj zapade in pozno skopni. Toda pozebla je a zrnja ni ostalo niti za seme. »Pred vojno, dokler ml stric ni zapustil posestva, sem bil kvalificiran čevljar,« pravi Jože. »A sčasoma sem novi poklic — kmetovanje m* verjetno vzljubil. Danes bi pod nobenim pogojem ne želel presedluti.« Lipenk in njegovi so lani z lastnimi silami in sredstvi (pomagal jim je le sosed) speljali pot, ki jim omogoča doseči hišo z avtom ter v večji meri uporabljati mehanizacijo. GG spet ni primaknilo niti dinarja. »Kakšni so naši bodoči na« črti? No, lotiti se nameravamo gradnje nove hiše, kajti vnučka in vnuk naglo rasteta,« je korenjaški dedek pogledal proti temnolasemu parčku, proti deklici in deo-ku, ki sta postajala med podboji kuhinjskih vrat. Temni oblaki nad Goropo-kami so na javljali dež, ko smo si stisnili roke. Treba jo bilo pohiteti, saj bi močo. I utegnila zmehčati blato v ko» vozu in onemogočiti fotone« porterjevega 'hrošča'. L O' Varčujmo za naše otroke pri Gorenjski kreditni banki V Berlinu poteka sestanek voditeljev držav članic varšavskega pakta. Sestanek ima prav gotovo obeležje večstranskega srečanja na najvišjem nivoju, saj so v Berlinu zbrane »prve garniture« dežel vzhodnega bloka. Tako srečanje je bilo do neke mere potrebno že zaradi aktivne smeri, ki jo je zavzel zahod-nonemški kancler WiIIy Brandt v vzhodni politiki. Moskovski, varšavski sporazum do sedaj in najavljanje novih normalizacij z vzhodnimi državami, vsekakor ni majhen korak. Poleg tega je jasno, da so pri tem ostali nezadovoljen! vzhodni Nemci, pri katerih je čutiti bojazen, da bi pri teh premikih ostali ob strani in izolirani. Torej to srečanje naj tudi potolaži nezadovoljneža in vsekakor Berlin in Budimpešta prispeva, da bo politika Vzhoda glede Zahodne Nemčije in berlinskega vprašanja enotna in brez vrzeli. Kljub vsemu ostaja odprto vprašanje, če je to resnično uspelo. Kaže, da dobiva pravi razsežnostni razmah nedavno ustanovljena arabska unija. Prejšnji teden se je federaciji med Egiptom, Libijo in Sudanom priključila Sirija, najavljajo pa še pripravljenost Jordanije za priključitev k tej zvezi. Navzven kaže tako rastenje, da se s tem krepi tudi politična in vojaška moč te tvorbe. Površin- sko gledano je to res tako. Dvomljivo je, kako se bo stvar obnašala, ko bo prej ali slej izpostavljena preizkušnjam, kot so notranja previranja v teh državah in pa recimo enotnost akcije v odnosu na Izrael. Ne da se izogniti ugotovitvi, da je zveza velika le navzven. Vendar, kako pa njena učinkovitost? Po zadnjih izjavah kambo-škega šefa princa Sihanuka imajo osvobodilne sile v svojih rokah že okrog dve tretjini kamboškega ozemlja. Po predhodnih bolj ali manj neuspešnih »akcijah čišče- ARTUS na razstavi v Škofji Loki Prav gotovo se še spominjate, da smo v našem časniku konec oktobra obširneje pisali o velikem uspehu in priznanju, ki ga je podjetje Alpies iz Železnikov dobilo na VIII. mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje ureditve in I. jugoslovanskem salonu pohištva v Beogradu, ki Je trajal od 23. oktobra do 1. novembra. Takrat smo zapisali, da je podjetje z novim programom pohištva ARTUS pripravilo največji bum na beograjski prireditvi in da je za program ARTUS, Id pomeni revolucijo v opremljanju stanovanj v prihodnje, dobilo najvišje jugoslovansko priznanje in prvo nagrado. Program pohištva ARTUS (latinsko pomeni člen), ki ga bodo v Alplesu začeli izdelovati v novi tovarni, in jo bodo po napovedih odprli 22. julija prihodnje leto, je sedaj razstavljen v dvorani TVD Partizan na Mestnem trgu v škofji Loki. V sodelovanju s podjetjem Slovenijales Je Alpies razstavo odprl 2. decembra. Odprta pa bo le še danes hi jutri. Podjetje na tej razstavi prodaja tudi znane in prav tako nagrajene predsobne garniture in omarice za čevlje na kredit in s 5 odstotnim popustom. Priporočamo vam, da ne zamudite te izredne priložnosti in si ogledate prvič v Sloveniji razstavljeni novi program pohištva ARTUS. Hkrati pa izkoristite priliko za opremo predsobe in za ugoden nakup omarice za čevlje. nja« Lon Nolovih sil in pa sodeč po neprestani aktiv, nosti sihanukovcev se režimu generala Lon Nola v resnici ne obetajo ravno rožnati časi, čeprav je poskušal utrditi svoj položaj v očeh mednarodne javnosti z razglasitvijo republike. Iz Gvineje se je vrnila posebna misija organizacije Združenih narodov, ki je imela nalogo, da na kraju samem prouči položaj glede neuspešnega vdora tujih plačancev v Gvinejo. Znano je, da je bil položaj v tej afriški državi nekaj dni po vdoru precej nejasen, saj so bila poročila, ki so prihajala od tam, večkrat docela protislovna. No, nazadnje je gvinejskemu predsedniku Sekou Toureju le uspelo, da je obvladal »komandose smrti«, ki v vojaškem pogledu prav gotovo niso predstavljali resnejše sile (bilo jih je nekaj sto) razen za gvinejsko vojsko. Kakorkoli že, poskus zrušitve vladajočega režima je brez dvoma delo tistih neokolonl-alističnih sil, ki se nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da jim je na črnem kontinentu odklenkalo. ljudje in 2gP dogodki Prejšnji teden se je v Budimpešti končal Jubilejni kongres madžarske delavske socialistične partije, ki mu je prisostvovalo veliko število tujih delegacij. Sami Madžari prvotno niso hoteli, da bi kongres preveč »odzvanjal« v mednarodni areni. Ta njihova želja se ni izpolnila, ker so najprej Sovjeti prišli z najvišjo partijsko delegacijo v Budimpešto, temu zgledu P3 so sledili še v nekaterih drugih socialističnih državah. Kongres je seveda najbolj pomemben za Madžare same, ki so se zato tudi potrudili 1° povedali svoje mnenje dokaj jasno: da njihova graditev socializma ni nikakršno kri* voverstvo, ampak pot, J" njim najbolj ustreza. Skratka, smer, ki Jo mislijo tudi za naprej nadaljevati. Veletrgovina Živila iz Kranja Je v soboto, 28. novembra, odprla novo samopostrežno trgovino v Kulturnem domu v Struže-vem. Za ureditev prostorov in notranjo opremo so Živila porabila 250 tisoč dinarjev. — Foto: F. Perdan ŠKANDALOZNO PIVO Vabi na 3-DNEVNO POTOVANJE Z LETALOM DC-9 v Rim odhod Brnik: H. 12. ob 13.15 povratek: 14. 12. ob 13.45 SILVESTROVANJE v Piranu, hotel Punta °dhod 31. decembra 1970 °b 16. uri iz Ljubljane, Trg revolucije, povratek 3. januarja 1971. ZIMSKE POČITNICE Z ENOTEDENSKIM ARANŽMAJEM v Avstriji od 30. januarja do 20. februarja 1971 BELO JEZERO od 23, jan. *> 20. februarja 1971 '"formacije in prijave v turističnih poslovalnicah: s«ofja Loka, Radovljica, Bled, Ljubljana — šubičeva 1. »Saj ni res, da je pijača prcpo\>edana! Saj je svoboda! Lahko ga pijete po mili volji. Vendar ne zunaj na javnem. Tako kot doma; za zaprtimi vrati lahko ljubite in se obnašate sproščeno,, svobodno. Prav tako za zaprtimi vrati svobodno pijete;« Približno taka je bila razlaga enega izmed naših rojakov — današ-njih vdanih Kanadčanov, ko I smo na pikniku v gozdičku i iznad Niagare morali na hitro ! poskriti steklenice piva. Skratka, popivanje zunaj, pa četudi je to le pivo, se uvr- ! šča med nekako pohujšanje, škandal aH v najmilejši oceni na nekaj, kar ljudi navaja na slabo, nezaželeno pot. Vsaj po naši oceni, v primerjavi z našimi navadami in življenjem. Do tega prvega razmišljanja o razlikah življenja v Kanadi sem prišel med prvimi srečanji z ljudmi, v začetku dvomesečnega potepanja po tej obsežni deželi. Potem sem postopoma spoznal to in ono, se sprijaznil s položajem in ugotovil vzroke, se zamislil ob cfljrh. V Ham i 1 tonu, kjer je veliko Slovencev, je bik) tako spoznanje. Povabili so me na slovenski piknik. Ob tem so mi razkazali to izrazito industrijsko mesto kakih 90 km od Toronta z 200.000 prebivalci. Slovenci se držijo dokaj skupaj. Njihov dom je postal pretesen in po dolgih letih so si postavili in uredili novega, ki z večjo parcelo vred velja kakih 350 do 400 tisoč dolarjev. Vse s prispevki naših rojakov. Pravili so o prizadevnem pevovodji Načetu Križnarju, o prof. Suha-dolnikovi, ki poučuje slovenske otroke, o dveh slovenskih letoviščih, o društvu Bled in Kres, ki večkrat tu nastopata, o naših Slakih, ki so jih pričakovali . . . Postojn-čan Ivo je bil glavni organizator. Blok vstopnic za Slake po 3 in po 4 dolarje je kar serijsko prodajal. Vprijaznem gozdičku na farmi našega rojaka je zaživel naš piknik. Ob gugajočih mizah in zabojih i za sadje smo posedli, se pozdravljali, predstavljali, dvi- gali čaše. Toda razpoloženje piknika ne bi bilo »slovensko« zgolj ob zvokih Veselih Pomurcev, če se ne bi zbrali in predstavili tudi »neznani talenti« v improviziranem pevskem zboru. Po jezeru ..., Trnovski zvon..., V Ljub-Ijanco pridem . .. , in celo 2abe — vsaka je šla kot namazano. Poslušalci so vstajali, se bližali, ploskali, javljali so se novi tenoristi, basisti. Predlogov in idej je bilo več in več. Celo na našem Kranjskem se že ne vem od kdaj nisem tako sprostil in izpel. Prav res! »Boste videli, kako še naši otroci, rojeni Kanadčani, znajo in pojejo slovensko,« je dejal postaven, čokat možakar in iz obroča nadvse hvaležnega občinstva poklical 4—5 otrok različne velikosti,-jih postrojil v sredini ter jih mrmraje »uglasil«. Potem pa je dal znamenje: ena, dva, tri in zbor malčkov jo je res ubrano urezal: »Mi hrabri domobranci.. .« Imel sem občutek, da me nekateri pozorno opazujejo. Mnogim pa je bilo očitno nerodno — obračali so se vstran, strmeli v tla. Pokazal sem se skrajno brezbrižnega. Vsaj upam, da se mi je posrečilo. Spet smo starejši urezali nekaj narodnih s še večjo vnemo, z novoprišlimi glasovi. In prav sredi petja, ko je bilo razpoloženje na višku med »nastopajočimi« in občinstvom, je nekdo z vso naglico prodrl skozi obroč in z zaskrbljenim, pohihim glasom opozarjal: »Poskrijte buteljke piva! Policija prihaja!« Mahoma je utihnila pesem. Kar planili smo na delo, tlačili buteljke v malhe, skrivali pod grmovje . . . Pač kamorkoli. Tudi jaz. Prav ta dogodek me je najbolj prepričal, kako vleče družba, okolica, kako se človek podredi večini včasih za vsakršno ne- premišljenost, neumnost. Sicer pa takrat ni bilo časa za razmišljanje. Tako je kazalo, čeprav nismo bili deležni časti policijskega obiska. Zakaj bi sicer ne pomagal, sodeloval, se vključil v družbo kot prej ves popoldne? Le mislil sem si svoje: pač prilagojeno na ameriške pogoje in navade, da so pijačo kje dobili »pod roko«, ceneje, na ugodnejši, nedovoljen način. Še ko smo vse poskrili, se znova zbrali v pevski krog kot da nič ni bilo, si nisem upal nikogar vprašati, zakaj to skrivanje, kaj ima policija s pivom. Šele ob povratku kasno v noč sem zaupal znancem to mojo radovednost. Začudili so se moji naivnosti, nevednosti. Dovoljenje za piknik še ne pomeni dovoljenje za pijačo zunaj. Zamislil sem se. Le tista primerjava svobode s pivom in ljubeznijo doma za zaprtimi vrati je bila malce pretirana, neposre-čena, vendar nazorna. Za naše pojme celo smešna. Kasneje sem podobno doživel tudi za kavo. V velikem bifeju zloglasne veletrgovine Shopper Citv sem naročil kavo. Čeprav ne bo turška, vsaj ekspres, sem si mislil. Strastno sem si jo zaželel, ko sem videl že samo to besedo nad pultom. Pa so mi prinesli belo kavo! Da se ne bi osramotil zaradi okornosti jezika ali morda celo z netočnim naročilom po moji krivdi, sem se sprijaznil s postrežbo. Soro-jaku, že aklimatiziranemu Kanadčanu pa sem vendar omenil kaj si pri nas zamišljamo in predstavljamo pod imenom »coffe«. Poklical je simpatično strežnico in po njunem krajšem pogovoru pojasnil meni približno tole: sama prava kava je vendar mamilo. To se lahko naroči le v določenih lokalih, v nočnih barih, kjer ob sveči plešejo gola dekleta. Skoraj tako je glede cigaret. Kajenje sicer ni prepovedano niti v javnosti, vendar je tolikšna propaganda proti kajenju, da so" me včasih uvrščali kar mej samomorilce. Zanimivo je, da so cigarete mnogih vrst na i/biro, toda z enako ceno — 62 centov za zavitek. Ob vsem tem, kot sera spotoma spoznaval, gre za načrtno, vztrajno te/njo oblasti za ohranitev zdravega človeka. In ta cilj je vreden pohvale, spoštovali ja iu tudi določenega samo odrekanja. Skušal sem se privaditi temu, se vključiti v tamkajšnje življenje in sam nase sem bil ponosen, da domala dva meseca nisem obrnil šilce žganega in bii brez naše turške. Po dvajsetih, tridesetih in več letih so se tudi naši ljudje tako privadili temu, da jim niti na misel več ne pride slivovka, turška in podobna »mamila«. Ob tej aklimatizaciji sem se navadil zjutraj na kak sadni sok, opoldne na večji prigrizek in zvečer (a ta je zgodaj — od 18. do 19. ure) na obilni obrok z juho, velikimi zrezki vse do solate — pač naše boljše kosilo. In za pijačo ob jedi — v mnogih družinah je to mleko. Velik kozarec mleka sodi nekako k vsakem krožniku kot v Franciji vino. Tudi na to sem se privadil in, na tiho povedano, že znova odvadil! Nekaj glede hrane pa sem jim res zavidal. To je posebno kislo mleko v tetrapaku, kakršnega pri nas žal res nimamo: gosto, komaj tekoče, z okusom pinjev-ca in izredno aromo. Le da bi ob tem mleku teknili naši žganci, naš domač črn kruh, kar pa tam ni. Prodaja alkoholnih pijač jo strogo državni monopol. Ni veliko teh trgovin. Potrebno je celo izpolniti vprašalnik. Bolj zahtevno kot za nakup orožjaf Vendar vse to za zdravje človeka. Ti ukrepi niso zgolj proti mamilom. Sem sodijo tudi obsežne zelenice, skrajna čistoča, boj proti osnesna-ževanju zraka in vode. pri čemer bi bilo marsikaj poučnega tudi za nas. O tem pa prihodnjič. K. Makue REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA 650 let Trzica V letih 1781 in 1783 je Izšlo na Dunaju v treh zvezkih delo Benedikta Franca Hermanna Reisen durh Oesterreich, Stavermark, Karaten, Krain, Italien, Tyrol, Salzburg und Baiern im Jahre 1780 (Potovanja po Avstriji, štajerski, Koroški, Kranjski, Italiji, Tirolski, Salzburški in Bavarski v letu 1780). Pisec tega potopisa se je rodil leta 1755 v Marienhofu na Štajerskem. Ko je kmalu končal s svojim neuspešnim šolanjem, ga je oče poslal v Aussee učit se solarstva, vendar tudi tu ni ostal dolgo. Preživljal se je zatem s pisarniškimi službami v Murauu, Gradcu in na Dunaju, hkrati pa se vneto izpopolnjeval v naravoznanstvu, zlasti v rudninoslovju in rudarstvu. Z željo, da bi svoje iz knjig in predavanj pridobljeno znanje še poglobil, se jc leta 1780 podal na potovanje po avstrijskih deželah, na katerem se je zanimal v prvi vrsti za rudno bogastvo in rudarstvo teh dežel. Po povratku je postal predavatelj na dunajski univerzi, odkoder pa se je kmalu umaknil v Rusijo, kjer je bil kot strokovnjak v rudarstvu sprejet z odprtimi rokami in kjer se je hitro močno uveljavil. Zasnoval je prvo jeklarno na Uralu in posodobil obratovanje srebrnih rudnikov v Sibiriji, kar mu je prineslo velike časti in visoka odlikovanja: profesuro v Pe-trogradu, članstvo v ruski carski akademiji, imenovanje za ruskega državnega ga svetnika itd. Med svojim znanstvenim delovanjem je napisal tudi več razprav v raznih jezikih. Umrl je v Petrogradu leta 1815. (Podatke o njegovem Življenju in delu smo posneli po sestavku Jos. VVestra v Mladiki XI, str. 208— 210). Nas tu zanima predvsem njegov potopis, in sicer tisti del, ki podaja podobo tržiške pokrajine ter način življenja in navade tržiškega prebivalstva. Kot bomo videli, se namreč na svoji poti ni ustavljal le ob kamninah in okamninah, ob rudninah in rudah, ampak je imel odprte oči tudi za lepoto pokrajine in za ljudi in njihove navade. Zato prevedimo tudi iz tega potopisa kratek odlomek. Potopis je napisan v obliki 23 pisem nekemu dvornemu svetniku S. iz mesta M. Deseto pismo je bilo napisano še v Celovcu 15., 17., 20. in 26. junija in se končuje z besedami (str. 156): »Zdravstvujte, moj najdražji; moje prihodnje pismo boste prejeli s Kranjskega.« Enajsto pismo je bilo napisano res že v Ljubljani 28. junija, vendar v njem še ni podrobnejšega opisa poti skozi naše kraje, ampak je posvečeno v celoti še Koroški. Začenja se takole (str. 157): »Preden vam bom povedal kaj o Kranjski, vam moram po svoji navadi podati še splošen oris Koroške. Bodi pa mi dovoljeno pred tem sporočiti, da sem včeraj zgodaj zjutraj odpotoval iz Celovca in šele pozno zvečer prispel semkaj. Prva poštna postaja, eno postajo od Celovca, se imenuje Kožcntavra, druga pa Tržič (»Neu-marktel«), do koder računajo dve postaji. Med tema dvema krajema je visoka gora Ljubelj (»Loibl«), ki loči Koroško od Kranjske in čez katero vodi velika cesta.« Za tem uvodom v enajsto pismo sledi napovedani opis Koroške. Končuje pa se to pismo z besedami (str. 185—186): »Prihodnjič boste prejeli opis moje poti skozi Kranjsko v Idrijo in Trst, kamor odpotujem jutri...« Vendar je bil Hermann 29. junija vsaj še tolikšen del dneva v Ljubljani (tu jo imenuje »Laubach«), da jc tudi dvanajsto pismo pisal svojemu prijatelju še od tod. V njem beremo (II. zv., str. 1—7): »Spoštovani prijatelj! V svojem včerajšnjem pismu sem z opisovanjem svojega potovanja obstal na Ljubelju; nadaljujem torej tam. Če bi vam pripovedoval, da je Ljubelj ena najvišjih gora v teh krajih in da je iz zelo strmih in kar se da strašnih apnenčastih pečin, bi po nepotrebnem samo ponavljal, kar so povedali že mnogi pred menoj. Toda da je čez to na videz skrajno odljudno pogorje speljana odlična cesta in da je na njegovem pobočju, posebno na koroški strani mnogo zelo plodnih travnikov in marsikak nad vse mikaven kotiček, ki te prevzame s svojo divjo lepoto, to najbrž ni tako splošno znano. Vsaj jaz sem občutil izredno zadovoljstvo, ko sem se vzpenjal jasnega poletnega jutra po lepi, široki cesti tako rekoč skozi nepretrgane drevorede hrastovih, bukovih, orehovih in smrekovih gozdov. Čim više se vzpneš, s tem večjo slastjo vdihavaš čisti zrak, napolnjen z vonjavami tisočerih zdravilnih zelišč. Če se ozreš na prehojeno pot, se ti sicer ne odpre pogled niti v daljavo niti v kako mikavno dolino pod teboj, toda gore, gozd, travniki in potok kažejo podobo, vredno čopiča največjih krajinarjev. Približno dve uri od Kožentavre, že na precejšnji višini pogorja, naletiš na gostilno, ki se ji pravi »Pri nemškem Petru«. Je, če se ne motim, edina na vsej poti. Svoje ime je dobila, kot sami lahko razberete, zato, ker je gostilničar Nemec. Vedeti morate namreč, da govorijo preprosti ljudje med Celovcem in Tržičem povsod slovensko. Tisti, ki so šli kdaj kam dlje kot na očetov vrt, razumejo sicer tudi nemško, toda materin jezik jim je slovenski in slovensko govore tudi ugledni meščani v Celovcu. Gostilna »Pri nemškem Petru« je najbornejša koča, kar jih lahko vidiš, vendar premore njen lastnik, kot so mi zatrjevali, trideset tisoč goldinarjev. Po videzu bi mu prisodili le nekaj sto goldinarjev. Da svojega bogastva na zunaj ne razkazuje, je najbrž vzrok v tem, ker se boji roparjev, za kar ima v tem okolju dovolj povoda.« J. R- Še enkrat o napisih v gotici Glede spornega vprašanja o opravičenosti, da so se v Kamniku pojavili napisi pisani v gotici, so predstavniki turističnega društva Kamnik izjavili: »Menimo, da v naši demokratični družbi lahko vsakdo, pa čeprav za to ni poklican' izrazi svoje mnenje o vsaki stvari, ki se dogaja v mestu. Tudi kamniški mestni arhitekt ni in ne more biti začetek in konec vsega, kar zadeva ureditev našega mesta. Tu-di mi znamo brati v raznih leksikonih, da je gotica karolinškega izvora, da je stilna pisava, da jo uporabljajo marsikje na zahodu itd. —i vendar ne moremo mimo dejstva, da ima gotica prav za nas Slovence poseben pomen. V gotici namreč vidimo pisavo tistih Nemcev, ki so silili proti vzhodu. Tistih Nemcev, ki nam stoletja niso pustili živeti. Skratka, gotica je za nas znamenje nemštva. V Kramerjevi svetovni zgodovini iz leta 1935 je narisana karta Nemčije. Na tej karti je prav vsa Slovenija označena kot nemško kulturno vplivno področje. Če bomo brez sleherne potrebe opremljali naše stavbe z gotskimi napisi, se bodo Nemci in Av- strijci, ki bodo prišli v Kamnik resnično počutili, kot da so prišli na nemško kulturno ozemlje. Tega pa ne moremo in ne smemo dovoliti. Čeprav je portal hiše v Maistrovi ulici na gostilni Cerer gotski, zato ni še potrebno, da je tudi oznaka gostilne napisana v gotici. Ne pretiravamo, če rečemo, da gotica na kamniških hišah žali naš narodni čut. Gotica je za nas nacionalna pisava Nemcev. Zato je že čas, da ti napisi iz Kamnika izginejo ...« Na občinskem odboru ZZB NOV Kamnik pa so povedali: »O stilni pisavi je bilo govora na skupščini ZZB NOV Kamnik, na več sejah, pa tudi na odboru za proslavo 25-letnice osvoboditve. V zapisniku s sestanka odbora za proslavo 25- letnice osvoboditve z dne 27. februarja 1970. leta je med drugim zapisano: »Odbor soglasno vztraja pri odstranitvi napisov v gotici v mestu Kamnik do občinskega praznika . ..« V zapisniku s skupščine ZZB NOV občine Kamnik pa je zapisano: »Ko so se po Kamniku začeli širiti napisi v gotici, smo borci postavili vprašanje, zakaj se to dela. Pojasnilo ur- banističnega oddelka, da to ni nemška pisava, ne zadostuje in se s tem ne strinjamo. Ko je bila tiskana prva slovenska knjiga, so bili drugačni časi, Trubar pa tudi ni imel na razpolago drugih črk. Tujci, ki prihajajo v Kamnik, pravijo, da je to nemško mesto. Večina lastnikov hiš se je branila takih napisov. Poudarjamo, ti napisi naj izginejo iz Kamnika, ker je Kamnik slovensko mesto .. .« Predstavnik občinske skupščine je že spomladi zagotovil borcem, da bodo iz mesta odstranili vse napise pisane v gotici. To se še ni zgodilo. Vse je v pričakovanju, da bodo problem rešili »zgoraj«, to je na republiški ravni. V gostilni Cerer so povedali, da sami res sploh niso vedeli, kakšen bo napis na gostilni (za napis so plačali 80.000 S din). Pripravljeni so ga takoj odstraniti, če bodo obenem odstranili tudi druge napise v stilni pisavi v mestu. Prav zato je nesmiselno, če se zaradi napisa na gostilni Cerer jezimo na gostilničarja. Razpravljati moramo s tistimi, ki so za te napise v gotici izdelali načrte. Ne glede na to, kdo ima prav. Tri Kamničane smo vprašali, kako oni gledajo na te nove zapise? IVANKA ZORE, frizerka od 1944. leta, domačinka, ki dobro pozna svoje mesto: »Gremo s časom naprej. Meni je vseeno, s kakšnimi črkami bo napis tega ali onega lokala. Golica pa res ni invazija germanizacije. ,Joj, kdo pa si je to izmislil'. V mojem frizerskem salonu o tem nikoli ne govorimo.« LJUDMILA DOLENC, knjigo vodkinj a v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik: »Mene gotica ne moti. Nasprotno, zdi se mi, da takšni napisi krasijo mesto; bolj domače se počutimo. Črke z Nemčijo in fašizmom nimajo nobene zveze. Samo piko-lovci iščejo dlake tam, kjer jih ni.« VOJO ROT, urar, star 20 let, doma iz Kamnika, zaposlen v tovarni Vega v Ljubljani: »Kamnik je starinsko mesto z mnogimi starimi stavbami in bogato kulturno in arhitektonsko dediščino. Sem za to, da so napisi v mestu enotni. Zaradi napisov LEC-TARJEV HRAM in drugih, ki so pisani v stilni gotici, se . ne razburjam. Imam dovolj ! drugih skrbi. Vsaka nova j Stvar v življenju pa naleti i na ovire. Gotica ni nova, nova je na nekaterih lokalih v Kamniku, pa tudi kamniške ovire so nove. Dajem besedo strokovnjakom.« Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec je na nedavni seji občinske skupščine obvestil odbornike, da predsedstvo občinske skupščine ni nikdar zahtevalo, naj se iz mesta odstranijo napisi v stilni pisavi gotice. To zahtevo je večkrat izrazil občinski odbor ZZB NOV Kamnik, nezadovoljni pa so tudi predstavniki turističnega društva. To vprašanje je bilo sproženo že letošnjo pomlad na občnem zboru ZZB NOV Kamnik. Predsednik občinske skupščine je našemu kamniškemu dopisniku izjavil, da predsedstvo občinske skupščine o tem ni nikoli, niti namerava o tem sklepati, prav tako občinska skupščina Ao stilne pisave gotice ne D° zavzela nobenega stališča. čeprav to vprašanje ni bilo na dnevnem redu nedavne seje občinske skupščine, Pa so po predsednikovem P°j jasnilu nekateri odborniki odločno zahtevali, naj *e & mesta odstranijo vsi napi* v gotici. J. Vidic SOBOTA - 5. dcč&ribra 1970 RADIO Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., tt., 22., 23., In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9, *2., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 5. DECEMBRA 2020 Operni koncert — 21.45 Večer z mezzosopranistko Dano Ročnik - 22.15 Okno v svet — 22.30 Iz zakladnice glasbenega klasicizma — 23.55 Iz slovenske poezije DECEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9-05 Pionirski tednik — 9.35 Lahka glasba z orkestrom Madžarske RTV — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-Potki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dirigent Kari Bbhm z Mozartom — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Igramo za vas — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje tenorist Giuseppc di Ste-fano — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Deset minut s pevcem Minom Robičcm — 1800 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz baleta °ajna punčka — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači — 2°00 Zabavna radijska igra ~~ 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program !3.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Filmska glasba "? 15.40 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke iz Jovenskih pop lestvic — 16.40 sobotni mozaik — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Pet minut humorja — 20.05 Svet in mi — 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Vokalno instrumentalne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 15.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 16.10 Operetne melodije — 16.40 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.17 Glasba za rog in violino — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Melodije iz operete Netopir — 15.00 Izletniški ka- , žipot — 16.35 Priljubljene slo-I venske popevke — 17.00 Ples 1 ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.40 Z orkestrom Kookie Freeman — 20.05 športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Minute za Fran-za Liszta — 21.45 Salzburški festival 1970 — 23.30 štiri svetne pesmi Henrvja Purcel-la — 23.55 Iz slovenske poezije Interna 469 — mladinska oddaja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Stereor)--' op'- li koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri Drugi program 13.05 Paleta —davnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut * -----om VVer- ner Miiller — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Kvintet za rog in violino — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Če se pleše — 21.45 Iz repertoarja zagrebškega mešanega zbora. — 22.15 Literarni večer — 22.55 Med deli sodobnih čeških skladateljev — 23.55 Iz slovenske poezije 9. DECEMBRA 8. DECEMBRA Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica woše Pijade — Našlo* uredništva in uprave Usta: Kranj Trg revolucije 1 'tavba občinske skupšči-ne- - Tek račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te »efonl: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma-l°oglasna in naročniška s»užba 22-152. — Naročni-JJJ letna 32 polletna 16 j?"1, cena za eno številke 50 Para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo °"/» popusta. Neplačanih °8'asov ne objavljamo. 