Ijisi S 8.
W pelik II. Velkiga travnu
1849
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za pollcta 3 gold in '/ za kvatre I gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold , polletno >ld., za ene kvatre 2 gold.	*	6 ' r
Boj na Ogerskim.
(Iz Mor. Nov.)
Kdo bi bil pred enim letam pomislil, de se mora osoda Austrije na Ogerskim razrešiti! Kdo bi bil na začetku tekočiga leta, ko so Madjari pred našo armado bežeči svoje strašno vterjene mesta opušali, de bi se v pustinah svojiga kraljestva poskrili, kdo bi bil takrat rekel, de vkljub vsemu trudenju in prizadevanju naše armade vojska na konec mesca Sušca ne lc dokončana ne bode, ampak de se vnovič začeti in celo drugači peljati mora!
Tako slišim marsikteriga govoriti in čuditi se nad novicami, ki k nam iz Ogerskiga prihajajo, med tem ko se zopet drugi na ti-homa in glasno vsega vesele, kar se od sreče vstajnikov (Insurgenten) in od nesreč, ki naše vojake zedenejo, pripoveduje. Ta stranka dan na dan derznejc se vzdiguje.
Pokaže se nam zopet kako resničen je pregovor, de komur se sreča smeje, dosti pri-jatlov ima, nasproti de jih nesreča in reva odganja. O času vzetja Dunajskiga mesta in po razkropljenju madjarskih vojaških trum, kakšno hvale nje in povzdigovanje je liilo austrijanskiga cesarstva in vojašnje njegove, in kako se je vse to premenilo zdaj! Velika množica takratnih hvalivcov je ravno tako lahko odpadla, kakor je popred lahko pristopila!
Ako se ozremo po uzrokih take nestanovitnosti misel jih najdemo, de so nekaj v ne-znanosti politiških razmer sploh in zlasti v nepopolni znanosti Madjarske moči; nekaj pa v nezadovoljnosti z vlado, kteri se očita, de pozabljivši na svoje obljube se poganja, kolikor je moč, v politiško življenje stan reči vpeljati, kakoršen je pred Sušcam bil. Kolikor manj pa človek sam na reč pogledati in od nje obstojno soditi ume, toliko rajši se od ptuje pameti voditi in zavoditi da. Iz tega uzroka vidimo, de stranka Austrii protivna, ktera ni nikdar pokončana, temuč lc nekoliko potlačena bila, zdaj zopet veliko priverženeov dobiva, ker dogodbe v ogerski vojski v svoj prid obračati in razlagati zamore.
Leži za res veliko na tem, de bi jasno v občne politiške razmere pogledali in od tod prepričanje zastran prihodnosti naše zadobili, na kterim bi se v sedajni zmešnjavi vstanovili in svoje misli vtolažili.
Prašamo torej: ali je mogoče, dc bi se pri teh okoljšinah Ogerska dežela od Austrije odtergala, in de bi Madjari premagavši ta-'inošne druge narode ustanovili samostalno deržavo, bodi si tudi republika? Kratko nikar! Kmalo se jim taka moč nasproti postavi, dc jim ne bode lahko jo premagati, in če se tudi z rusko pomočjo zgoditi ima. Vem dobro, de vsak, kdor na rusko pomoč pomisli, na veliko sovražtvo sosebno od nemške stranke zadene, ker se mende kot pravijo, to le na škodo naše svobode zgoditi zamore.
Ali to govorjenje je brez podstave, ker bi se tudi terditi moralo, de mora Austrija republika postati, ker je glede Italie v zavezi z Francozi, kar gotovo nihče rekel ne bo. Nasproti pa je Austrii prijatelstvo z Rusio neogibljivo potrebno, dc svojo veljavo v izhodu obderži, in kdor tedaj z Austrijo derži, mora tudi tako zunajno zvezo z Rusijo hva-
liti. Mi Slavjani pričakujemo, de bo iz takiga približevanja Austrije k Rusii tudi narodnost naša -nekoliko moči dobila. Vem sicer, de je navadno kaj takiga grajati in pan-slavisem imenovati, ali kaj se zalo pečamo, če smo si svoje pravice svesti in zraven še na tako očitanje že davno navajeni? Nemci se, naj bodo kjer koli po svetu raztreseni, glase k svojim narodu ; tako p. imenuje Nemec v Erdelju, v Moldavii, v Valahii in v Ameriki Nemce na Rinu in Mogani svoje brate, in mi Slavjani bi se ne smeli edin k drugim se priznati, in sebe za sorodne imeti ?
Austrii bi gotovo ptuje pomoči potreba ne bilo, ako bi se samo zoper svoje nespokojne braniti imala; ali Austrija se ne bojuje samo s svojimi nespokojneži, ampak na Laškim z večini delam cele Italie, podpirane naverli s protivno politiko Angležov in Francozov, na Ogerskim pa tudi s Poljaki, kteri mislijo, de jim po razdjanju Austrije ložeje bode postaviti svoje staro kraljestvo, k njim je še pristopila stranka republikanska, ker sc te nove deržave na republikanskih podstavali napraviti imajo, kar bi po tem pomagalo vpeljanju republik po celi Evropi.
Vstaja Madjarov je torej dvema vodilama nasprotna, kterih se vladarji deržati hočejo, namreč: de bi se vsaka deržava v svoji celo-sti ohranila, in de bi sc v uotrajniin vravna-nju republiki pot ne dala; iz tega pride, de bojevavci na Ogerskim od nobene vlade pomoči ne dobe, nasproti pa jo Austrija povsod lahko dobi. —
Republikam' pak sosebno nas Slavjane dol-že, de svobode ne ljubimo, ker Austrijo in s tem po njih mislih tudi absolutno moč podpiramo. — Lahko za res je na to krivo dol-ženje odgovor dati: Ako Austrijo podpiramo, nc storimo za to, dc bi se neomejena moč vladarja in dozdajna neenakost pravic posameznih ljudi in narodov obderžala , ampak za to, ker bi pogubi Austrije, ktera se pa brez velikih evropejskih vojsk raztergati ne more, tudi svojo lastno pogubo vidimo. Denimo, de bi Lahi k laški edinosti, in Nemci k nemški, kteri pa še niste napravljene, prišli in pristopili, Madjari pa samostalno deržavo si osnovali ; ali bi mi Slavjani hladno-kervno gledali, de nas od ene strani Nemci in od druge Madjari v jarem vprežejo ? (Kaj bi sosebno nas Slevence pričakovalo, ki smo tako rekoč na bregu jadranskiga morja, za ktero bi se Lahi, Nemci in drugi tergali ? Vred.)
Dokler ljubezen do narodnosti in do svobode v naših sercih tli in se vsakimu narodu v čast pripisuje, če svojo samostojnost ohrani, ne bomo nikdar k tem privolili, dc bi bili od kteriga si bodi podveržerni, in ako bi se nesreča pripetila, bi se mogli k močnim sorodni-kam oberniti, kar bi pa gotovo velike vojske obudilo!
Tode nam ni zadosti, dc se Austrija ka-koršna si bodi, ohrani, temuč tirjamo, de bi svobodna bila, in pravicc politiške in narodne, ktere za sc želimo, tudi drugim vsigdar pri-vošimo; kar se od Nemcov, zlasti pa od Madjarov nikakor reči ne more, če prav se za svobodoljubne narode razglašujejo.
V isiajarskim Gracu 29. Aprila.
D. K.
Nižja ali ljudska ucivnica.
Učivnica je naj močnejši in najboljši podlaga ali fundament narodne izobraženosti, pro-svete (Aufklarung) in prave narodne sreče. Brez učivnic ja ni nauka, brez nauka ni znanja, brez znanja ni prosvete in izobraženosti, in brez tih ni srečnega naroda, ni narodu srečne, slavne budočnosti (prihodnosti). Le samo prosveten in izobražen narod mora postati velik in glasovi t, slaven in prav srečen. Nižje ali ljudske učivnice so toraj zlo važne in imenitne: otrok mlado sercc je rahlo, kot vosek, kterega se vse leliko in hitro poprime, dobro in slabo, — umno in neumno; človek le samo to zna, kar se nauči, česar se je fantiček naučil in navadil, tega tudi mož pozabil in zapustil nc bo. Dobro, v pravim duhu osnovane učivnice so taj naj drajši blago, nar veči zaklad vsake soseščine ali srenje, in kdor ji take napravi ali pripomaga, je nje naj zveslejši prijatel, nar veči dobrotnik. —
Posebno potrebne se pa prikažejo učivnice v sedajniin času; nove postave tirjajo ne-ogibljivo veči omiko in podučenje ljudstva po deželi; de bo kmet svoje nove dolžnosti kot deržavljan nove deržave, kot pripraven ud nove svobodne občine, kot dovoljno omikan volivec z poljno zavestjo, kako važno delo da opravlja, izpolnovati zamogel. Lepo se to tudi pove v osnovu temeljnih pravil očitnega podučovanja v Austriji s tirni besedami: „V osnovu očitnega podučovanja pervi in najzna-meniti del zavčinjavajo ljudske učivnice; tim je nalog, predavati in učiti v potrebnoj meri one znanosti in sposobnosti, ktere v prihodno pri nobenomu deržavljanu menkati ne smejo. Kje vse ljudstvo na vdelništvo v zakonodav-stvu pravo ima, tam nc velja se plašiti še takih žerlov in naporov, kteri so potrebni da se vsim okolicam zadosti, in podaja tisti nauk, brez kteriga bi se tisto pravo v golo protoslovje spreobernilo." —
Pa malo kdo je dosihmal maral za to reč, malo kdo je priznal preveliko in neprecenjeno vrednost dobro osnovanih ljudskih šol glede prosvete našega naroda. Absolutizem je se deržal svojega načela: „Glupost ali neumnost je ložej deržati na uzdi;" aristokracia je mislila , da se samo na njej more vtemeljiti sreča in slava naroda in domovina: „misera plebs costribuens, optima flens, pessima ridens;" — birokracia je vidila spasenje in blagostanje le v nemškim pisarenju, v nemških izkazih, in nemških višerjih.
Alj bodi Bogu večna hvala! absolutizem je srušen, aristokracii je žila nasekana, in, Bog bo dal, da se bomo tudi nemške birokracije očistili in rešili. Upati torej hočemo in smemo boljši čas za učivnice, za prosveto, za slavo našo ; hočemo in smemo upati pomno-ženjc uživnic, razširjenje njihovega naučne-ga, dosada resnično siromaškoga predmeta; hočemo in smemo upati višje izobraženje uči-teljov, poboljšanje in povišanje njih plače itd. Vse to so pripomočki k povzdigi uživnic in prosvete; pa vender ne bojo nič ali clo malo pomagali; — slovenske učivnice ne bojo do-nesle obiln in pričakan sad; ako ostanejo — nemške.
Na temelju narodnosti se imajo naše učivnice zidati: „šole v slovenskih krajih morajo biti slovenske". Imeniten v tim ob-
žiru je sostavk v Deutsche Vierteljalirsclirift 1811 zvezek pervi str. 126 — 149; — »Un-ser Unterrichtswesen im Verhaltniss zur Na-tionalitiil" med drugim veli: »Und so hat dann die Erziehung, als einer der wichtigsten und wirksamsten Hebel im Leben eines Volkes von jeher die doppelte Aufgabe gehabt: nicht nur zur Erhaltung und naturgemassen vveitern Eni Avicklung der nationalen Eigenthiimlichkeil des National - Charakters das ihrige beizu-tragen, sondern aucli das Nationalgefiihl die VTaterlandsliebe anzuregen und zu be-leben. — •— Die Forderung an die Schule lautet also: dass sie eine freie Entwicklung des volksthumlichen Charakters nicht hindere, sondern durch jedes in ilirem Bereiche lic—
gende Mittel fordere und unterstutze.--
Es sind vier Hauplpunkte, welche die Schule fiir Ilire Aufgabe zu beachten hal: es ist das Christenlhum, als Unterlage des Ganzen,'um als belebende Kraft; — es ist die Mutter-sprache mit ihrer Literatur, — es ist die Ge-schichte und Geographie, und endlich das Turnen." Kar že Petronius toži: „Ideo ego e.vistimo juvenes nostros in scholis stultissimos fieri, quod niliil eorum, quae in usu habemus, aut audiunt aut vident," tudi naše učivnice zadene. Pri nas so bli naj višji in višji šolski ogledi terdi Nemci ali ponemčeni Slavjani; naše bukve so ble spisane od ptujcov, v ptu-jim jeziku, za pluje narode, v p tujih interesih ; naši učitelji od slovenščine in od slovenskega naroda niso nič slišali, niso sc nič učili. Za tega del so slovenski otroci le slabo napredovali, zato kmeti do šole le malo serca imeli, zato jc pa naš sicer bistroumni narod v izobraženju in prosveti, v sreči in slavi za-dostal za drugimi evropejski narodi: liinc illac lacrimae! —
Da pa dobimo učivnice v narodnim duhu napravljene je nam treba šolskega svetova v s t v a.