7. DECEMBRA 8.10 Glasbena rn/itineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Eldo Viler in Ladom Leskovarjem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Konjovičevega Jadranskega capriccia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši po- i slušalci čestitajo in pozdrav-| ljajo — 15.30 Glasbeni inter-I mezzo — 15.40 Poje Šcntjcr-J nejski oktet — 16.40 Iz ope-I retnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napolki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz 2. dejanja opere Slovo od mladosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Filmske melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Deset minut z orkestrom radia Beromiinster — 14.40 Mladinska od^;a Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 M-jhna revija slovenskih fagotistov — 16.40 Rad imam glasbo—17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti dofnS in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Ota Roma — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.20 Lahka glasba — 22.15 Komor-noglasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Melodij." za ve:.' inr — 18.40 Z orkestrom Billy Vaughn — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri sle---"~''-h s1' ' :e-ljih — 2355 Iz slovenske poezije 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 S pevcema Ninom Robičem in Marjano Deržaj — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Siegfri-dova idila — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomek iz opere Dali-bor — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v starem studiu — 22.15 S fe-. stivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 16.05 Melodije iz operet in filmov — 16.40 Rezervirano za mlade --18.40 Z orkestrom Jackie Glea-son — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije glasbeni partituri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Godala za lahko noč Dru'4> program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja orkestra in zbora Les Baxter — 15.35 Popevke iz studia 14 — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Moskovskega Bolaoj teatra — 16.40 Sestanek ob jukc boxu — 18.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 21.05 Naš intervju — 21.15 Dva odlomka iz opere Nikola Subič-Zrinjski — 21.43 Komorni ja/.z — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Večeri Beethovnovih violinskih sonat — 23.55 I] slovenske poezije 10. DECEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Pojo: Irena Kohont, Rafko Irgolič in Lidija Kodrič — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Madame Butterflv — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncertni valčki — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 14.40 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert zbora iz Lahtija na Finskem — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz. kasetne produkcije — 18.30 Popevke slovenskih avtorjev — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Dve novejši 11. DECEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo—9.35 Ob Jadranski obali — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji daa — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za tu- # riste — 15.40 Za popoldansko prijetno razpoloženje — 16.40 Rad (mam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Bachova orgelska glasba — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kre-šeta — 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana —• 20.30 Top pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvold iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jaz« pred polnočjo Dru«: program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Maska v modrem — 16.05 S slovea* skimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemni« kih — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Para* I da zabavne glasbe — 20.08 I Radijska igra — 21.05 Soli* 1 stična dela slovenskih skla* dateljev — 21.45 S koncertni* odrov jugoslovanskih filh» monij — 23.55 Iz slovenska poezije TELEVIZIJA, 5. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 16.55 Obzornik, 17.00 Po domače s folklornim ansamblom Nagelj iz Kanade, 17.20 Ivanhoe — serijski film (RTV Ljubljana) — 17.45 Državno prvenstvo v košarki Beograd : Zadar (RTV Beograd) — 18.30 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.40 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Beograd) — 19.20 Po poti slovenske državnosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Rodovnik — zabavno glasbeno oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 3-2-1, 21.40 Svet v katerem živimo — film, 22.05 Nepremagljivi — serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV El 6. DECEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 930 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijska razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — Športno popoldne, 18.30 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.40 Levičarji — humoristična oddaja v RTV Beograd) — 21.25 Videofon (RTV Zagreb) — 21.40 športni pregled (JRT) — 22.10 Povojno črnogorsko slikarstvo (RTV Beograd) — 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 7. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Zgodbe o Tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, ! 19.00 Mozaik (RTV Ljublja-1 na) — 19.05 Diapazon (RTV ! Beograd) — 19.50 Cikcak, • 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Stari časi — TV drama, 21.20 Znani obrazi, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni , zaslon (RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost, 19.05 Diapazon, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV 13 8. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.15 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.15 V. simfonija, 18.00 Pravljica, 18.15 TV obzornik, 18.30 Torkov večer z orkestrom Riche-ja Vadnala iz Clevelanda, 19.00 Mozaik, 19.05 V temnem onkraju, 19.30 Osebna nega, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Moja soproga — italijanski film, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.45 Boks Glav : Bonavena (RTV Beograd) — Drugi spored: 16.55 Poročila, 17.00 šahovski komentar, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Risanke (RTV Beograd) — 18.05 Mali svet, 18.30 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV MOJA SOPROGA je naslov prve zgodbe o možu-samcu, ki bi rad priporočila za novo sluibo. Na obisk k poslancu je šel z naključno znanko, ki jo je predstavil kot svojo soprogo, da bi naredil boljši vtis na vplivnega moža. LUCIANA je zgodba o mladi ženi, ki bi skoraj doživela avanturo. PTIČICA pripoveduje o ženi, ki so ji največja skrb kanarčki. To ne ugaja možu. MOJ DRAGI je tragična zgodba nerazumevanja med zakoncema. Mož je bolan, žena pa ga zato zaničuje. 9. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Ljubljana) — 15.15 Osnove splošne izobrazbe, 15.45 Košarka — ženske Vojvodina : GEAS (RTV Beograd) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.00 Hokej SZ : CSSR (RTV Beograd) — 20.15 TV dnevnik, 20.40 3-2-1, 20.45 Teh naših petdeset let, 22.20 Italija danes, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.15 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV LH 10. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 11.00 Francoščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Posebni odred — oddaja iz cikla Mali oglasi, 21.20 Večer s profesorjem Milanom Osrcdkar-jem, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Potopisna reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 11. DECEMBRA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) —14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Bratovščina Sinjega galeba, 18.15 Obzornik, 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Nočni prehod — ameriški film, 22.05 Rezerviran čas, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.35 Hokej Švedska : CSSR (RTV Beograd) — 24.00 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.50 Trapollo HH 33 (RTV Zagreb) — 18.30 Jazz (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NOČNI PREHOD ji izrazit western, mladega režiserja Jamesa Nielsona, ki si je ustvaril sloves odličnega ustvarjalca pri televiziji. V tej zvrsti filmov, kjer je že težko najti nove variante, predstavlja Nočni prehod nekaj zanimivosti predvsem v liku glavnega junaka, ki ima večje veselje s harmoniko kot s pištolo. Jesenice RADIO 5.-6. decembra amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADI-GAN 7. decembra amer. film STANLIO IN OLIO PRODAJATA MIŠOLOVKE 8. decembra franc.-italij. barv. filrn NEUKROTLJIVI Jesenice PLAVŽ 5.—6. decembra franc.-italij. barv. film NEUKROTLJIVI 7. —8. decembra amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADI-GAN Dovje-Mojstrana 5. decembra i tal i j.-španski barv. CS film TEPEPA 6. decembra amer. barv. film LEGENDA O LYLAII CLARE Kranjska gora 5. decembra italij. barv. ni m JU DOKA, TAJNI AGENT 6. decembra amer. barv. film ZA NJENO LJUBEZEN 8. decembra amer. film STANLIO IN OLIO PRODAJATA MIŠOLOVKE Javornik DELAVSKI DOM 5. decembra amer. barvni film LEGENDA O LYLAH CLARE 6. decembra amer. film STANLIO IN OLIO PRODAJATA MIŠOLOVKE, italij. barv. film JUDOKA, TAJNI AGENT Radovljica 5. decembra amer. barv. film REKA V PLAMENIH ob 18. uri, angl. barv. film UMAZANA IGRA ob 20. uri 6. decembra amer.-italij. barv. film KOMISAR X — TRIJE MODRI PANTERJI ob 14. uri, angl. barv. film UMAZANA IGRA ob 16. uri, špan. barv. film LEPI SPOMINI ob 18. uri, amer. barv. film REKA V PLAMENIH ob 20. uri 7. decembra amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 20. uri 8. decembra italij. barv. film SERAFINO ob 20. uri Bled 5. decembra amer. barv. film PEKEL V MANITOBI ob 17. in 20. uri 6. decembra amer. barv. film PEKEL V MANITOBI ob 15., 18. in 20. uri 7. decembra špan. barv. film TEPEPA ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 5. decembra amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. film SUROVE STRASTI ob 17. in 20. uri, amer. barv. film LOVCI NA SKALPE ob 15. uri 7. decembra amer. barv. film LOVCI NA SKALPE ob 19. uri 8. decembra amer. barv. film JEZDEC-MAŠCEVALEC ob 20. uri i 'i Železniki OBZORJE I 5. decembra amer. barv. film LOVCI NA SKALPE 6. decembra amer. barv. film ŽENSKA Z DNA MORJA Kranj CENTER 5. decembra zah. nem. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 10. uri, amer. barv. CS film DOKTOR ŽIVAGO ob 16. in 19.30 6. decembra zah. nem. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 10. uri, amer. barv. CS film NOV i OBRAZ V PEKLU ob 13.30, I amer. barv. CS fiim DOKTOR ŽIVAGO ob 15.30 in 19. Kranj STORŽIČ 5. decembra amer. barv. CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 16. uri, amer. barv. CS film SICILIJANSKI BRATJE ob 18. uri, franc. barv. VV film NEŽNA LETA ob 20. uri, premiera amer. barv. filma ZA NJENO LJUBEZEN ob 22. uri 6. decembra zah. nem. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 14. in 18-uri, franc. barv. VV film NEŽNA LETA ob 16. uri, amer. barv. CS film SICILIJANSKI BRATJE ob 20. uri Tržič 5. decembra amer. barv. CS film DOKTOR ŽIVAGO ob 17.30 uri Kamnik DOM 5. decembra amer. barv. CS film MAC KENNOVO ZLATO ob 17. in 19.30. 6. decembra franc. barv. film PUŠČAVA ŽIVI ob lj uri, amer. barv. CS filrn MAC KENNOVO ZLATO ob 14.30-, 17. in 19.30. Cerklje KRVAVEC 5. decembra angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 19.30. 6. decembra angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSM ob 16. in 19. uri ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦It ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ Dežurni^ veterinari* 4.—10. decembra: Vehove« Srečko, Kranj, Stošičeva * tel. 22-405; 11.—17. decembra-Bedina Anton, Kokrica, JCJ' 23-518; 18.—24. decembra: KU Jože, Cerklje, tel 73-115. Nagradna križanka \ VODORAVNO: 1. poslanstvo, predstavništvo, poverjena naloga, 7. glavna bolgarska reka, tudi žensko ime, 13. ime več čeških kraljev, 14. pergamski kralj, 15. filmski igralec Alain, 16. brezbožniki, pristaši ateizma, 17. najvišje božanstvo pri starih Egipčanih, 18. del psevdonima bolgarskega književnika Dimitra Ivanova (...Pelin), 19. kratica za grško osvobodilno gibanje (Ethnikon apeleutherotikon metopon), 20. vojak armije, 23. jezik bantujskih črncev, tudi ilovica (množina), 26. ime dramske igralke Leonove (Leontina Skrbinškova), 27. nizozemski kraj, znan po priznanem siru, 31. okenska zastornica, zavesnica, 33. glasilo KP Italije, 34. ost, konica, 35. kratko bodalce, navadno s trikotnim rezilom, 36. planšar, ovčar, 37. morska mačka, vrsta ozkonosih azijskih opic. 1 2 3 4 5 6 f 8 9 10 11 \Z 13 15 H 1? RB3H13 ■ 19 20 21 ZZ 21 M 2S 28 29 30 31 32 ■ 3* 3'j • 30 3? NAVPIČNO: 1. najnovejša šega; gospodujoča okusu časa Primerna noša, 2. latinski izraz za prav tako, enako, 3. kar kdo izvaja sam, 4. pravoslavna sveta podoba, 5. slovenski Igralec in režiser, Slavko; tudi ime češkega reformatorja Husa, <»• Ploskovna mera, 7. ime Prešernovega prijatelja čopa, 8. Blavno mesto balkanske države, 9. kratica za italijansko radio televizijo, 10. nemško žensko ime, 11. cunja, 12. muslimansko moško ime, 16. žensko ime (Alenka), 18. odposlanec, agent, 21. velik gorski vrh, 22. tarifa, seznam cen, 23. Industrija kovinske opreme in strojev v Kranju, 24. imetje, posest, lastnina, 25. grško mesto v južnem Epiru ob reki Arakhthos, 28- domač izraz za desko, 29. ljubkovalni naziv za očeta, 30. del imena visokogorja in države v Braziliji (...Grosso), 32. staro dalmatinsko naselje blizu Zadra (rimska Aenona), 33. vrtna lopa, 35. Stane Mancini. % Rešitev pošljite do četrtka, 10. decembra na naslov: Glas, • Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. 9 Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled talna arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodo-vinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta novoletna prodajna razstava voščilnic, slik, grafik in male plastike. V baročni stavbi v Tavčarjevi lil. 43 je v I. nadstropju od-Prta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji in razstava ^Pomeniki NOB. V II. nadstropju je na ogled etnografska razstava Plan.šarska kultura na Gorenjskem. I .^rcšernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v «a eriji v isti stavbi pa je na ogled razstava slikarja Viljema Jakopina iz Tržiča. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do Wi ure in od 17. do 19. ure. zelje 3 do 4 din, celi orehi 7 do 8 din, grozdje 4 do 5 din, paradižnik 3,50 do 4 din, fige 4 din, krompir 0,80 do 1 din za kg; jajčka 0,80 do 0,90 din NA JESENICAH Solata 5 din, špinača 4,90 din, korenček 2 din, jabolka 2,45 din, pomaranče 4,90 din, limone 5,40 din, česen 7,60 din, čebula 2,60 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, ajdova moka 6 din, surovo maslo 24 din, smetana 11,50 din, orehi jedrca 34 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 1,90 din, paradižnik 4 din, krompir 0,85 din za kg; jajčka 0,85 din V KRANJU Solata 4 do 5 din, špinača 5 din, korenček 3 do 4 din, slive 3,80 do 4 din, jabolka l do 1,80 din, pomaranče 4,80 do 5 din, limone 5,50 din, česen 7 do 8 din, čebula 3,50 din, fižol 5 do 5,50 din, pesa 2.50 do 3 din, kaša 3,50 do 4 din, radič 6 do 7 din, kostanj 3 do 3,50 din, ajdova moka 5,50 do 6 din, koruzna mo>ka 3,50 din, surovo maslo ^2 din, smetana 10 din, orehi 16 do 17 din, sir skuta 6 din, sladko zedje 1,50 din, kislo BRinA 303112 knautch amine 3 - 7,5 - 299 din 1 i Opravičilo Avtorju prispevka o avtobusnem postajališču na Po-savcu tovarišu Jožu Kovaču in bralcem se opravičujemo za neljubo napako, ki je nastala v sobotni številki v naslovu. Naslov prispevka bi moral namreč biti: Kaj je z avtobusnim postajališčem Po-savec? Uredništvo j£ PRESENEČENJE 72:%, ZA VASE >. WJ< GOSTE CIKAVA ŽIVIL-A V KRANJU Pogačar Frančišek in Turk Frančiška, Homovec Rudolf in Košnjek Metka, Sajovic Filip in Škct Angela, Globevnik Božidar in Rogelj Cecilija, Lipar Janez in Gregorc Frančiška, Koselj Marko in Zaletel Martina, Trček Matevž in Pašič Rozalija, Gašpirc Jožef in šter Ivanka, Studen Stanislav in Sekne Albina ŠKOFJA LOKA Mitar Arsen in Seljak Juli-jana, štucin Franc in Božnar Angela, Bredih Janez in Go-ličič Marija, Goltnik Alojzij in Žontar Frančiška, Tarfila Rudolf in Habian Marija, Brelih Alojzij in Erjavec Stanislava, Ccrin Andrej in Šturm Marija, Bizjak Mihael in šink Marija V TRŽIČU Kozamernik Janez in Lah Majdica, Janžekovič Matjaž— Vincencij in Vodnik Silvina umrli so V KRANJU Zupan Jožef, roj. 1887; Po- renta Marija, roj. 1886; česen Katarina, roj. 1886; Ferjan Frančiška, roj. 1914; Drčar Florjan, roj. 1883; Noč Franc, roj. 1888; Urbane Angela, roj. 1899; Urbane Ivana, roj. 1899; Rogedj Franc, roj. 1899; Sušnik Janez, roj. 1893; Eržen Ciril, roj. 1932; Rozman Mihael, roj. 1895 ŠKOFJA LOKA Košenina Anton, roj. 1892; P in t ar Katarina, roj. 1903; Bonča Jožef, roj. 1910 V TRŽIČU Pollak Ivana-Cecilija-Kata-rina, roj. 1887; štukelj Vjek> slav, roj, 1944 OBIŠČSTE IMAŠ PAVILJON IMA XI. NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16.-17. XII. 1970 oo O O Letali sta tam za vodo dve dolini, vsaka na eni strani hriba, ki ju jc ločil. Obe sta bili obljudeni in vsaka je imela svojo tovarno, veliko tovarno. V eni dolini je bila tovarna ŠPLRPLATA, v drugi pa ŠIFPODN in naključje je hotelo, da so v obeh podjetjih iskali novega komercialnega direktorja. V tovarni ŠPLRPLATA so se te zadeve resno lotili. Dobro so vedeli, da brez komercialnega ne bo šlo kar tako. Pričeli so se sestanki in posvetovanja, rezultat vseh pa je bil ta, da morajo komercialnega čim hitreje dobiti. V tem podjetju je bil zaposlen tudi Andraž. Vesten, marljiv in sposoben uslužbenec jc bil in v podjetju so bili z njim zelo zadovoljni. Seveda tudi Andražu to ni ušlo, zato se je nekega dne, ko se je prav dobro izkazal, odločil, da stopi k direktorju. Pred vrati ni preveč okleval, ampak je hrabro potrkal in vstopil. »Oho, Andraž, kaj te je pa pripeljalo k meni?« je zanimalo direktorja. »Tovariš direktor,« se je obotavljal Andraž, »zaradi prostega mesta komercialnega sem prišel. Izobrazbo imam ustrezno, mislim, da ste bili dosedaj zadovoljni z mojim delom, imam dovolj uglajen nastop in tudi precej let izkušenj imam že. Će nimate nič proti, bi napisal prošnjo, če imam kaj upanja, da bo ugodno rešena, seveda.« Direktor si je grizel brke ob teh Andraževih besedah, in to je bilo slabo znamenje. Dejal je: »Andraž, res si sposoben, vesten in tudi pameten sodelavec, a ne vem, kako bi se obnesel na mestu komercialnega. Ne smeš me napak razumeti, ampak želeli bi dobiti starejšega, v ta posel vpeljanega človeka. Prošnjo lahko napišeš, a kako bo rešena, ti ne vem povedati. Saj ti boš to razumel, komerciala ni kar tako.« FLORE SOSEDOV KRUH JE BOLJŠI Tako je povedal direktor Andražu, in ta je kajpak razumel. Slišal je namreč Andraž, da v sosednji dolini, v podjetju SIFPODEN potrebujejo komercialnega, zato se je odločil, da napiše prošnjo tja. Mogoče bo pa tam več sreče. Kdo ve? V podjetju SIFPODEN so res potrebovali komercialnega. V tem podjetju pa so imeli mladega vestnega in sposobnega uslužbenca Miho-la po imenu. Ko je Mihol slišal, da potrebujejo novega komercialnega, se je čutil dovolj sposobnega, da prevzame to mesto. Zato je stopil kar k direktorju. Ko mu je povedal svoje mišljenje, se je direktor grdo zmrdnil in dejal: »Ja, tovariš Mihol, težko je to. Saj verjamem, da se čutite sposobnega, tudi to vem, da ste marljivi in delovni, ampak mi bi radi dobili človeka, vpeljanega na tem področju. Predvsem za tem bomo stremeli. Ne smete zameriti, a tako je.« Seveda Mihol tovarišu direktorju ni zameril, le zakaj. Sicer je pa tako slišal, da v sosednji dotini tovarna SPER-PLATA potrebuje novega ko- mercialnega. Bo pa tja napisal prošnjo, mogoče bo tam vet sreče. Čas je enakomerno tekel dalje, ne da bi se kaj posebnega pripetilo. Andraž je bil %e vedno pri SPERPLATI, Mihol pa pri ŠIFPODN U. Oba sla pa čakata na rešitev svojih prošenj. V tovarni ŠPERPLATA se jim je bolj mudilo. Komisija za sprejem novega komercialnega je tisti dan zasedala. Seveda je bilo veliko prošenj, a bolj malo dobrih. Prebirali so eno za drugo, si ustvarjati mišljenja, prikimavali, odki-muvali, se spuščali v burne debate, dokler niso prišli do Miholove prošnje. »Fantje, tale bi bil pa kar dober,« je menil kadrovski in potem je šlo vse zelo hitro. Mihola so presejali do zadnjega vlaken-ca in vse je bilo O. K. Tajnica je sedla za pisalni stroj in natipkala Miholu sporočilo, da je sprejet na delovno mesto komercialnega direktorja. Vsi v podjetju so bili trdno prepričani, da so izbrali pravega, najboljšega človeka. Zato so bili kajpak silno zadovoljni. Nekaj dni za tem je tudi v tovarni SIFPODEN zasedala kadrovska komisija. Posedli so člani komisije za dolgo mizo in začeli delati. Gora prošenj je bila vedno manjša, a prave še vedno niso našli. Vsak kandidat je imel nekaf slabih lastnosti. Komisija pa je želela najti takega s samimi dobrimi lastnostmi. In tedaj, kot naročena, jim pride v roke Andraževa prošnja. Prebrali so jo enkrat, pa še tretjič, a slabe lastnosti najti niso mogli. »Ta bo pravi«,' so soglasno sprejeli. Tudi tu je sedla tajnica za pisalni stroj in natipkata Andražu sporočilo, da je sprejet za novega komercialnega direktorja. Nekaj mesecev za tem sta se v kavarni srečala Andraž in Mihol. Andraž je bil tedaj že komercialni v SIFPODNU, Mihol pa v SPERPLATI. Pogovor je nanesel tako, da sta se spoznala. »A v SIFPODNU si komercialni?« je dejal Mihol. »Jaz sem bil nekaj let tam v službi, potem so pa potrebovali novega komercialnega in sem se jim ponudil, pa so rekli, da nisem dovolj sposoben ZA to mesto. Pa sem šel stran, sedaj sem pa komercialni V SPERPLATI.« »Kaj res?« se je začudil Andraž- »Vidiš, jaz sem bil pa v SPERPLATI nekaj let, pa sem tudi zaprosil za mesto komercialnega, ko so g& ravno potrebovali, pa niso bili preveč navdušeni nad tem. Tako sem potem poslal prošnjo v SIFPODEN in tam sem bil sprejet, pa še zelo zadovoljni so z mano.« Tako sta Andraž in Mihol odkrila kadrovsko politiko dveh dolin in ker se tako spodobi, sta to odkritje tudi zalila. Tisti dan sta še dolgo sedela v kavarni in se smejala, smejala... »Oh, Micka, kako bi bilo lepo, če M ceste sirili kot ti testoU j m ur h a SE< L E SCE Kal MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL — Srcbrniča povabite in ne naju, — je zavrela sestra, potem pa izbruhala bes na glavnega rdečega Solkanca in rdečega poslanca v rimskem Parlamentu, a še borj na rdečo solkansko občino, ki podpira lenuhe in barabe, kakor je rekla, Jenuhe in barabe, ki bi radi od njenega moža rzmozgali več zaslužka, kakor ga zaslužijo. Take in podobne psovke, kakršne lajajo na komuniste k izrabljanju in pridobitništvu nagnjeni obrtniki, je sikala vanjo, ona pa se je brzdala jn molčala očetu na ljubo, da bi ga lahko potem, ko bi se Marija izbruhala, pomirila in sprejela vabilo, doma razveselila z novico, da bosta Marija in njen mož za božič prišla na obisk. Božič, je računala na Marijina čustva, bo najprimernejši dan za družinsko spravo. Toda Mariji ni bilo do sprave. Postajala je vedno bolj zajedljiva in se naposled spravila tudi na njeno .nekrščansko, brezbožno in prešuštni-sko' življenje. —- Nobenega sramu ne poznaš. Nikoli ga nisi Poznala. Poročena si, pa si že zdavnaj pozabila °a moža. Marija (Stcfi je še danes ne more pozabiti) Je rasla kakor hudouren oblak, ki se je utrgal m se začel drobiti v točo očitkov in klevet. Podrezala jo je v blato, češ da bi šla z vsakim, saj se je že takrat po vrnitvi z Bavarskega začela °.zirati za soldati. Prednjo je vrgla Lehmanna, da Ji je še vedno več kakor mož in celo več kakor °trok, ki je zaradi tega. revež, tako sam in nesrečen, da bi se nad njim razjokal ne samo človek, ampak celo kamen. To je bilo tudi za njeno potrpežljivost odveč. Ni se mogla več brzdati, saj se je Marija lotila človeka, ki ji je takrat res pomenil vse in ji bil edina tolažba in sreča v njenem, v zakonu tako hudo razočaranem in nesrečnem življenju. — Kaj pa sem imela z Lehmannom? Prijateljstvo in nič drugega! — se je branila pred sestro, to pa ni nehala vrtati v njeno rano. — Nič, seveda nič ... Nismo bili slepi, — se ji je posmehovala in rekla, da se je zaradi Lehmanna celo Slavko sramuje in da obsoja njeno zakonsko nezvestobo. — Lažeš! Nehaj! — je ob teh besedah zakričala v Marijo, prepričana, da Slavko o njenih srečanjih z Lehmannom ne ve ničesar. — O, seveda ne, — Marija ni odnehala in zatrjevala, da Slavko vse ve. Ni otrok, ki bi ne znal brati Lehmannovih čečkarij. Tako je Marija imenovala Lehmannove pesmi in pisma. — Nikoli mu niso prišle Fricove pesmi in pisma pred oči, — se je nehote izdala, da si z Lehmannom še vedno dopisuje, obenem pa se ugriznila ob jezik, ko se je spomnila, da je Slavko res nekoč videl neko Lehmannovo voščilno karto. Toda drugih pisem in pesmi pa ni mogel videti, saj jih ni skrivala samo pred Slavkom, marveč tudi pred drugimi domačimi. — Vidiš. Otrok ne laže. Sama si pravkar priznala, da še vedno noriš za tistim študentom, ki je povrhu vsega za pol desetletja ali celo več mlajši od tebe, — je Marija nalašč poudarila, da bi jo ponižala kot zapeljivko, ki ni samo nezvesta poročena žena, marveč tudi ženska tiste vrste, ki zapeljuje neizkušene mlajše moške in jih pohujšuje s svojo pohoto. štefi tisti hip še ni vedela, kaj ima Marija za bregom in da jo najhujši udarec šele čaka. — Ne laži, — je zavračala Marijo in misel, da otrok ve za Lehmannove pesmi in pisma. Toda otrok je res vedel. Marija je rekla, naj vpraša Rozi, če ji ne verjame. Rozikinemu Andreju je vse povedal. Pa ne samo to. Povedal mu je še več. — Povedal, da ti njegov tata ni prav nič več mar. Po vrnitvi z Bavarskega sploh nisi poizvedovala po njem. — To je res, — je morala priznati. Toda na Bavarskem ga je iskala, ves čas iskala s pomoč- jo Mednarodnega urada Rdečega križa v 2enevi. Pa ga niso našli. Torej je mrtev. — Mrtev? — je tedaj Marija vprašala z zateg-lim posmehom, ki ji je zamigotal v očeh kakor mački, ki se igra z miško, dokler ne plane nanjo in ji s kremplji ne pokaže svojih resničnih namenov. Ni prenesla tistega mačjega bleska v Marijinih očeh. — Mrtev! Kaj pa drugega! Ni sam, ki so ga proglasili za pogrešanega, pa je obležal mrtev med kupi razmesarjenih vojakov, je rekla, Marija pa je z zlobnim zmagoslavjem odkrila svoje karte. — Mrtev, ha, razumljivo! Taka je želja