Že jc skupščina učiteljev in katehetov v Ptuji, — že je odbor slovenskega družtva v Ljubljani sklenil zastran tega prošnjo visokemu ministerstvu nauka podali; že so mnogi rodoljubi iz raznih krajev v časopisih svoj glas vzdignili za ravno to napravo; alj vsa ta reč je se osodi prepustila, je v žalostnih do-godbah zaspala. Škoda, škoda! da je glas slovenskega naroda lako mnogokrat in lako jednodušno oznanjen, le ostal glas spijočiga v puščavi! —• Vender le ne smemo obupati, ne smemo utihniti: zakaj brez šolskega sve-tovavstva smo ribe brez vode, vse ostane pri starini.
K temu svetovavstvu se naj izvolijo taki moži, ki so nadušeni prijatli slovenske narodnosti, ki stan slovenskiga naroda, njegove potrebe ino misli, njegov značaj (Charakter) popolnama poznajo, posebno praktično skušani moži, kteri so v šolah, ne v pisarnicali svoje skušnje si prilastili, pa tudi drugi moži, znani prijateli šol, obdani z zavupanjem naroda, če tudi niso ravno učeniki. —
Vravnanje šol je po dani ustavi deželnim zboram pripuščeno; ker so pa Slovenci na Štajerskim in Koroškim v majnšini, ker so mesta in veči kraji skoz in skoz ponemčani, ker se jc bati, da bojo kmeti ravno tako nesrečno, kakor večidel lani, volili, od deželnih zborov za Slovence, ni nič dobrega pričakovati,
Za to se ima za vse slovenske dežele eno šolsko svetovavstvo ustrojiti, da naj napravi saj glavne pravila (Grundriss) za osnovanje javnega podučovanja za vse Slovencc, in da deželni zbor samo izpeljanje specialnih naprav po deželskih potrebah in okoljšinah prevzeme.
To šolsko svetovavstvo naj tudi presodi, ktere bukve, in kako bi se mogle za nar boljši kup za vse slovenske šole napraviti, potem tudi, kako bi se izobraženje in pro-sveta učiteljev povišati, in jih plača in reven stan poboljšati dal.
Vsi Slovenci so otroci jedne majke, jed-nega jezika, jednili potreb, blizo na enaki stopnji izobraženja in prosvete. — Slovenci so jeden narod, zakaj bi se jim ne podelilo jedno šolsko svetovavstvo, ki se po tem deržavi mnogo stroškov prihrani? Alj kje je tista srečna ura, dragi Slovenci, ki bomo tudi mi Slovenci to imeli, kar Nemci, Čehi, Morav čani, Rusini že imajo! Kolo časa se hitro verli drugi narodi napredujejo, mi stojimo — mi zadostajamo! Kam bodemo prišli, ako se ne zdramimo, in obilnega dela ne lotimo? — Propadli bomo v železni jarm ptujih narodov ptujcu bomo robovali! —
Za tega voljo je nam Slovencam do tiste dobe, ki bomo dobili svojo šolsko svetovavstvo, neobhodno potrebno:
1. Da se spoštujejo in spolnujejo zastran učivnic dane in dosihmal veljavne postave »nižje učivnice po slovenskih krajih imajo biti slovensketo zapovedo deželske in duhovne postave. —
Prej so rodoljubi in prijatelji slovenske mladine žalovali, da ni blo zadobiti slovenskih bukev; alj sedaj jih imamo zadosti in po prav dobrim kupu; posebno dober kup so v Terstu, na primer: »Abecednica" (Namen biichlein) 2kr., »mali katekizem" 2 kr., „Pri povesti" (Erzahlungen) 6 kr. »Veči katekizem" 6 kr. »Mali računar" (kleines) 6 kr., »veči računar" (grosseres Reclienbuch) 10 kr Lesebuch fiir die II. Klasse der Landschu len" 12 kr. »Evangeli in episteljne celiga leta" 16 kr.; vse bukve so terdo vezane, na belini papirju in v novim pravopisu natisnje-
ne! — Potrebno je
2.	da gg. duhovniki in učitelji naj veči skerb obernejo na nedeljske šole. Pred ne kterimi letini so gg. duhovniki in učitelji na doljnim Štajerskim se z vso močjo poprijeli tega dela, in so osnovali nedeljske šole prav v slovenskim duhu: in že se vidi dober in stoteri sad; vse zna brati, pisati, rajtati, peti, vse bolj in bolj se razširja umno kmetovav stvo, vinoreja, bčelarstvo, sadjoreja itd. Kakšno veselje! Kakšen časni in večni dobiček! Tudi na Koroškim je gosp. škerjanc v dolni Kapli bil oznanil slovensko nedeljsko šolo; in zbralo se je fantov in deklet silo veliko; vsi hodijo s velikim veseljem v to šolo, in v potrebnih in lepih naukih krasno napredujejo. Slava takej modri mladini! slava in hvala iskrenemu prijatlu naroda gospodu kaplanu Šker-jancu! Slovenski duhovniki! mili brali! pojte, pokusite in storite enako!! — Za nedeljske šole so najbolj pripravne bukve: »Anže in Nežica", spisane od najviš. milost, knezoškofa Aniona Slomšeka; potem »Drobtince", »Cujte, laj žganje dela", »Zdravo telo nar boljši jlago", »Novice", »Vedež", »Kmetiška kemija", »Vertnar", »Zgodna danica", »slovenska gerlica" itd.
3.	Potrebno je, da se s gosp. učitelji pred novim šolskim ielain 1850 skušnja napravi in se previdi, ali dro vsaki učitelj na slovenskim eraju saj po slovensko brati, pisati, rajtati zna. Zakaj je jih učiteljev na slovenskim, ki so terdi Nemci, ali pa rojeni Slovenci, ki se slovenske slovnice sramujejo in boje; pa tudi niso vredni, da jedo slovenski kruh. Naj bode še enkrat rečeno: deržavne in duhovne postave zapovejo, da morajo biti na slovenskim šole slovenske; zakaj se dajo postave, ne, da se z nogami teptajo, ampak, da se spolnujejo od vsih, ktere zadenejo, naj bojo podložni ali predpostavljeni. Gorje nam vsim, ako nadvlada brezpostavnost! — Učivnica je naše zavupanje!
Čas je nov; nov, bolj izobražen naj bode tudi slov. narod. Zato dragi slovenski rodoljubi! pomagajmo z zjedinjeno močjo, da dobimo dobre, v pravim narodnim duhu osnovane učivnice! Popravimo, kar je dosihinal blo škodlivega in slabega; storimo hitro, kar se odložiti brez škode ne da; — za šolsko svetovavstvo prosimo pa pričakujmo z terdnim
zavupanjem, da je pravičen Bog vselej dal in bode dal pravici svojo moč! Celovec 6. Maja 1849.
And. Einšpieler.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska «lexela.
V Ljubljani 10. t. m. Danas je bila po večkratnim odlogu seja sodbe prisežnih v tiskarni pravdi med Bernbacherjem in Jesen-ko-tam, kije od pol desetih do dveh popoldne terpela. Razsodba prisežnih je bila: kriv, zoper pisavca in zoper podpisavca natisnje-niga sostavka. Tožba se je opirala na §. 14. dozdajne tiskarne postave. —
* Če verjamemo besedam g. A. Reša, ktere v svojim sostavku: »Gospodu 3 in njegovim pomagavcam" v zadnjih Novicah izusti, je v Ljubljanskih normalnih šolah svobodi, se tega ali uniga nauka poprijeti, si nauk izbirati (Lernfreiheit) popolna veljavnost dana. G. Reš pravi namreč, de se v Ljubljanskih normalnih šolah 1. in 2. klasa znajdejo nekteri učenci, ki s a-mo krajnski, nekteri pa, ki samo nemški jezik znajo. Od drugih se nam nič ne pove. Jasno je, kakor beli dan, de tisti, ki nič nemškiga ne znajo, tudi po nemško razlagane sv. vere nič razumeti ne morejo*"), in nasproti. In vendar nam pove g. Reš, de se je v Ljubljani pri začetku zdanjiga šolskiga leta prepustilo prosti volji učeneov perviga in druziga klasa, v kterim jeziku se hočejo katolške vere učiti. Zatorej velja tukej Lernfreiheit, quod erat demonstrandum. —
(-e-) V Černi 4. V. T. Pretekle desetletja so bile doba stavlenja spominkov; ker ludje niso imeli se s čem drugim pečali, ko dela svojih prednikov hvaliti in pri svojiga serca praznosti v daljni spomin obrezane kamne staviti. Zdaj pa je doba družtev, skupšin in sploh vzajemniga posvetovanja; in več ko se družbniki pogovarjajo, manj kaj opravijo, ker se eden na drugiga naslanja; in dokler se pogovarjamo zastran reči, ki še le v davni prihodnosti se ustanoviti zamorejo, sovražnik nam nezacelivne rane seka. Le ko se sčasa-nia zvedri, perčakujemo stanovno jasno vreme ; zele, ki v zakurjeni izbi prenaglo zrase, ni krepko; zato, Slovenci! na en mah drevo ravno tako malo se podere, kot na dan zrase.
Komaj nam je bla leta 1848 enakopravnost narodov zagotovljena, in potem raba našiga jezika pri vsih opravkih perpušena, hitro smo slišali, leta 1848—1849 so šole na Slovenskim z vsem poslovenjene. Terdno smo sc tedaj nadjali gotoviga in naglega vpeljanja slovenskih potrebnih knjig v učilnicah, ker je nam blo obljubleno. Pa leto 1849 se končanju bližuje, in mi obljublenih slovenskih bukev še vedno čakamo, (uk pa brez bukev ni jreročen ne v veroznanstvu tud ne v drugih predmetih). Že davno, kar je neki g. učitelj Ptujske okolice v Sloveniji vprašal, kterih knjig hočemo v šolih rabiti, pa dosihmal, kar mi je znano, še ni dobil, odgovorne besedice. Če so v Terstu izdane bukve rabljive, boljše od družili, kakor jih je Slovenija 1. 1848, list 41. priporočevala, zakaj jih nam šolnikam ne • azpošlete? Mar mora vsak učitelj posebej v Terst po nje pisati? mar mora vsaka okolica )osebniga človeka v Terst poslati, da jih pripravi ? Je gorečnost za Slovenšino vender ko v besedi, v peresi in na papirju ?
Dajte nam bukev in ne posvetujte toljko, ker se tud vsi učiteli teli zbiralš vdeležiti ne zamorejo. Dajte nam tud dobro izučene za slovenšino vnete učenike, kterim ne bo treba se zmiraj posvetovati, namest v šolih delati. (G. dopi-satelj premalo ceni veliko moč vkupnigo posvetovanja! Vred.) Dajte nam rabljivih bukev, in mi šolniki vaših skupšin, družtev, in kakoršne koli va-
*) Se ve, de s takim ravnanjem se nič ne vsadi, de je torej tudi zastojn, pozneje perlivati.
Vred.
še zbiralše imena imajo, prav Iehko pogrešamo Več ko se govori, manj se dela; saj to resnico pri zborih Nemcov, od nas tako zaničevanih poterjeno vidimo. — Zato Slovenci! pazite varujte se, da Nemcam ne bote se vpodobil alj celo enaki poslali, namreč v posvetovanju, roke bi pa v aržetih greli, alj clo z napčnim reči se pečali. Ena reč se mora storiti, druga ne opustiti.
Ravno tako mislim, de je z izpeljanjem slovenšine v pisarnice in vseučiliše od kteriga se govoriti sliši. Poprimite se dela urno, in pripravite pot novimu slovenskimu življenju.
Hervaska in slavonska dežela.
* Ministerski Dunajski časopisi razglasijo, de ni Jelačič ban nikoli takiga spisa svitlimu cesarju poslal, kakoršniga Beogradske Novine prineso (glej poslednjo Slov.)
V Zagrebu 7. t. m. Iznenada je snoči prišla vesela novica iz Oseka, de se je naš svetli ban napotil v Zagreb, in de bo za kako uro že tukej. Ta glas se je raznesel po mestu z bliskovo naglostjo. Tukajšna narodna straža v enolični obleki, vojaška posadka, g. škof Šrott, gg. kanoniki, in vse druge mesta in vojniške oblasti z meščani vred so čakali diko našo od jutra do poldne. Ko okoli pol 1 ure topovi zagrome, zvonovi zazvone, in naš svetli ban čez dolgih 9 mescov med nas pride. Sprijetje je bilo serčno in radostno, solze veselja so polile marsiktero lice. V večer je bilo mesto razsvetljeno; ali dež, ki je od poldne do pozne noči lil, je nekoliko vklju-boval razsvetljenju.	(N. d. h. si.)
Agramer Zeitung pove, de je Jelačič drugi dan gosposke sprijemal, in jim je svoje prepričanje razodel, kako dober de je hervasko-slavonski narod, in seje pritožil, de so časopisi drugači od njega govorili; on de je še vedno vnet za kralja in za celotno cesarstvo. Potleji je bil pri seji banskiga svetovavstva, v kteri so se gotovo čez važne reči pogovarjali. — 9. t. m. je imel ban zopet oditi.