vseh zakonskih prešuštnic, ki so si v času moževe odsotnosti našle drugega. Toda tvoj Franc je živ, razumeš, živ! Roziko vprašaj! Slavko ga je našel, sam našel! Andreju je povedal! Ne, to se ji ni zdelo res. Ko bi bilo, bi Slavko takoj povedal njej. Tako je mislila, Mariji pa je očitala zlobo. — Lažeš. Zlobna si. Zlobna, Marija! — Potem vprašaj Roziko! Že lani poleti mi je povedala. Že tisti večer, ko ste mi doma pokazali vrata. — Nihče ti jih ni pokazal. Sama si šla, — je rekla. — Ja, sama. A se nisem vračala in se tudi ne bom. Tudi tebe ni bilo treba k meni. Tako je bilo lani, a Štefi se že celo leto zdi, kakor da je bilo včeraj, saj jo je prav tisti temačni decembrski dan malo pred božičem duševno ohromil, da ji ni bilo do nobene stvari na svetu več. Zatekanje k delu v organizaciji je ni moglo odrešiti more, ki je lani tistega decembrskega dne legla nanjo. Legla v trenutku, ko je od Marije odšla naravnost k Roziki in ji je Rozika potrdila resnico. — Franc je živ. V Benediktenbuernu dela, — je rekla, obenem pa se jezila na Marijo, ker ni znala molčati. — Tako? — je rekla. Še danes se sliši, s kakšnim skrušenim glasom. Novica, naj jc bila še tako presenetljiva, je ni bolela toliko, kakor jo je bolel Slavkov molk. Na kmetiji od jutra do večera (17) Naporna, toda vesela romanja (Semanja nedelja, nadaljevanje) Y gostilnah je bil nekdaj ples prepovedan, ker bi bila na tak oan prevelika priložnost za greh. Prodajali so le bobe in »no. Ljudje so prišli v gostilno od vsepovsod, od blizu in nekateri tudi iz oddaljenejših vasi. Današnja smajna jc dopol- dne precej podobna nekdanji, le da —*~ -—«- -. kov. gresta oče in sin v cer-, mati pa pripravlja kosilo. Popoldne pride več povabljencev z avtomobili. Sin PriPeije domov tudi svoje de-če je ta iz druge vasi. Jedo, pijejo in se pogovarjajo nekako do šestih. Zvečer opravita delo v hlevu starša. Današnja semanja nedelja se od nekdanje razlikuje zlasti v tem, da je stojnic pred eerkvijo vedno manj, ljudje imajo na voljo več in boljše s^ari za kosilo in druge obroke, veselo pa praznujejo srna j ne tudi v gostilnah s Plesom in splošno zabavo. Spretni gostilničarji prirede naslednjega dne, to jc v ponedeljek proti večeru sejmu- " lo. nekakšen podaljšek praz- j nične nedelje. Takrat pridejo na račun tudi vsi tisti, ki so bili v nedeljo zadržani. ROMARSKA POTA Romanja so nekdaj imeli sprostitev in brezdelje, če- prav so bila pravzaprav zelo naporna. Ker je kmečki človek zelo odvisen od narave, ta pa v sebi skriva tisoče skrivnosti, zato ni čudno, da je bil v glavnem le kmet tisti, ki se je hodil zahvaljevat, delat pokoro in prosit boga za zdravje, dobro letino itd. Iz Most in okolice so na romanje hodili največ na Brezje, na šmarno goro, na Limbarsko goro ter k Novi Štifti, Na Brezje so hodili največ v šmarnih (8. septembra in 15. avgusta). Od Most pri Kamniku do Brczij so potrebovali približno sedem ur hoda, zato so šli vedno že v soboto in se vrnili v nedeljo, ali pa so šli na dan pred praznikom in se vrnili na praznik proti večeru. Zelo veliko ljudi je včasih hodilo na Brezje tudi s štajerske strani; na poti so bili tudi po teden dni. Iz Most so se na Brezje pozneje večkrat peljali tudi z loj trski m vozom. S konji so za pot potrebovali pet do šest ur. V brezjanski klanec so se peljali le tisti, ki res niso mogli hoditi, drugi so šli peš. Na Šmarno goro so hodili v maju, največkrat na bin-koštno nedeljo, prespali so kar v cerkvi na klopeh, nekateri pa tudi zunaj na prostem. Na šmarno goro iz Most niso šli po cestah, ampak po stezah in raznih bližnjicah. Tja so hodili na romanja predvsem mlajši. Iz Most do vznožja gore je bilo dve uri hoda, potem pa še slabo uro do vrha. Tisti, ki so bili že večkrat na poti, so šli spredaj, da ostali niso zašli. Nekdaj so veliko hodili tudi na Limbarsko goro, kjer je patron sv. Valentin. Ker je do tja precej daleč, so se navadno del poti peljali z vozom, del pa so jo prehodili Gorenjski Kraji in ljudje peš. Pomudimo se za kratek čas še pri tej poti. Od doma so šli v soboto ob enajstih dopoldne. Peljal jih je pobožen človek, ki je bil sicer tudi furman. Na loj-trnik je po dolžini na obeh straneh pritrdil deske, na katerih so romarji sedeli. Na eni strani so sedela dekleta, na drugi fantje, starejši pa spredaj. Mladi so se na ta način med seboj pogovarjali in se spoznavali. Med potjo so peli tudi nabožne pesmi. Tokrat, torej na poti, ki jo opisujemo, sta šli na božjo pot na Limbarsko goro dekleti iz hiše v Mostah, pri kateri se mudimo že ves čas v tem zapisu. Sin je moral zaradi dela ostati doma, imel pa je v načrtu, da bo šel raje na šmarno goro, in sicer takrat, ko bosta dekleti ostali doma. V Podrebru v Tuhinjski dolini (13 km daleč) je furman konje obrnil in se vrnil domov, romarji pa so pot nadaljevali peš. Šli so skozi gozdove in čez travnike, da so prej prišli. Hodili so približno tri ure in tako prišli do Limbarske gore ravno proti večeru. Po poti so se pogovarjali; mladi zase, starejši zase. Na tej poti niso molili, medtem ko na poti na Brezje so. Že zvečer so šli v cerkev. Prespali so na senikih, v gostilnah, nekateri pa tudi kar na klopeh v cerkvi. S seboj so vzeli kruh, klobase, kuhana jajca ipd., nekaj hrane pa so kupili tudi v gostilnah. V nedeljo dopoldne je bila v cerkvi daljša slovesnost, ki je trpela dve uri. Pred cerkvijo so prodajali nabožne slike, razne druge podobe, sladkarije itd. Ob poti je bilo veliko tudi pohabljencev, ki so s klobuki v iztegnjenih rokah prosili vbogajme. Romarji so se vračali domov po isti poti. V Podrebri jih je spet počakal voznik in jih v nedeljo proti večeru pripeljal domov. V letih med obema vojnama so hodili fantje iz Most in okolice na romanje v Novo Štifto tudi s kolesi. Danes so romarska pota že veliko opustili. Na materina željo zapelje sin kakšno ne deljo vse tri z avtom na Brezje, potem pa si ogledajo še Bled, Vrbo in po želji še kakšen drug kraj na Gorenjskem. Nekdanja romarska pota so danes združena le z izletom v kakšen drug kraj, Ivan Sivec 'Nadaljevanje) na zimo Za čim bolj varno in normalno odvijanje cestnega prometa je dobro organizirana in izvajana cestna služba pozimi nedvomno zelo pomembna. V to službo spada: pravočasno in dobro pluženje cest in ulic, posipanje proti poledici, odstranjevanje snega s hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč v rednem in lokalnem avtobusnem prometu, s površin javnih parkirnih prostorov in trgov. Da bi bile organizacijske priprave za uspešno zimsko službe res temeljite, jc odelek za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj pripravil 16. novembra sestanek z zastopniki Cestnega podjetja Kranj, Komunalnega servisa, Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, PM Kranj in PM za cestni promet ter cestnim in komunalnim inšpektorjem pri oddelku za gospodarstvo skupščine občine Kranj. Cestno podjetje v Kranju sicer opravlja zimsko službo na območju petih gorenjskih občin, in sicer na cestah L, II. in III. reda. Ker pa ima sedež v Kranju, je bilo prej z zastopniki občinskih komisij za varnost v cestnem prometu in komandirji PM domenjeno, da se ta posvet tudi za Cestno podjetje organizira v Kranju. Izkazalo se je, da je bil posvet zelo koristen predvsem še za uskladitev opravljanja zimske službe med Cestnim podjetjem in Komunalnim servisom na območju občine. Obe delovni organizaciji bosta zimsko službo (plu-žene, odvoz snega, posipanje proti poledici) opravljali na osnovi posebnega načrta. V teh načrtih je bilo treba določiti konkretne naloge vsem, ki se bodo ukvarja-jali z zimsko službo, predvideti in zagotoviti potrebno mehanizacijo, kar pa je najpomembnejše,, organizirati de/urno službo, ki v primeru potrebe nemudoma ukrepa, da zaradi nenadnih snežnih razmer ali poledice ne bi prišlo do večjih zastojev v prometu. M. Mažgon Prihodnje leto nov dom AMD Kranj Testiranje vozil v letu 1971 bo v Kranju Avtomobilski promet doživlja pri nas hiter razvoj. Z ' njim je povezan velik gospodarski potencial, osebna po- 1 trošnja m standard. Zaradi tega se pojavlja vrsta problemov, ki vse bolj in bolj pritiskajo voznike motornih v o- j zli. V vrtincu teh dogodkov je dejavnost avto-moto društev usmerjena predvsem k zaščiti 3vojih članov ln v pomoč avtomobilistom. Varnost na cestah, zavarovanje, cena goriva, stanje cest itd., to so vse problemi, ki jih ni mogoče več reševati brez sodelovanja avto-moto-društev. Pomoč in usluge članom pa so dr gi del programa, ki ga organizacije AMZS (AMD v Kranju) vse bolj razvijajo in šuijo. V tem in naslednjem le*u bodo gradile več cestnih baz na glavnih prometnih komunikacijah, ki bodo članom nudile tehnično pomoč na potovanjih. Pri tem velja oMCiiiti tudi še službo po- moči, uvajajo se enotne telefonske številke itd. Te in ostale dejavnosti so plod vse večjih potreb in želja članov AMZJ. V kranjski občini je okoli 4000 motoriziranih, vendar je v AMD Kranj včlanjenih le 800. Za letno članarino 50 N din AMD Kranj nudi članski material s knjižico avto-turing pomoč in avto karto Jugoslavije, mesečno glasilo AM, kreditno pismo za potovanje v Jugoslaviji in v tujino, brezplačni letni tehnični pregled in testiranje v tehničnih bazah. V Kranju bo prihodnje leto zgrajena takšna tehnična baza v okviru novega društvenega doma pri bencinski črpalki na Zlatem polju. Doslej so gorenjski vozniki opravljali testiranje v Ljubljani ali celo v Trebnjem. Vse to — brezplačni tehnični pregled in testiranje vozil bodo1 člani kranjskega AMD v prihod, njem letu opravili v Kranju. J. J. (Nadaljevanje) Preden pričnemo pripoved o novejši zgodovini gradu Turna pa tudi gradu Hriba (Obergertschach) in pred-dvorske VVurzbachove graščine (Hofflain), bo kar prav, če bomo — za oddih — po-kramljali o vaseh, ki so nekoč pripadale Preddvoru. In pa seveda, o njihovih cerkvicah; saj nekatere od njih še danes hranijo dragocene srednjeveške freske, gotovo najznamenitejše na Gorenjskem. OD KRANJA DO KOROŠKE MEJE Zaslužni potopisec (Pri južnih Slovanih, Pri severnih Slovanih) in opisovalec zgodovine cerkva in zvonov na Gorenjskem Josip Lavtižar je za preddvorsko faro med drugim zapisal: »Tekom časa se je razvila duhovnija v veležupnijo, kateri je pripadalo 16 podružnic. Njena nadvlada se je raztegovala po eni strani od Goric skozi Trstenik in ko-krško dolino do koroške meje, po drugi južni strani je segala celo do Kranja. Župnik je bil istinit Pfarr-herr (=■ farni gospodar), imajoč v podporo več pomočnikov, ki so peš in jež oskrbovali dušno pastirstvo.« Seveda je treba pripomniti, da je bila koroška deželna meja do 1. 1918 dosti bliže Preddvoru kot je dandanašnji. Domačini pa tudi redni popotniki proti Jezerskem dobro vedo za deželni mejnik ob cesti, malo pred gostilno »pri Kanonirju«. Jezer-jani, nekdanji Korošci, še zdaj pravijo, da gredo na Kranjsko, če gredo po opravkih v Kokro, Preddvor ali v Kranj. Spori med kranjskim župnikom in »farnim gospodarjem« Preddvora so bili dostikrat prav hudi. Preddvor in podružnične vasi so morale dajati kranjskemu župniku desetino pa še ded dohodkov od krstov in pogrebov. Šele z nastopom cesarja Jožefa II. (1780-1790) so se razmere spremenile. Cesar je v sporazumu s škofi obstri-gel veležupnije, ki so s svojim centralizmom vladovale obsežnim področjem. Tudi Preddvor je čutil trdo cesarjevo roko, saj je izgubil skoro polovico župljanov. Odvzete so mu bile podružnice Predoslje, Britof, Suha, Kokrica, Tenetiše, Trstenik in Kokra. To je bilo 1. 1787. Iz teh odvzetih podružnic so bile istega leta ustanovljene tri nove fare Predoslje, Trstenik in Kokra. Dotedanje proddvorske podružnice Prim-skovo, Rupa in čirčiče pa so pripadle Kranju. Od 16. podružnic jih je predddvorski sveti Peter obdržal le 6: Breg, Bela, Mače, Sv. Jakob, Tupaliče in Sv. Lovrenc. SREDNJEVEŠKE FRESKE Spričo prelepih fresk v Mačah, barvnih oken na Bregu, kasetiranih stropov in zlatih oltarjev v podružničnih cerkvah kar zbledi navidezna mogočnost preddvorskih gradov. V Mačah, vasici, ki leži kaka 2 km od Preddvora, tik pod Storžičem, na višini 563 m, stoji cerkvica sv. Miklavža. Zgrajena je bila v 14. ali 15. stoletju. L. 1649 je bila renovirana. O tem govori letnica na starem lesenem stropu. Zares lepe freske.— poznavalci trde, da predstavljajo višek idealističnega gotskega slikarstva pri nas — datirajo iz 1. 