Armada Jelačiča bana pride 7. in 8. t. m. v Osek; koliko de jih je, se natanjko ne ve; to je pa gotovo, de je razun lovcov čisto slavjanska armada. Generalmajor Otin-ger je z 2 brigadama konjikov pri tem oddelku. 4., 5. in 6. kompanija 5. brodskiga graničarskiga bataljona gredo tudi v Osek; ravno tako se naglo poda 3. bataljon princ Leopoldov čez Djakovor v tisto mero.
(Allg. Z(g.)
Anstrijanska dežela.
Cez sklep svitliga cesarja, po kterim vikši vodstvo cele armade sam prevzame, pravi med drugim Lloyd:
Ko se je oddelik cesarske armade povelju Dunajskiga ministerija zoperstavil, rekoč, de je ogerskimu ministeriju podveržen, je bila polna oblast Vidišgrecu izročena in v resnici se je nekaj vojakov pod cesarsko bandero vernilo; če pa sam cesar vodstvo prevzame, se upati sme, de jih toliko več nazaj pride. Slišimo, de misli cesar sam k armadi iti. —
Dunaj 6. t. m. Na nagovor občinskiga odborstva je odgovoril cesar naslednje:
»Zveste in domorodne misli, ktere Mi v imenu meščanov Mojiga stolniga mesta razo-denete, so Moje serce razveselile. — Pri okoljšinah boja, kteri žali Bog na Ogerskim še terpi, sim sklenil, se blizo boriša podati. Serce
Dunaj 7. t. m. General topništva Vel den je bil nekoliko časa na Dunaju, de se je pogovoril z generalani Rergam, ruskim po-oblastencam zastran vojskovanja. Vojska se
me žene, de s Svojimi narodi srečo in nesrečo delim. Sim tedej sedež Svoj v poglavitnim mestu cesarstva postavil, v mestu, ki mi je kot rojstno mesto toliko bolj pri sercu.
Res so okoljšine resne, tode vsa moč se bo napela, de se vterdi velikost in čast domovine, in de se za vekomej jez postavi prizadetju tiste stranke, ki cesarstvo pokončati želi. Zaupam v pomoč božjo in na terdno podporo vseh Svojih zvestih in dobromislečih deržav-ljanov. Prinesite stolnimu gradu Moje prijazno cesarsko pozdravljenje.
zopet prične, kakor hilro ruska pomoč na ogerske tla pride. Cesar Nikolaj plačuje in oskerbljuje sam svoje vojake. Potrebno žito in klavna živina se dopelje iz Poljskiga. -
Dunaj 7. t. m. Hervaško-slavonski poslanci so bili včeri pred cesarjem in so ga prosili:
De bi se jim lastno, narvikši deželno opravništvo podelilo; de bi se narodni jezik za edino uradni jezik spoznal; de bi se sklep deželniga zbora zastran vojaške meje poter dili; de bi se zveza s serbsko vojvodino izrekla; de bi se dalmatinski poslanci na pervi hervaški zbor poklicali in de bi se vtelesnje-nje Medjumurja poterdilo.
Svitli cesar jim je odgovoril po nemško naslednje:
»Veseli me, poslance hervaško-slavonski ga naroda pred Svojim prestolam sprijeti, naroda, kteri je vsigdar živo vnetost za svojo narodnost in za domorodne naprave s ne-ganljivo vdanostjo in zvestobo za dedinsko vladarsko hišo zediniti znal.
V veliko tolažbo mi je, tu spoznati, v kako obilni meri si je Vaš narod skupej z Vašim vitežkim banani tudi v narnoviši dobi zasluge za ohranjenje celotne deržave in za cesarsko rodovino zadobil. V tem spoznanju eži tudi poroštvo, de je Mojimu sercu resnična potreba, od deželniga zbora predložene želje tega zvestiga naroda izpolniti, kolikor se z zadevami vkupniga cesarstva zediniti dajo, in kakor hitro leto sedajne težavne okol šine pripuste.
Prinesite Svojim rojakam Moje pozdravljenje in zagotovile jih Moje dobroželnosli Zanesem se, de bo Vaš narod tudi za naprej na poti zvestobe in vdanosti ostal. (I'o hervaško.) Živio verni narod liervatsko-slavonski!
V
l esku dežela.
Deržavni opravnik (prokuralor) je dobil od ministerstva pravice ukaz, de naj pusti tožbo, ktero je bil začel zoper gg. Hoholouš-ka, Vavra in druge vrednike zavoljo Turins kiga razglasa na Slavjane, kteriga so Tiili v svojih novinah ponatisnili.
Pripoveduje se, de se bo poklical v Ho-lomuc zbor vladarjev, in iz llolomuca pišejo, de se tam mende pričakujeta v kratkim ruski car in pruski kralj.	(N. N.)
Narodni Noviny, narizverstniši češki časopis, se pritožijo, de se je jela po Pragi
neka enaka ljubezen do vseh narodov razgla sovati, ter med drugim naslednje opomnijo:
Nihče ne bo tajil, de bi dobro bilo, če bi vsi narodi med sabo po bratovsko živeli, si vzajemno pomagali, ne pa krivice delali.
In keršanska vera to zares tudi od nas tirja. To bi bilo življenje polno blagoslova na sveti — ali sc mar ta nauk izpolnuje? ali je misliti, de se bo kedaj izpolnoval? Ali ne vidimo vedno, kako en narod drugiga žali? Ali nam ne perti leto od Nemcov in od Madjarov? V stiskah res se nam obeta bratovšina in enakopravnost, ali kje pa se je nam le toličkajn v djanju deržala? Tudi Madjari razglasujejo zdaj, ko bi jim pomoči naše treba bilo, bra-tinstvo in svobodo Slavjanam in vsem narodam, ali pri vsem tem dajajo zopet Slovake obešati kakor popred. In nemški demokrati, ki so zdaj ljubezen sama do Čehov, ali se niso veselili in ukali po bombardiranju Prage? Reko taki zviti gospodje po navadi, de bi se narodi sami dobro med sabo poravnali, ko bi le kraljev in vladarjev ne bilo, kteri jih skupej dražijo. Alj zgodovina sveta nam nasprotno kaže. Rimska republika je bila narveči tlačiv-nica vseh okoli prebivajočih narodov. Kralji se pošlužijo narodniga sovražtva med narodi dostikrat, ali sovražtvo ostane tudi brez kraljev. Kar nas vtiče, smo prepričani, de jeze-roletna nepravičnost Nemcov in Madjarov do nas ne neha, če tudi Nemčija inMadjaria re-
publiki postanete, in ravno nasproti mislimo, de pi kot republiki še lakomniši, po gospodarstvu bili.	J r & r
Edino veljavno sredstvo zoper to zatiranje je, če se več slabših narodov med sabo ze-dini in eden drugimu pomoč obljubi, in tako zamorejo doseči stan pravice, v kterim se reče: jez gospod, ti gospod.
Mi torej ne vidimo otetbe v drugim, kakor v zavezi z drugimi manjšimi slavjans-kimi narodi: to je s Serbi, s Hervati, s Slovenci, s Slovaki, z Moravo, s Rusini, s Poljaki, kteri bodo po tolikih skušnjah gotovo enkrat se zavedli. Zato smo se zmiram živo poganjali za obderžanje Austrije kot naše naravne zveze, in se ne damo v tem motiti ne od sedajne vlade, ki nam od ustave dvomili priložnost daje, ne od naših prenapetih ljudi, ne od podkopovanja nekterih prijatlov Frankfurta in Košuta. Pred ali poznej mora vender postali Austrija združene dežele slavjanske, in narodi, ki bodo v tem družtvu ostati botli, bodo enako deležni naših postav in naše sreče, ktere nam ne odidejo, naj se od mnogih strani tudi nebo nad nami trese. Nevlrud-Ijivost slavjanska in naša poštena demokracija, klera nikomur ne jemlje, temuč je pravična v vsem, mora vendar premagati.
Zadnji LIoyd pove, de je bil 7. t. m. v Pragi majhen nemir, ki seje pa koj vlegel. Vzrok je bil, de sta dva z orožjem previd-jena ptujca zaperta bila. —
jfloravia in Silezia.
Reogradskim Serbskim novinam se )iše iz Holomuca (17. Aprila): Pred učera-njem so imeli ministri zbor, v kterim je Kraus nazaj vzel besedo, to je, odstopi od pomire-nja z Madjari, in na to so ministri prosili Stadiona, de naj ministerij zopet prevzame. On je odgovoril, de hoče rad prijeti in se truditi, de se Austrija od pogube otme. Tega moža ni treba soditi po tem, kakor ljudje navadno od njega govore, ki ga od blizo ne loznajo. Se mora sodili po delih. So stranke , ki s rokami in nogami delajo, de nas v loprejšno stanje pripeljajo, ktero je bilo do anskiga lo. Sušca. Ta stranka misli, de je Bog svobodo dal samo za-nje, de se oni smejo v kervi drugih siromaških ljudi širiti, in delati, kar se jim zljubi. Ti stranki se mora Stadion s vso močjo zoperstavljati. Teh se varite tudi vi Serblji. Dobro odprite oči in ne verjamite zvitim obrekvavcam. —
Galicia in Tladimiria.
5. t. m. zvečer je šlo 3000 in 6. popoldne 14000 Rusov skozi Krakov od kterih ste bili dve tretjini pešeov in ena konjikov in so se podali proti Biali. V Erdelj jih pride 60000.
Poljski vojskovodji Madjarov razpošiljajo razglase po Galicii na Poljake in Busine, de naj se vzdignejo zoper Nemce in cesarja in naj z Madjari potegnejo. Businski glavni zbor v Lvovu Businam leto odsvetva in jih
svari.
Ogerska dežela.
Baron Velden je armadi prihod cesarja tot narvikšiga vojskovodja napovedal. —
Iz ogersko-moravske meje se zve, de so se Madjari čez reko Vag zopet nazaj v Žilin podali. —
Slovaški brambovci pod vodstvam Bloud-k a so se vmaknili vSilezio; niso bili iz Epe-riesa pregnani, ampak nekaj jih je prisililo lomanjkanje dnarjev, nekaj pa potreba, doma pelje obdelati; 350 se jih je pridružilo redovni vojašnji. Slovaške prebivavce Sa-roške županije ti dobrovoljci zlo hvalijo; ne pa tako Nemce v Cipsi, ktere za izdajavce kralja razglasujejo.	(M. N.)
Madjari so bili priderli v mesto Sered, ali cesarski so jih zopet pregnali.
V Rabu in Hohstrasu so Madjari. Glavni stan generala Veldena je v Prespurku. Eden-jurg imajo še naši vojaki v oblasti.
Ptuje dežele.
Na Nemškim se še vedno čez in čez raži in podpihuje zavoljo Frankobrodske ustave. V Draždanih, kjer je več dni po ulicah boj bil, so saksonski in pruski vojaki mende ljudstvo premagali. Kralj je v Konigsteinu. 'udi Fiister se je, kakor Lloyd pravi, pri tem boju vdeležii. —
Laška. Francozi gredo proti Rimu, Rimljani pa so sklenili se braniti, delajo barikade in vterdujejo mesto. Francozki general Udino je povedal, de je prišel Papežu zopet vladarske pravice dati, ker to keršanstvo tirja, zakaj papež bi svoboden in neodvisen ne bil, ako bi bil kaki svetovni vladarski oblasti podveržen.
c 11 o I I t I ik k i del.
Slovensko slovstvo.
Popisano 1840.
(Konec.)
Tukaj se morejo imenovali še sledeči slovenski pisatelji: g. M. Ahacel, g. Prošt A1-breeht, g. Bohinc, g. Burger, g. Giegler, g. Dolinar, g. Globočnik, g. Placidus Javornik, g. Kastelic, g. Klančnik, g. Juri Kobe, g. Kosmač, g. Linhart, g. Malavašič, g. Fr. Pire, g. Potočnik, g. Prešern, g. Skerbine, g. Salokar, g. Smole, g. Stanič, g. (Stanik), g. Stojan, g. Švab, g. Veriti in tako dalje. — Gospod Kvas, (Quas) je javni učilcl slovenščine v Gradcu; g. Metelko v Ljublani; hvaležno se mora tudi spomniti g. Debevc, bivši verozakonski učitel v Ljublani, kteri je leta 1790 začel brez vsega plačila blagomiselno bogoslovcam slovenščino razlagati, pa zavoljo Francoske vojske je to koristno podučavanje lienjalo. V Celovcu je g. Slomšek, tedaj špiritual v duhovšnici od 1. 1838 (udi dobro-voljno bogoslovcc v materinskim jeziku podu-čoval, in ne more se reči, ali je našimu narodu več koristil s tem žlahtnim perzadevan-jam, ali s svojimi izdanimi slovenskimi bukvi-cami. Po njegovim izgledu sta ravno lo delala njegova naslednika v duhovšnici g. Doh-tar Wiery, sdaj viši ogleda šol Labudske škofije, in sedajni špiritual g.M. Pikel. Očitno se vidi kako Bog njih žlahten trud blagoslovi. Hvala jim, hvala preserčna!