1467; pred leti so bile skrbno restavrirane. — Ker smo že v Mačah, povejmo še to, da je stranski oltar posvečen sv. Izidorju, zavetniku pastirjev in poljedelcev — nekdanji prebivalci so bili res v glavnem le pastirji ovac na storžiških ve-sinah in skromni poljedelci na zemlji okrog Mač. Skoro povsem pa je že opuščen običaj, ko so na dan sv. Antona (17. januar) prihajale semkaj skupine romarjev in poklanjale svetniku v dar svinjske krače... Ker pa so freske pri Sv. Miklavžu nad Mačami tako znamenite in v bodočnosti, ko bo Predvor spet razvil svoje letoviščarstvo, gotovo tudi cilj marsikaterega obiska domačih in tujih turistov, velja lepe podobe nekoliko natančneje opisati. Izpod beleža je stare freske v cerkvi ali zunaj nje odkril preddvorski kaplan Rudolf Gregorič. Bilo je to natanko 19. aprila 18%. Najpomembnejša od vseh odkritih podob je freska, ki predstavlja sveto Uršulo s spremljevalkami. Vse sede v čolnu. Iz gradu prihajajo v železne obleke opravljeni Huni. Njihov glavar vihti meč nad devicami, vojščaki pa streljajo na mučenice s puščicami. Nenavadna vsebina freske kar izziva našo radoznalost. Ker ima dogodek določeno zgodovinsko utemeljenost, ne bo narobe, če ga na kratko le povem. HUNI IN DEVICE Uršulo, hčer kralja Bri-tov (= današnji Angleži) je zasnubil sin poganskega kralja Škotov. Uršul in oče se je zaroki nekaj časa upiral, na koncu pa je popustil. Toda s trdimi in zahtevnimi pogoji. Kraljevič se mo- ra malikovalslvu odreči, poroko pa odložiti za tri leta. Uršula bo imela tudi kot žena vedno pri sebi deset devic iz najrazličnejšega domačega plemstva, ženin pa mora vsaki od teh preskrbeti po tisoč služabnic. In zraven je nevestin oče zahteval za hčerko enajst ladij s tremi vrstami vesel. — Ženin je na vse to pristal in čakal, da mine rok. Vtem pa je Uršula z devicami odšla na pot s svojimi ladjami. Ko pa so se po Reni vračale proti domu, je ladjevje pri Kolnu napadel Atila s svojimi vojščaki. »S strastno sladnostjo planejo divjaki čez nežne device, da bi jim premoženje in čest oropali. S proti nebu povzdig-njenimi rokami pripravljene so device rajši umreti, nego belo lilijo nedolžnosti oneča-stiti. Ker se jim pa tako v bran postavijo, zgrabijo ti gerduni za orožje in strašansko koljejo in more. Sredi med tovarišicami, ki jih ali puščice prebodejo ali meči posekajo, stoji Uršula, kraljeva devica. Prestrašeni se klavci umaknejo. V tem trenutku pridirja hunski glavar s pohotnosti iskrečimi očmi pa Uršulinina v nadnatorni svetlobi se leskeča krasota ga izoroži. Grozeča roka mu upade in sirova usta jamejo govoriti besede ljubezni: prisegam pri svojih bogovih, da te hočem jaz, zmagovalec vse Evrope in strah rimskemu cesarstvu, za ženo vzeti.« Tako sem zgodbo o svetnici Uršuli prebral v knjigi iz 1. 1874. Ker pa Uršula njegove ponudbe ni sprejela, je morala umreti pod hunskim mečem. To je bilo 1. 451. In ta trenutek nam prikazuje stara lepa freska v Mačah. Seveda so tu še druge freske, bolj ali manj ohranjene. Jezusovo rojstvo s tremi kralji; slike otroka, # matere in hlevca so še kar "ohranjene. Na zunanji strani cerkvice je upodobljen Kristus na križu; poleg križa stojita Marija i11 Janez Krstnik. Druga slik3 kaže svetega Krištofa, oblečenega v opravo srednjeveškega viteza, ki nese na rami dete Jezusa. — Kako pa vemo z* tako točen čas nastanka teb fresk? Mad križanim Kristom je gotski napis: ego sum I o* mundi (=jaz sem luč sveta) zraven je tudi gotsko narisana letnica 1467. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč Poletna nevihta Le še osem dni bomo živeli tu, v majhni počitniški hiši. Joj, kako hitro gre čas, sem razmišljala tistikrat. Obeta se lep, sončen dan, samo nekoliko soparno je. Z bratom odideva plavat v bližnji zaliv. Morje rahlo valovi •n je čisto modre barve. Prijetno je čofotati po vodi, ki ohladi telo. Potem se z bratom zatopiva v pogovor. Ne opaziva, da s kopnega prihajajo temni oblaki. Iz pomenka naju 2moti šele močan piš vetra, ki prevrne tedaj nevihta. neva noter in se otreva. Po nogah sva blatna, vendar sva srečna, da sva dosegla varno zavetje. Nevihta še vedno divja in pot se je spremenila v deroči potok. Tudi elektrike je zmanjkalo. Na trati blizu hišice zagledam več sosedov, ki mrzlično kopljejo jarke okrog šotorov, saj deževnica grozi zaliti njihova platnena bivališča. Prav tako iznenada kot je prišlo, je neurje tudi pojenjalo. Za seboj je pustilo blatne steze in zdelane šotore. Nebo se polagoma jasni in izza oblakov posije sonce. Kmalu bo vse kot poprej. Silva Kos, 8. razred osn. šole Stane Žagar, Kranj Moja domovina Gorenja vas ležalni stol. Seje ugotoviva, da se bliža Hitiva pospravljati svoje reči, saj nočeva, da bi bile mokre. Morje medtem spremeni barvo in postane smaragdno zeleno. V zaliv se začenjajo valiti visoki valovi z belimi, Penastimi grebeni na vrhu. Nebo razparajo prvi bliski in Prve kaplje udarijo ob tla. vlije se dež. Izpod neba teče *ft iz škafa. Drviva prota domu, a nič ne pomaga. Popolnoma mokra sva. V pristanu zagledam skupinico čolnov, ki bežijo v varno zavetje. Veter nosi kaplje skoraj vodoravno. Grmenje stresa okolico. ge sreča, da ni hladno ln da je tudi dež topel. Pred seboj zagledava našo Počitniško hišico. Brž pla- Gorenja vas je moj rojstni kraj. Leži v srcu Poljanske doline. Skoznjo se vije reka Poljanščica. Bregovi so poleti polni turistov in domačinov, ki si želijo osvežitve. Gorenja vas ima tudi svoj telovadni dom. Pripada TVD Partizanu. Ob nedeljah v njem predvajajo filme ali pa prirejajo nastope in kakšne druge predstave. Pod domom imamo veliko igrišče, kjer dostikrat telovadimo. Sedaj, ko je mraz, smo se seveda preselili v dvorano. Toda ta je premajhna in zelo težko čakamo nove. Novo dvorano in telovadnico bomo namreč dobili že prihodnje leto, ko bo dograjena nova šola. Postavljajo jo na majhnem hribu nekoliko izven vasi. Ker je zelo velika, se jo že od daleč lepo vidi. Gradi je podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Namenjena je učencem iz Gorenje vasi, Poljan, Lučin, Trebije in Sovodnja. Lepo bo ko bo dokončana. Ljudmila Pintar, os. š. Gorenja vas Moja domovina je Jugoslavija. Pred nekaj dnevi je bila stara 27 let. SFRJ je razdeljena na šest republik. Današnjo obliko državne ureditve je dobila med drugo svetovno vojno, v času, ko našim ljudem ni bilo lahko. Tisoči zavednih državi ja. nov so takrat zapustili domove in odšli v partizane, hoteč se boriti proti okupatorjem, zavojevalskim Nemcem, štiri dolga leta je trajal neusmiljeni spopad. Večkrat lačni kot siti, večkrat mokri in premraženi so bili možje in žene, a vendar so vztrajali do konca. Steklo jc mnogo krvi. Nešteto odličnih borcev je omahnilo. Toda vedeli so, zakaj se borijo in umirajo, zato niso odnehali. In res so zmagali ter nam priborili svobodo. Danes je pri nas lepo. Vsakdo lahko dela in si služi kruh. Ne manjka nam hrane, obleke in obutve. Gradimo lepa stanovanja, trgovine, šole, tovarne, bolnišnice, ceste in drugo. Dobro je poskrbljeno tudi za nas mlade, saj se lahko Šolamo in izobražujemo. Za vse to in še za mnogo drugih reči moramo biti hvaležni našim borcem. Njihov boj moramo ceniti in spoštovati, svobodo naše domovine pa ljubosumno čuvati. Marko Tršan, 4. razred osn. š. Lucijan Seljak, Kranj Dan mrtvih Lepo jesensko vreme nas je zvabilo na pokopališče. S šopki in vazami' v rokah smo okrasili grobove svojcev. Dan mrtvih je namreč čas, ko se vsakdo spomni umrlih sorodnikov ali znancev. Med prižiganjem svečk in urejanjem cvetja nam spomini uhajajo daleč nazaj. Nekdo spet vidi Smrt partizana Megle so se vlekle po pobočjih strmega Paškega Kozjaka, čez greben se je kobacala utrujena, prezebla in lačna četa borcev. S seboj jc imela tudi ranjence. Že več dni niso videli tople hrane. Komaj so se izmuznili zasedam in obročem, ki jih je na-nastavljal sovražnik. Sedaj se končno približujejo kraju, varnemu pred sovražnikovimi kroglami. Noge omahujejo in le še iz gole navade korakajo dalje. Nenadoma, ravno ko kolona doseže rob 8ozda, pa se zasliši lajanje nemškega šarca'. Kroglam so sledile mine. Oblak ognja "> drobcev je izdajal mesto, kamor so uda-rde. Partizanska vrsta se je zamajala, borci so popadali na tla in začeli iskati zavet-tje. Boris je bil v zaščitnici, ko je zaslišal pokanje. »Prekleti Švabi!« mu je ušlo, ko se Je zavalil za deblo stare bukve. Zgrabil je Puško in z vajeno kretnjo porinil naboj v cev. Bitka se je bližala dramatičnemu vrhuncu, zato ni hotel stati ob strani. Eksplozije sprva netočno izstreljenih min s° se počasi približevale borcem, roj brenčečih svinčenk pa je postajal vedno gostej-Sl- Hip kasneje je zemlja okrog Borisa zacvetela, še bolj se je stisnil k tlom, v varno zavetje mogočnega drevesa. A zaskrbelo 8a je, kako gre tovarišem, zato je za trenutek dvignil glavo. Nenadna oglušujoča eksplozija ga je znova pritisnila navdol. V hrbtu je začutil ostro, pekočo bolečino in se zvil v dve gubi. Loveč zrak se je preva-nl na hrbet. Skozi možgane mu je šinilo: *pa sem jo skupil!« Krošnje dreves nad °ad njim so začele krožiti v počasnem ple-ki je postajal vse hitrejši. Obšel ga je Ml občutek hromeče utrujenosti, vendar ni imel moči, da bi se premaknil. Vedel je, kaj to pomeni, vedel je, da rastoči mrak ni posledica večera, ki je bil še daleč. Potem je bil spet doma, v predmestju, kjer stoji njegova rojstna hiša. Na prag stopi mati in si z robcem briše oči. »Pazi nase, sin,« mu naroča ... Kmalu privid izgine in napravi prostor novemu. Tu je oče, ki ves mrk prihaja s sobotnega 'Šihta'. Kuverta s tedenskim zaslužkom je tenka, skoraj prazna in vendar bo mati morala njeno vsebino obračati tako, da bodo vsi skupaj nekako dočakali drugo soboto ... In spet nov prizor: dolga vrsta vislic ob cesti za mestom, s katerih bingljajo mla-hava telesa obešencev. Naduti, surovi obrazi rabljev, skritih pod sivo zelenimi čeladami, se režijo. Režijo se tudi predzadnjemu v vrsti nesrečnikov — njegovemu očetu. Nedaleč stran stoji on in skozi solze, stisnjene pesti, šepeta: »Maščeval te bom, oče.« Potem so se slike pomešale med seboj. Zdaj podoživlja neštete bitke, ki jih je bil, zdaj spet otroška leta, pa mater... »No, mama, najbrž te vidim zadnjikrat,« ga prešine. Bitka je ponehavala, toda hkrati z njo se je z Borisovega obraza umikalo življenje. Ko je počil zadnji strel, Borisa ni bilo več. Nevenka Brank, 8. razred os. š. Peter Kavčič škofja Loka pred seboj vedno nasmejano mater, drugi misli na pokojnega očeta, tretji na sestro, s katero sta se skupaj igrala, pas.a živino, pekla kostanj in zganjala norčije. Vsi pa imamo pred očmi tudi može in žene, ki so nam priborili svobodo. Ko sem s starši stala ob grobu, mi je pogled ušel nedaleč stran, v kot, kjer je sameval grob, okrašen s šopkom cvetja. Na zid se je naslanjala suha deklica. S prekratkimi rokavi si je brisala solze in tiho ihtela. Šele pred nekaj tedni ji je umrla mamica in sedaj je ostala sama s skoraj zmeraj pijanim očetom. Nikogar ni bi.o več, ki bi jo ljubil. Ob robu gomile je dogore-vala tanka svečka. Plamen se je narahlo tresel, kakor da bi sočustvoval z deklico. Potem se je mala še enkrat ozrla na gomilo in tiho odšla. Ivica Bohinc, 7. razred os. š. Železniki Grlica Bila je tiha in mirna noč. S hišnega balkona sem opazovala zvezdo severnico, ki je ponosno kraljevala nad svojimi manj svetlimi sestrami. Tedaj zagledam prizor, ki me je osupnil. Na strehi naše hiše je čepela grlica in si plet-la gnezdo. Nisem se upala ganiti, kajti lahko bi me zaslišala in odletela. Ampak kmalu je prišla ura, ko sem morala v posteljo. Oprezno sem se zmuznila z balkona in stekla v sobo. Noč me je za-zibala v sladek sen. Zjutraj sem vstala in šla po mleko. Prijateljica me je med potjo vprašala, če bi bila za to, da se greva k nam igrat. Privolila sem. Doma sem mleko postavila na štedilnik, potem pa sva s kole-gico udarili partijo šaha. Med igro sem se nenadoma spomnila prejšnjega dne. »Mojca, pri nas imamo pa grlico,« sem ji šepnila. Odhiteli sva ven na balkon. Seveda sva hodili po prstih, saj bi bilo škoda, če bi grlico prestrašili in prepodili. Ko jo je Mojca zagledala, jc bila navdušena. Nekaj časa sva tako stali, potem pa sklenili, da bo bolje, če izgineva, kaj- ti če bi grlica odkrila, da jo opazujemo, se ne bi nikdar več vrnila. Minili so trije dnevi. Spet sem se spomnila ptice na naši strehi. Takoj sem stekla gledat, če je še tam. Ni je bilo več. Skoraj bi ne verjela svojim očem. Žalostna sem sedla na klop. Šlo mi je na jok. Mamica me je videla in me hotela potolažiti. Rekla je, da se bo grlica morda še vrnila, ampak jaz ji nisem verjela. Kljub temu sem še naprej hodila gledat, če ni morda spet priletela. Kadar se danes spomnim tega dogodka, mi je hudo. Ne morem pozabiti ptice, ki si je za domovanje hotela izbrati našo hišo. Vida Zihcrl, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Škofja Loka S ŠOLSKIH KLOPI ffc zdravnik ^3^svetuje vezenine Tovarna čipk in vezenin je začela izdelovati ženske obleke iz poliestra. Blago je uvoženo in ima podobne lastnosti kot diolen loft. Se ne mečka, ne krči in pri pranju ne izgublja svojih lastnosti. Otip je mehak, volnen. Obleke iz poliestra so vezene v več barvah in v narodni motiviki. Te vrste obleke nosimo popoldne in zvečer. V prodaji bodo v začetku decembra. F. z Jesenic — V kratkem se nameravam poročiti. Mislim, da sem bolj malo iznajdljiva in se kar ne morem odločiti za obleko, zato vas prosim za nasvet. Stara sem 21 let, visoka 168 cm, tehtam 58 kg, sem svetlih las in sivih oči. Za midi in maksi nisem navdušena, raje imam normalno dolžino. Marta — Za obleko kupite žoržet. To je lahko volneno blago, ki se skoraj ne mečka. Dobili ga boste v vsaki trgovini in tudi izbira v barvah ni majhna. Ker ne vem, kakšen bo vaš plašč, vam tudi dodatkov ne morem svetovati, paziti boste morali le, da bodo čevlji in torbica barvno ujeti tako s plaščem kot z obleko. Za obleko kupite blago v vijolični ali temno modri barvi. Prednji model na*tfkici je kombiniran z belim blagom. Ima bel šal ovratnik, bele gumbe na levi strani in vstavljene bele gube, dve na prednji in dve na zadnji strani. Obleka se zapenja na hrbtu z zadrgo, gumbi spredaj so le v okras. Drugi model obleke ima okrogel ovratni izrez. Podaljšan život se končuje zobča-sto. Od tu je obleka rezana, tako da je prednji del krila močno zvonast. Na vsakem zobčku je prišita rožica. Okoli vratu si lahko zavežete še rutko. Obleka se zapenja na hrbtu z zadrgo. Lahko se odločite za poljubno dolge rokave ali pa za brez rokavov. MARTA ODGOVARJA Kotiček za ljubitelje cvetja Urejen dovoz v garažo Piše