Podpiratelev našega slovstva v tem času ni bilo, zvunaj gospoda — žlahtnega po sercu in rodu — barona Šiga Cojza v Krajnski. On je podpiral slovenščino s besedo in s svojim premoženjam, on je isprosil s g. J. Kopitarjem slovensko stolico za Ljhblano, on je zbral naj veči in nej važnejši knjižnico slavonsko v celi Slovenii, on je podpiroval, za-stopoval in branil slovenščino tedaj , ki nismo imeli podpiratele, za to ostane njegovo žlahtno ime — baron Šiga Cojz — nepozahleno, dokler bode Slovencov kaj, kteri svoj jezik in svoj narod ljubijo. Njegova bogata knjižnica je sada s javno Ljublansko sjedinjena. V tem predelu našega slovstva se je slovensko tiskalo: V Ljublani, v Celovcu, v Gradcu, v Gorici, v Vidmu (Udine), v Terstu, v Hali na Nemškim in v Bratislavo (sv. pismo od Kuz-niča), v Zagrebu in Dunaju. Posebno smo obogateli s molitvenimi in pobožnimi bukvica-mi in s slovnicami; tudi si priskerbeli nekaj jih za kratek čas, postavim: pesnice, prav-lice pripovedi in tako dalje. Pa glede na slavjansko vzajemnost in bratersko ljubezen (slogo) smo šii, ako prispodobiš lo vreme s pervim, po rakovo, lo je rilnisko. Trubar in njegovi sodelavci so spisovali in izdajali bukvi ne samo v narečju slovenskim, temuč tudi v hor-vatskim in serbskiin; oni so tiskali bukvi za Slovence in Horvate s pismeni latinskimi, za Dal-matince in Horvate s glagolitskimi, za Serblje s eirilskimi. To je žlahtna vzajemnost! Slovenci tega časa so pa veči del samo na govor svojega kraja pazili, pisali brez vzajemnosti, — kaj bi človek govoril, še sami Slovenci so se nebratersko brez vse potrebe v pravopisu na čvetero razdelili, kar popred nikoli ni bilo. Jedili pisateli so pisali po starim v bohoričici, drugi s novo izmišlcnimi pismeni Dainkovimi, tretji s Metelkovimi, in četerti, to je Slovenci v zapadni Ugerski, so pisali v nekim pravopisu, kteri je bil nekako ugerskiinu podoben; sloge, to je krotke medjusebne ljubezni je pogosto manjkalo, in kakor se polic rado zgodi, je napeljeval vsaki vodo na svoj mlin, pojedine besedice in še pojedine pismena so dale priložnosti za hud prepir. Slovstvu je to naravno močno škodovalo, kakor prikarjanje in jeza vsaki dobri stvari le škoduje. Mesto, da bi bili složno koristne bukvi spisovali, je vsaki samo svoje terdil, ne mareč, kaj je slovenščini potreba, pogosto se je zgodilo, da je jedan lo poderl, kar je drugi izzidal. Bilo jih je pa tudi mnogo — jaz bi jih lehko s imenam imenoval— žlahtno mislečih mož, ktere je ta nesreča v serce bolela, kteri so kratko in na tihim, nepustivši se v malopriden in prazen prepir, za slovstvo skerbeli. Njim sc imamo zahvalili, da se je z našim slovstvam na polje obernilo.
Jeden ismed naj imetnejših dnov v našim slovstvu je sreda po kresu lo je 5. velk. Irav-na 1. 1843, ž njim se začne novo vreme za slovenščino. Tega dnu se je razposlal pervi list, kmetijskih in rokodelskih novic,ktere izdaja c. k. kmetijska družba v Krajnski; vrednik je g. Do k tor Janez Bleiweis; na svetlo
pridejo vsakega tedna na dveh četertnih listih (ein lialber Bogen) v Ljublani in veljajo s po-šiljanjani po pošti v zavitku celo leto samo 2. gl. 30 kr. srebra. V drugih narodih, kteri žc cvcteče in bogato slovstvo imajo, ni to nič tako važnega, ako se kak list ali časopis iz novega vstanovi, ali ako spet prestane izdajati sc. Vse drugači to pri Slovencih. Po Novicah jc slovstvo iz novega oživelo. Tega se še le tedaj prav prepričaš, ako pomisliš, kaka je popred s slovenščino bila. J. Kopitar lo jasno in kratko pove v svoji slovnici na strani 109, kjer piše: „Der Bauer schreibt nicht, der gcbihletere Slave ist Deutsch ge-bildet und ein Uebcrlaufer.; Slavvisches Spracli-studium ist dalier nur Sache irgend eines selt-nen Dilletantcn, der seine Landsleute bcinahe um Načhsicht bitten muss fiir diese seine Pas-sion! To pravi Kopitar. Taka je resnično tudi bila. Po Novicah so se Slovcnci, kakor bi rekel izdramili iz spanja; ljubezen do svoj-ga materinskega jezika in naroda sc je v do-morodnih sercih vnela, vsi naši ljubitelji slav-janstva, pisatelji in bravci so se okolo Novic zverslili. Pisateljev s imenam tukaj imenovati ni potreba, so iz Novic znani; naročnikov Šteje naš list blizo 2000. Kjer bodi se je prijel kdo pera in je kak zastavek spisal, in kar bodi se jc bralo lepega in koristnega za naše proste ljudi, pa tudi za izobražene Slovenec. Brez ukaza, brez vsega silovanja in brez šol se je upeljal složni pravopis v Slovenii, ljubeznivejši se jeden s drugim obhodimo, na prepir in prikarjanje merzimo, sdaj že ne sme vsaki prepiravec, kakor bodi očitno pred nami v Novicah se prepirati, razsajali in nemir napravlati; zdaj le za svornestjo (Ein-trachl) in za vzajemnostjo strežemo. To sc imamo zahvalili g. vredniku in vsim tistim, ki za Novice pišejo. Ako na tri poslednje leta sc ozremo, moremo se s vso pravico veseliti in s tem sc ponosili, kar smo vizobražen-ju in v slovstvu napredovali. Mi smo, sicer, to se ve, še le perve stopinje storili, pa ravno te so naj težji in naj važnejši, kakor latinski pregovor pravi: Onine initium ardet; lo je: vsaki začetek težek.
Matija Majer.
liiijiga splošnih ilcrzavljanskili postav.
314.
Posest pravic kakor tudi telesnih reči se doseže ali neposredama, če se poprimejo prosto ležeče pravice ino reči; ali posredama če se poprime pravica ali reč, ki drugimu tiče.
§. 315.
Z neposrednim ino s posrednim samolasl-nim poprijetjem posesli sc le (oliko v posest dobi, kolikor se je bilo zares poprijelo, nastopilo, rabilo, zaznamvalo ali shranilo; pri posrednim, če nam imetnik v svojim ali v imenu druziga pravico ali reč prepusti, se zadobi vse kar je pred ni imetnik imel ino po razločnih znamnjih prepustil brez de hi bilo treba vsaciga dela celotine posebno prevzeti.
316.
Posest reči se imenuje postavna, če se na veljavno ime opera, to je na pravno pod-stavo, ki je za pridobitvo pripravna. V nasprotnim primerleju se imenuje nepostavna.
g. 317.'
Pri prosto ležečih rečeh izvira ime iz prirojene svobode k djanju, s katerim se pravice drugih ne žalijo; pri drugih v volji predniga posestnika, ali v razsodbi sodnika, ali zadnič v postavi, z katerimi se komu pravica k posesli dodeli.
§. 318.
Imetnik , ki ima kako reč ne v svojim ampak v imenu drugiga, še nema nobene pravne podslave to reč v posest vzeti.
<§. 319.
Imetnik reči nima pravice, podstavo svojiga hranenja lasliiovoljno premenjati ino se s tem imena polastiti; tisti pa, ki je doslej reč v lastnim imenu pravno posestva!, zamore posestno pravico drugimu prepustiti ino taisto naprej v njegovim imenu imeti.
320.
Z veljavnim imenam sc zadobi le pravica k posesti reči, ne pa posest samo. Kdor ima le pravico k posesti, se ne sme v primerleju odreke samolastno v posest djati; on jo mora od rednjga sodnika z predlago svojiga imena po pravdi terjati.
Kjer so tako rečene deželne, mestne ali zemljiške bukve, ali drugi lake javni upisniki v peljani, se zadobi pravna posest stvarne pravice do nepremakljive reči le z rednim za-pisanjem v te javne bukve.
§. 322.
Ce je premakljiva reč več osebam zapo-redama izročena bila; gre posestna pravica tisti, katera jo ima v svoji moči. Ako je pa reč nepremakljiva, ino če so javne bukve v-peljane, tiče posestna pravica izločno tistimu ki jc kot nje posestnik zapisan.
323.
Posestnik reči ima za-se pravno predum-ljenje veljavniga imena; on se ne more tedaj k napovedanju taistiga silili.
g. 324.
K ti napovedi se tudi takrat ne more siliti, če kdo terdi, de se posest nasprotnika z drugimi pravnimi predumljenji p. z prostostjo vlastnine zjedinili ne da. V takih primerlejih mora terdijoči nasprotnik pred rednim sodni-kam tožiti, ino svojo dozdevno močnejši pravico dokazati. V dvombi gre posestniku prednost.
Komarno.
V sedajni Ogerski vojski, ko je Komarno mesto imenitno poslalo, upamo bravcam vstre-či, ako jim natanjčniši izvestovanje od njega podamo.
Komarno (madj. Komarom, lat. Comara, Crumenum, nem. Komorn) leži na izhodnim konci otoka Čakoleza (Schiilt), kjer Vag v Donavo teče. Stoji mende na mesti stariga Bregenlium, kteriga že Ptolomeus omeni, potem se pa imenuje kral Matija Korvin kot ustanovnik Komama, kteriga sta Ferdinand f. in Leopold I. znamenito razširila. Staro mesto je tesno in neprijetno, šteje 1770 hiš in v I. 1843. 18,400 prebivavcov, iz polovice katolikov. Ima katolški in reformatiški gimnazij, 5 katolških in 2 protestantske cerkve, očitno knjižnico Bulčansko, poglavno učilnico, mnogo velkili zalog in naprav, kasarne in imenitno kupčijo po Donavi; posebne stavbe so: cerkev sv. Andreja, svetovavnica, grad novi in stari. Terdnjavno zidovje se prišteva nar-močnejšim v austrijanskim cesarstvu in se znajde na izhodni strani mesta pri vloku Vaga v Donavo. Obdani so zidovi z globokimi priko-pi in imajo daleč raztegnjene bastije in nasipe; zraven so na obeh straneh reke visoke gradbe postavljene. Terdnjava je terpela 1. 1783 z potresam zemlje veliko škodo (od kte-riga je večkrat zadeta, kol 1. 1822 in 1841), ktera je pa I. 1805 zopet popravljena bila. Iz kamna zrezana podoba device, ki v eni roki venec derži, z drugo pa (igo moli, stoji na gradu proti polnočni strani, v znamnje, de ni bilo Komarno nikoli od sovražnika dobljeno.
(M. N.)
Nova knjiga.
Od „Srpskieh na rod ni« h poslovicah" na-štampano je več dvadeset (abakali, ali če ilt biti još oko pet, i tako če knjiga bili mnogo veča nego što je u oglasu kazano, ali člena za predbrojitelje oslaje ona ista, t. j. jedan forint u srebru i I i tri cvaneike.
Sa ovoin knjigom iziči če još jedna, koja sc zove: ,,V. S. K. kovčežič za jezik, istoriu i običaje Srbah sva tri zakona." U ovoj knjiži bit če: 1. Srbi svi i svuda: 2. Boka lvo-torska; 3. Ilisanski običaji: ajženitba, h) po-kajnice (naricanje za liiartvima); 4. Srpske zdravice (kako se napija); 5. „Diela Dimitria Davidoviča" (kritika žitja Davidovičeva i Ka-ragjorgjeva). Osim ovieh članakah bit če u početku narisan Hišnjanin u stajačeniu odielu. C ovoj knjižici biti če oko deset štampanieh (abakali (ii velikoj osmini kao što su narodne piesme novoga izdanja i o ve poslovice, samo s malo manjiem slo vini a) i ciena joj je četar-deset krajcarah u srebru ili dvie cvancike.
Obadvie če ove knjige biti gotove u ovo-me miesecui zajedno če se razaslati predbroj-nicima. Ako bi ko imao jošte predbrojnikah do sad skupljenieh, ili bi se ko na novo na-šao, da želi ove knjige odniali imati i da mu se ime u njima naštampa, neka se postara što prie da bi mi se imena poslala, a novci če mi se poslati kad se knjige prime.
U Beču 5. Iravnja 1849.
Vuk. Stf. Karadžič.