inž. Anka Bernard Lepo vreme nas še vedno vabi v vrt in s tem sili k razmišljanju, kako bi vrt kar najbolje uredili. Navadno so prav dovozi v garažo najslabše urejeni. Včasih je treba urediti podporni zid ali pa zasaditi bregove. Seveda je okolica hiše mnogo lepša, če takega poglobljenega uvoza v garažo ni. Če pa taka garaža je, si moramo pač na razne načine pomagati. Prav lep je suhozid iz na suho položenih kamnov, med katere zasadimo nizke blazinaste trajnice. Najenostavneje je zgraditi betonski podporni zid, da se zemlja ne usipa na dovozno pot. Če je beton ob gradnji opažen z deskami, dobi zid prijetnejši videz. Lahko opazimo z rogoznico ali okroglicami, da dobi prav svojski videz. Zid nato mestoma obsadimo z nižjim grmovjem, trajnicami in popenjalkami. Namesto zidu lahko bregove utrdimo s piloti ali celo večjimi pokončnimi usidranimi ali ležečimi debli iz trdega hruše-vega lesa. Les seveda prej dobro zaščitimo. V ta namen so uporabni tudi sestavljivi elementi, ki zadržujejo posipanje zemlje, imajo pa odprtine, v katere zasadimo lahko najrazličnejše rastline ali zasejemo travo. Lahko pa brežine položneje speljemo in zasadimo z rastlinami, ki tla vežejo ter jih povsem prerastejo. Pri zasajanju okrasnih rastlin na škarpe, zidove ali vezanje brežin, pa moramo upoštevati tudi potrebe rastlin po svetlobi in vlagi. Na žgoči južni strani hiše bodo uspevale povsem druge rastline kot na vlažnih senčnih tleh ob severni strani hiše. Za sončno lego je zelo primerna vrsta nizkih blazinastih trajnic kot je grobelnik, sivka, plamenke, aubrieta. Od grmov-nic prenese enako dobro sonce in senco hvpericum calvcinum zelo skromni pa so tudi razni kotoneastri in dekorativen zimzelen z rumeno zelenim listjem. Izbira rastlin za razne lege in namene je tolikšna, da bi bilo preveč, če bi vse našteli. Nova japonska kopalnica Japonci so že dolgo časa znani, da se »znajo« kopati kot bi mi Evropejci rekli temu, čiščenje telesa je pri njih združeno tudi s popolno sprostitvijo telesa v topli vodi. To je nadvse pomembno tako za fizično kot za duševno zdravje. Zdaj so japonski izdelovalci izumili posebno avtomatsko kopalnico, ki ima tudi ultrazvočne valove, infrardeče valove. Uporabljali jo bodo predvsem v bolnicah in* rekreacijskih centrih, v bližnji bodočnosti pa seveda tudi v privatnih stanovanjih. Kopalnica začne sama delovali takoj, ko se pritisne na gumb. Najprej topla voda pet minut obliva telo. Nato sledi kopanje in masaža. Ko je kad polna tople vode, začne avtomatsko delovati črpalka in s tem voda kroži. Obenem posebna naprava začne brizgati peno v telo, da se s tem odstrani vsa tudi nevidna nečistoča, obenem pa pospeši obtok krvi. Voda poganja tudi posebno žogo, ki blago masira telo. Po tem postopku, voda izteče iz kadi, pena pa se odstrani s tuširanjem. Nato vdre v kabino topel zrak, ki v nekaj minutah osuši telo. Obenem se kopalec obseva z infrardečimi žarki in ultra-violetnimi žarki. Kopanje traja vsega skupaj samo 15 mi' nut. ALKOHOLIZEM VII Današnji članek naj bo opis zdravljenja alkoholizma na Gorenjskem. Po gosto se dogaja, da svojci alkoholika pridejo zdravstveni dom in zahtevajo napotnico za bolni* nico v prepričanju, da bo bolnik nemudoma sprejet Treba je vsakemu posebej razložiti, da je zdravljenje V bolnišnici lahko prisilno oziroma obvezno le v pri meru, če to odredi sodišče, kadar alkoholik zagreši hudo kaznivo dejanje. V vseh drugih primerih pa je zdravljenje odvisno od volje bolnika samega. Tudi uspeh zdravljenja je odvisen od sodelovanja in kritičnosti alkoholika do svoje razvade, že takrat, če delovna organizacija ali zakonski tovariš dasta alkoholiku ultimat in mora izbirati med zdravljenjem ali za" j>oslitvijo in med ločitvijo zakona ali zdravljenjem, pa se alkoholik odloči za zdravljenje, je tako zdravljenje dostikrat brez uspeha. Med takimi je več povratnikov, le krajši Čas zdržijo brez pijače. Torej bo prvo vprašanje zdravnika, če se je bolnik sam odločil za zdravljenje. Siljenje je le v tolikšni meri koristno, ker pomaga omahljivemu bolniku do pametnejše odločitve. Nekateri alkoholiki imajo zdravljenje bolj za beg & težav pri delu. Iz krajev, ki so oddaljeni od delovnega mesta, se marsikdo odloči za zdravljenje v zimskem času, ker je pot na delo težavna. Vsakega alkoholika, ki se na tak ali drugačen način odloči za zdravljenje, obišče na domu patronaž-na sestra področnega zdravstvenega doma. Dobro je, če poišče tudi svojce ln nadrejene na delovnem mestu, ker se običajno podatki, ki jih pove bolnik, razlikujejo od tistih, ki jih povedo svojci in ostali. Sestra napiše P°" ročilo in ga pošlje v Bolnišnico za duševne bolezol v Begunje, čakanje se z^ vleče tudi na en mesec ali več in je trda preizkušnja za bolnike in svojce. Kdor vztraja, je na pravi p°" ozdravljenja. Zdravljenje v bolnišnici traja dva meseca. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI m .... je ta srajca! z bio-ojcylanom. ki perilo m\\i\ra. Pex\\o je belo in mehko hkrati. -Melizirano nerilo je lepše! Pil : V pralni sttot Ker perilo POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH AVTOMOBILOV t OSEBNI AVTO ZASTAVA 850, leto izdelave 1969, s 14.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 6000 din. Ogled vozila je možen vsak dan pri Francu Na-gUču, Hrastje 24. 2- OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelave 1966 s 57700 prevoženimi kilometri, začetna cena je 3900 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj, do sre-°-e> 9. decembra do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ SENTA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci — odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah. REJCI PRAŠIČEV «• m a ■ ■ ■ ■ odkupuje svinjske kože od 1. novembra 1970 po zvišani ceni N din 4,50 za kg Oderite vsakega prašiča in oddajte kože najbližji zbiralnici. Razpisna komisija Veletrgovine Živila Kranj razpisuje v skladu s statutarnimi določili novoustanovljeno delovno mesto šefa gostinskih enot Poleg splošnih pogojev se za to delovno mesto zahteva kvaliliciran gostinski delavec s 3-letno prakso ter sposobnostjo za organizacijo in nadzor gostinskih obratov. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: Veletrgovina Živila, Kranj, Cesta JLA št. 6, do 15. decembra 1970. Obveščamo kupce, da si v naših trgovinah ali pri nas še lahko nabavijo trajnožareče peči kuppersbusch na premog če še nimate premoga za peč, si ga za prvo silo lahko preskrbite iz našega skladišča. Priporoča se Veleželeznina Merkur Kranj, PE Kurivo, Gorenjesavska cesta 4 telefon 21 192 ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ugodnih cenah in zadnji modi. PODJETJE ZA IZDELAVO OBLAČIL CELJE Obveščamo cenjene potrošnike o veliki razprodaji usnjene konfekcije od 10. — 25. decembra v TRŽIČU, Trg svobode 5 Ob delavnikih od 8. -11. ure in 14. -18. ure, ob nedeljah od 8. -12. ure Izredna priložnost, znižanje 30 - 60 odstotkov Poročilo o žrebanju denarne loterije ODBORA ZA POSTAVITEV ŠOLE — SPOMENIKA NOB CERKNO, ki je bilo dne 28. novembra 1970 v Cerknem Srečke s so zadele Srečke s so zadele končnicami din končnicami din 140 100 9564 300 1850 200 44094 3.000 49830 3.000 27124 10.000 6411 500 4925 250 492 100 4226 250 88362 3000 0826 400 75172 10.000 057 100 833 100 0327 200 6163 1.000 8737 200 73183 10.000 9827 200 36831 20.000 6317 300 15363 30.000 23417 3.000 8804 200 98 50 6744 250 019 100 2554 250 6419 300 Dobitke izplačuje Odbor za postavitev šole-spomeni-ka NOB CERKNO v Ljubljani, Komenskega 7 na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja. Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo izžrebane srečke v izplačilo v priporočenem pismu na naslov: Odbor za postavitev šole-spomenika Cerkno, Ljubljana, Komenskega 7. Izplačilo dobitkov zapade v 60 dneh od dneva objave. ZLATARNA - URAR NA Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi Imamo švicarske ure NEVOIS po tovarniški ceni. Zlato za zobe in druge izdelke iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, ZAVESE IZ STEKLENE TKANINE IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLOGE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE, KARNISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA TAPET. NIŠTVO RADOVLJICA Komisija za urejanje delovnih razmerij Industrijskega kombinata PLANIKA KRANJ objavlja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA IZVOZ 2. KNJIGOVODJA dve delovni mesti Pogoji: 1. končana višja komercialna šola ali končana I. stopnja ekonomske fakultete, zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika, trimesečno poskusno delo, za začetnika z isto šolsko izobrazbo velja šestmesečni pripravniški staž, 2. končana ekonomska srednja šola, trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek do 12. decembra. Najnovejše na tržišču — TRIMER glavnik za striženje in depilacijo. Enostaven in vsakomur dostopen. Lep poklon moškemu in ženski. Prihrani denar in čas. Strižete se sami in vso družino. Zahtevajte ga v prodajalni ali ga naročite — pošljemo ga po povzetju. Cena 25 din. TRIMER — Zagreb, Boškovičeva 40. mešanica kav Prodam dve SLAMOREZNI-CI, motorno in ročno, obe v dobrem stanju. Dorfarje 34, Zabnica 5278 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Vester, Sp. Otok, Radovljica 5335 Prodam mlado OVCO za pleme. Šenčur, Kranjska cesta 15 5336 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo četrtič tele-tila. Strahinj 82, Naklo 5337 Prodam mlado KRAVO, brejo sedem mesecev, in dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Duplje 71 5338 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Gosposvetska 15, Kranj (stanovanje 1) 5339 Prodam nova kletna OKNA z dvojno zapiro, po znižani ceni. Naslov v oglasnem oddelku 5340 Prodam PUJSKE. Breg ob Savi 9, Kranj 5341 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo, tudi na ček. Jagodic Franc, Vid-marjeva 8, Kranj 5361 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Voklo 44, Šenčur 5343 Prodam KRAVO, dobro mlekarico s tretjim teletom. Ziganja vas 22, Tržič 5344 Prodam mlado KRAVO. Brešar Franc, Koroška 84, Tržič (Cegliše) 5345 Po ugodni ceni prodam zimske HRUŠKE. Anton Res-man, Zgoša 23, Begunje 5346 Prodam zelo dobro KRAVO, brejo sedem mesecev. Gašpe-rin Jožica, Žirovnica 13 5347 Prodam KONJA ali zamenjam za kravo. Sp. Gorje 12, p. Zg. Gorje 5348 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg. Zamenjam plemenskega VOLA, težkega 450 kg, za 6 do 8 mesecev brejo telico ali mlado kravo. Tonejc, Sp. Otok 11, Radovljica 5349 Prodam KRAVO. Sp. Brnik 43, Cerklje 5350 Prodam OVCO. Jezerska cesta 103, Kranj 5351 Prodam drobni KROMPIR. Suha 38, Kranj 5352 Prodam GRADBENO BARAKO. Jarc, Naklo 184 5353 Prodam POMIVALNO MIZO (2 koriti), električni ŠTEDILNIK eka na štiri plošče, HLADILNIK obodin (120 litrov), PERLIT (10 vreč) i" 120 kosov MONTA OPEK&-Naslov v oglasnem oddelku 5354 KOTLE za 2GANJEK0-HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že prek 40 le* KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška. Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO, šink Slavko, Delnice 10, Poljane, Škofja Loka 5355 Prodam KRAVO s teletom, po izbiri. Mavčiče 53 5356 Prodam SPALNICO za 750 din. Vprašati na telefon 22-294 ali popoldne pri Groj bovšku, Kranj, Kidričeva 10 5357 SVEŽA JAJCA po reklamni ceni do začetka vaM«e sezone prodaja vsako sredo in soboto VALILNICA v NAKLEM pri Kranju Prodam osem PRAŠIČKOV-Babni vrt 2, Golnik 535» MAGNETOFON PHILIPS. KINOPROJEKTOR NORlS 8 mm in PLINSKO PEČ ugodno prodam. Habe, Gregorčičeva 12, Kranj 53f Prodam sedem tednov stjr re PUJSKE, čebasek h^i-Voklo 12, Šenčur 536U NAROČNIKI Obveščamo naročnike Glasa, ki spadajo pod pošte Kranj in Šenčur i" imajo spremenjene hišne številke In ulice, da jI«1 bomo sami spremenili n3'. slove za dostavo časopis3-Zato nam ni treba posili3' ti novih naslovov. GUME semperit, zimske, 145 x 15, nove in ŠTEDILNIK gorenje prodam. Panjan, Vin-carje 10, škofja Loka 5362 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. La-hovče 26 5363 Prodam SVINJO za pitanje Po prašičkih in kupim dobro ohranjen HIDROFOR. Krivec, Senturska gora 12, Cerklje KRAJEVNA SKUPNOST STARA LOKA oddaja v najem apnenico v Veštru. Licitacija bo v nedeljo, 13. decembra, ob 9. uri. Ogled možen vsak dan. Prodam PRAŠIČA za zakol. Rata 16, Cerklje 5365 Prodam plemenskega VOLA- Apno 8, Cerklje 5366 Prodam dve breji SVINJI. m- Brnik 16 5367 Prodam »ŠUPO«. Zalog 67, Cerklje 5368 Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik 63 5369 Prodam zimska JABOLKA. Zalog 61, Cerklje 5370 °dam KITARO in OJA- SEVALEC 30 W in 40 W. Be-nedik Vinko, Gorcnjcsavska % Kranj 5371 Prodam nov ŠTEDILNIK kiipersbusch še v garanciji. Bertoncelj, Kranj, Rotarjeva 1 5372 Prodam 10 let staro KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela, ali zamenjam za bika. Brcg ob Kokri 15, Preddvor. Poizve se v nedeljo dopoldne Prodam vprežne SANI. Pod-brezje 6, Duplje 5374 Oddam GARAŽO in prodam električni ŠTEDILNIK tobi in dodatno pečico na drva. Kranj, Kocjanova 5 (Kalvarija) 5375 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 51, Cerklje i f KUPIM Kupim kombinirani mizarski SKOBELNI STROJ, 40 cm širine. Naslov v oglasnem odd T1-i 5376 Kupim AŽ PANJE. Resman, Naklo 4, telefon 22-176 5377 Kupim drobni KROMPIR. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 5378 VOZILA GARAŽO vzr ^ v na^m v bližini Vo'J— 1 stolpa. Telefon 22-056 Kranj 5379 Ugodno prodam dobro ohranjen AVTO SPAČEK. Informacije in ogled v Kranju, Smledniška 64 5380 Ugodno prodam FIAT 750. Pavlic, Cesta na Klanec 15, Kranj 5381 Prodam AVTO RENAULT 4. Ahčin Andrej, Sv. Duh 14, škofja Loka 5382 Prodam FIAT 600 D, vzamem tudi ček. Frantar Franc, Dvorje 85, C-»'-Vlje 5383 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 in dve zimski GUMI 670x 15. Tatinec 6, Preddvor 5384 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Srednja Belr\ 18, Preddvor 5394 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 600 D (750), prevoženih 90.000 km. Vprašati vsak dan od 15. ure dalje v Radovljici, Cankarjeva 11 5395 STANOVANJA V Kranju v. .'. .!am ------endje- no SOBO solidnemu moškemu. Ponudbe poslati »mirno okolje< Študent išče SO^O \ nju. Plača vnaprej. Faruk Ma-tar, poštno leŽe?3 Ljub':- a pod 53:5 Kra- P.AZPIS: Komisija za imenovanje upravnika pri Stanovanjski Zadrugi SGP Projekt razpisuje iesto UPRA-'M'KA. Pogoj za imenovanje je najmanj srednješolska izobrazba gradbene smeri, vsaj triletna praksa v delovni organizaciji, ki se ukvarja z gradbeništvom, strokovni izpit za samostojno vodenje operative in izpolnitev zahtev iz 55. čl. TZP. Prednost ima kandidat, ki je član zadruge. Prijave je treba vložiti v roku 15 dni po objavi na naslov: Stanovanjska zadruga SGP Projekt Kranj, Nazor jeva 1 5387 Iščem ŽENSKO za varstvo štiri leta starega otroka za štiri ure dnevno. Lahko tudi delavka na dve izmeni. Mar-žič, šorlijeva 21, Kranj 5388 Sprejmem honorarno zaposlitev v kovinai-ski ali elek-tro stroki. Naslov v oglasnem oddelku 53S9 Sprejmem ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu, tudi honorarno. Ostalo po dogovoru. Gostilna Aleš, Breg ob Savi, Kranj 5390 Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in hudi bolezni zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta Ana Rehberger upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 6. decembra ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju. Kranj, 4. decembra 1970 Žalujoči: hčerki Anica in Cvetka z dru-: inama, sestra Micka, brata Lojze in Peter ter drugo sorodstvo M HIHHI'1 il Hit Zahvala Ob prerani in nenadomestljivi izgubi drage žene, mamice in hčerke Tilke Grohar se iskreno zahvaljujemo sindikatu in upravi Iskra, njenim sodelavkam in sodelavcem na žičnih oblikah in sind. odboru ATN za sožalje, cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala mojim sodelavkam in sodelavcem v obratu EMI m vrtalnici števcev za tolažilne besede, cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala kaplanu Jožetu za tolažilne besede in tov. Šolarju za ganljive besede °o odprtem grobu. Zahvaljujemo se pevskemu zboru za lepe pesmi, Med ve cku Tonetu za nesebično pomoč, vsem sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje in tolažbo. Prav vsem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji Poti, iskrena hvala. Žalujoči mož Milan s hčerko in mama *ranj, 25. novembra 1970 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (800 m') v Sebenjah. Naslov v oglasnem oddelku Izgubil se je PES (ovčjak), sliši na ime Tarzan. Prosim vrnite ga proti nagradi Zepič Mariji, Kranj, Zk"o rolje 13 OSTALO žili stanovanj vsak torek, sredo in petek. Filip Rozman, Tržič, Grajzarjeva 7. Naročila sprejemam osebno, po pošti in po telefonu 71-341 5397 OBVEŠČAM stranke, da valjčni mlin v Bistrici ne obratuje od 7. do 17. decembra. Rozman, Bistrica 86, Duplje 5393 POZOR! S ponedeljkom dalje bom razvažal PLINSKE STEKLENICE (butan) do va- GOSTILNA na JAMI v Šenčurju priredi v sobota, -. decembra, ob 20.30 ZABAVO s PIESOM. Igrajo VESELI ŠENCURJANI. Vabljeni! 5399 Razpisna komisija podjetja ETIICETA Žiri razpisuje v smrslu 110. člena statuta podjetja naslednja delovna mesta 1. vodjo tehničnega sektorja 2. vodjo komercialnega sektorja 3. vodjo gospodarsko računskega sektorja 4. vodjo predstavništva podjetja s sedežem v Sarajevu Pogoji: Poti tč. 1: visoka ali višja izobrazba in 4 leta delovne prakse na odgovornejših delovnih mestih v proizvodnji etiket oziroma sistematsko podobni proizvodnji, ali srednja izobrazba in 8 let delovne prakse na položajnih delovnih mestih enake proizvodnje. Biti mora zelo dober organizator dela in obvladati nemški jezik. Fod tč. 2: izobrazba z nazivom komercialni tehnik z najmanj 5-ietno delovno prakso na vodstvenih delovnih mestih v komerealnih poslih in obvezno znanje nemškega jezika. Prednost imajo osebe, verzirane na področju proizvodnje in prodaje etiket. Pod tč. 3: izobrazba z nazivom ekonomski tehnik z najmanj 5-letno prakso na vodstvenih delovnih mestih v računovodstvu. Pod tč. 4: srednja izobrazba z najmanj 10-lctno delovno prakso v trgovsko komercialnih poslih. Prednost imajo osebe, verzirane na področju proizvodnje in prodaje etiket in stalnim bivanjem v republiki BiH. Osebni dohodek in poskusna delovna doba določena po pravilniku podjetja Etiketa Žiri. Podjetje nima stanovanj. Kandidati morajo biti zdravi, sodno nekaznovani, niti v kazenskem postopku. Pismene prijave in dokazila o izobrazbi pošljite v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Etiketa žiri, za razpisno komisijo. Zahvala Vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so na zadnji poti spremili našega očeta, brata in strica Franca Roglja izrekamo iskreno zahvalo. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku in sosedi Meti Zaplotnik za velikodušno uslužnost. žalujoči: sinovi Slavko, Franci, Ciril z družinami, sestra Justi, brata Nace in Vinko z družino Tupaliče, Ljubljana, Preddvor, Buenes Aires ZADEL PEŠCA V nedeljo, 29. novembra, ob drugi uri zjutraj je na cesti tretjega reda v Hrastju voznik osebnega avtomobila Filip Rozman iz Prebačevega zaradi vožnje z zasenčenimi lučmi zadel Jožeta Knifica iz Prebačevega, ki je hodil po desni strani ceste. Knific je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. NEPRIMERNA HITROST Na cesti v Gozd Martuljku je v nedeljo dopoldne zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo v nasip ob cesti voznika osebnega avtomobila Boruta Glažarja iz Ljubljane. Pri trčenju je bila sopotnica Glažar Jožica huje ranjena In so jo prepeljali v bolnišnico, škode je za 10.000 din. OTROK SKOČIL PRED AVTOMOBIL Na cesti med Kranjem in Brnikom je pri odcepu za letališče v nedeljo, 29. novembra, popoldne nenadoma pritekel pred avtomobil Franca Vidmarja iz Šenčurja triletni Branko Zupan iz Krnice pri Bledu. Pri trčenju je voznik zapeljal s ceste in obstal ob ograji. Otrok si je zlomil nogo in pretresel možgane, poškodovana pa je bila tudi sopotnica v Vidmarje-vem avtomobilu. VOŽNJA PO LEVI V vasi Pivka na cesti četrtega reda je v nedeljo zvečer voznik osebnega avtomobila Franc Smolej iz Luž v desnem nepreglednem ovinku vozil po levi strani in tako trčil v nasproti vozeči avtomobil, vozil ga je Janez Torkar iz Kranja. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode pa je za 5000 din. NENADOMA HOTELA ČEZ CESTO Na cesti četrtega reda v vasi Javorje je v nedeljo dopoldne mopedist Janez Jelovčan iz Gorenje Zitine zadel 75-letno Fran-čiško Ražen iz Murave. Nesreča se je pripetila, ko je Frančiška Ražen nenadoma hotela čez cesto. V nesreči jc bila huje ranjena in so jo prepeljali v bolnišnico. AVTOMOBIL ZAVOZIL S CESTE Na cesti tretjega reda med Mlako in Tenctišami se Je v ponedeljek, 30. novembra, popoldne pripetila nesreča vozniku osebnega avtomobila Alojzu šavsu iz Kranja. Zaradi neprimerne hitrosti je avtomobil zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil najprej na streho, nato pa obstal na kolesih. Sopotnika Vinko Vreček iz Tupalič in Marjan Strniša iz Preddvora sta bila huje ranjena. VOZNIK ZASPAL Na cesti tretjega reda malo pred vasjo Gorenja vas je v ponedeljek, 30. novembra, ob eni uri zjutraj za trenutek zadremal za volanom voznik osebnega avtomobila Franc Ravnikar iz Suhe pri škofji Loki. Avtomobil je zavozil pod cesto in trčil v drevo. Voznik je bil laže ranjen, na vozilu pa je za 2000 din škode. DEKLICA SKOČILA PRED AVTOMOBIL V torek, 1. decambra, dopoldne je na Kidričevi cesti v škofji Loki voznik osebnega avtomobila Ivan Krek iz škofje Loke zadel triletno Natašo šifrer. Zakonca šifrer sta hodila po desni strani ceste in vodila vsak po enega otroka. Pri gradbišču novega hotela pa se Je mala Nataša nenadoma iztrgala očetu iz rok in stekla proti sredini ceste tik pred avtomobil. Voznik Krek je močno zavil v levo, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Deklica si je v nesreči zlomila nogo. L. M. Zahvala Ob bo!- či i/gubi drage dobre mame Marije Porenta se najprlsi čneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na D j eni . .i.lnji poti in ji darovali cvetje in vence ter ji izrekli sožafie. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za spremstvo in ganljive poslovilne besede, pevcem in dr. Bajžlju, ki ji je lajšal bolečine v zadnjih dneh življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Tine, hčerka Marica z otroki in drugo sorodstvo Huje, 4. decembra 1970 Zahvala Ob boleči izgubi naše nenadomestljive mame, stare mame in tete Katarine Česen roj. g ms se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za obisk in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Kuralt za nesebično pomoč, dr. Bajžlju za obiske, g. župniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Stražišče, L decembra 1970 Hčerka Štefka z družino Zahvala Vsem, ki ste našega ljubljenega moža in očeta Cirila Eržena spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in z nami sočustvovali iskrena hvala. Posebna zahvala sosedom, č. g. župniku, pevcem, dr. Novaku in vsem prijateljem in znancem. Besnica, 29. novembra 1970 žalujoči: žena Katarina, sin Ivan ter sin Ciril in hčerka Draga z družinama Zahvala Ob bridki, prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage mame Francke Koselj roj. Povšin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožaljc. Zahvaljujemo se dr. Rusu za zdravljenje na domu in gospodu župniku za spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posebna zahvala vsem sosedom, ki so nam v teh težkih urah tako nesebično stali ob strani. žalujoči: mož Janez, sin Janez, hčerke Tončka, Marica in Fani Ribno, 2. decembra 1970 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je tragično preminil Alojz Dolžan trgovski poslovodja Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 7. decembra ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Kokrici. žalujoči: žena, hčerka, sin, bratje in drugo sorodstvo. Kokrica, Kranj, Ilovka, Beograd, Rogaška Slatina, 4. decembra. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Zupana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala g. Blaju in Oražmu, pevskemu zboru društva upokojencev, vsem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žalujoči: žena, otroci in sorodniki Kranj, 2. decembra 1970 neca Drugi najboljši v Sloveniji Na rednem letneir občnem zboru ŠŠD »Janez Peter nelj«, ki deluje na škofjeloški gimnaziji, so se seznanili z delom, težavami in uspehi ene najbolj marljivih športnih organizacij v občini. V okviru društva deluje devet sekcij. Najbolj aktiv ne so košarkarska, atletska, smučarska in telovadna. Njihovi člani se redno udeležujejo tekmovanj v občinskem, republiškem in celo v zveznem merilu. Za popularizacijo smučanja bodo v prihodnje uvedli zanimivo novost, tako imenovano »smučarsko soboto na Starem vrhu«. Dijake bodo na račun društva ob prostih sobotah vozili na Stari vrh na smučanje. Kot številna društva ima tudi to finančne težave. Za normalno delo potrebujejo 4000 dinarjev. To vsoto zbero kot prispevek staršev za taborjenje ali smučanje dijakov, pri organizaciji tekmovanj, ki jih v mesecu mladosti razpiše občinski komite zveze mladine, z dotacijo šole in od svojega pokrovitelja gradbenega podjetja Tehnik. Z odhodom ustanovitelja in dolgoletnega mentorja profesorja Ivana Križnaija je nastal v društvu tudi kadrovski problem. Novi vaditelj zaradi prezaposlenosti ne zmore vsega. Tako, da je skoraj vse delo ostalo na ramenih prizadevnih dijakov. Odsev nekajletnega sistematičnega dela pa so številni uspehi, ki so jih dosegli kot vrsta ali posamezniki. Njihova ekipa je letos zmagala na tekmovanju za Pokal Cerkno, bili so tretji v štafetnem teku po ulicah Ljubljane in na republiškem prvenstvu v košarki ter četrti v orodni telovadbi za dekleta. Največje priznanje za njihovo delo pa je gotovo proglasitev za najboljše šolsko športno društvo v letu 1969 in drugo najboljše letos v Sloveniji. M. Podrekar Prva trening tekma vaterpolske šole Triglava OŠ Simon Jenko : OŠ France Prešeren 12 : 9 Mladi vaterpolisti, člani novoustanovljene vaterpolske šole kranjskega Triglava, so odigrali prvo javno trening tekmo. Igralci so bili razdeljeni v dve skupini — osnovno šolo Simon Jenko in osnovno šolo France Prešeren. Zmaga je pripadla igral- Milan Rustja in BPT Strelska družina štefe Anton-Kostja je v svojem domu na Ravnah v počastitev dneva republike priredila tradicionalno strelsko tekmovanje sindikalnih podružnic Nastopilo je pet ekip ter dvajset posameznikov. Pokal SZDL Tržič si je priborila ekipa BPT, med posamezniki pa je bil najboljši član zmagovite ekipe Milan Rustja. Vrstni red posameznikov: 1. M. Rustja (BPT) 176 krogov od 200 možnih, 2. Jeko-vec (Peko) 172, 3. Perko (BPT) 171 krogov. Ekipno: 1. BPT 506 krogov od 600 možnih. -dh Kranj C prvak v drugi gorenjski rokometni iigi Za presenečenje jesenskega