L\ O 7 / u 7 MESEČNIK Z.-, SLOVENSKO MLADINO Za uredništvo: Franci Medved Marijan Košen Za upravo: Anica Krulc albin Medved Vsebina: Kraljevo znarnje križ stoji {Rev. Jože Vovk)..1 himna na čast presv. Srcu Jezusovemu.»»...3 0 materinem jeziku: Življenje in smrt knjige (Franc S. Finžgar).4 To in ono (gdč. Lojzka Verbič)....... ....7 Minnesotskemu Zvonu (Peter Golobič).. 9 Slovenski narod (Peter Golobič).9 Glas mladine: Izlet v Deerwood .10 Prijeten obisk (.ilbin Medved) .11 Mladinski glasbeni nastop (Bernarda Medved)....12 Moje počitnice v Sloveniji (_mdrej Kregar)..... 13 Konec šolskega leta (Jani Gruden) .......l4 V slovo.l4 Medvedec (F.M.) .15 Misijoni: Delo za Baragovo beatifikacijo ..18 Že spet v misijone. 18 Cernu je vera dobra.19 Za kratek čas .20 Uganke.20 Prjgede nagajivega Bobija.21 * * * * * * * * * ** * * * * Naslov: Naročnina: MINNESOTSKI ZVON Celoletna $1.50 Box 563 , 3iwabik, kinu. Polletna $1.00 vo zncimnie $ Grdo je v greh se vračati za kar to Srce krvavi; naj srca z njim tekmujejo, ki v ognju ljubavi plamti. Uaj tebi. Jezus, bo vsa čast, ki zlikaš mi?.ost iz Srca; Očetu. To Laži očiju na večnih ..asov veke vse. To je himna ali cerkvena pe oem na čast Srcu Jezusovemu, vze¬ ta je iz knjige rlk : # ki bo kmalu izšla pri h skorje vi družbi v Orlovcu in bo naprodaj tudi v Ameriki V r.jej so pre _ 4 - stavljeni na slovensko psalmi (lpO), slavospevi (lb) in lpl cer¬ kvenih pesmi ali himen. —Le & ije je isto kot polki; legija je štela. GGOC rimskih vo¬ jakov. 'Tukaj pomeni isto kot ..'■nog o grehov, kači grehi so krivi, da je bilo Jezusovo srce prebodeno s sulico. Tam na križu smo til S odrešeni, s tem se je začela sveta Cerkev, ki je družba vseh po Jezusu odrešenih, milost se cepi na sedem tokov - to so sveti zakramenti, v katerih se očiščujemo grehov (posebno pri krstu in spovedi). de v. Jože Vovk Kar pridrevi iz vasi pes Perun drobnega psička, ki jo nekaj ne¬ sel v gobcu, ha be & u je paala stvar kužku iz zob; Perun jo je pobral :n na poziv prinesel župniku razcefrano knjigo, hi bilo več ne,prvih r - e zadnjih strani. Kljub temu pa je župnik spoznal, da je žalostni ostanek ponesrečene mohorske knjige. Položil je umazane liste preše, d - 5 - postavil komolca na koleni, oprl 6 lavo in se zagledal v uničeno knji¬ go. Dahnil je veter, listi so zašumeli - gospodu Janezu pa se je zde¬ lo* da je knjiga spregovorila. In govorila je zares veselo-žalostno zgodbo svojega življenja* Žalostna pot v Z a 1 a z Tiščale smo se na gosto, ko smo se napotile iz Celovca v širni svet. Kramljale smo na železnici, kakor je navada popotnikom. Na vseh postajah so izstopale tovarišice v velikih gružah. Nazadnje nas je o- staia-prav drobna gručica, da nas je bilo skoro strah. Še tesneje smo se stisnile in se pomenkovale, kako se v kratkem ločimo in se ne vidi¬ mo bržkone nikdar več. Povedala je vsaka, kam gre služit. Večina jih £e Slot-k- starim,dobrim gospodarjem. Vedele so, da jih bodo z veseljem sprejeli in jim odkazali snažno stanovanje v omari ali na snažni po¬ licij Veselile so se zimskih večerov, ko bodo na mizi odprte pripove¬ dovale in učile. Naokrog pa bodo sedeli radovedni in ukaželjni ljudje ter poslušali in uživalir Bolj ko so se veselile moje sopotnice, bolj je skrbelo mene. Po¬ vpraševala sem, aL i kaj vedo o Zalazu in njegovih prebivalcih. "Nič, nič,"' so odgovarjale vse hkrati. Obšla me je tolika skrb in bridkost, 4a sem obmolknila. Nemo sem čakala svoje usode« Temačnega večera zaškripljejo vrata pri vozu, nekdo, pa zakriči Ima postaje: "Bukova dolina." "Tukaj smo," povzamejo vse v en glas. Jaz sem pa bridko vzdihni¬ la. Ali v tem hipu nas je že pograbila grozna roka, in nas neusmiljeno treščila iz voza v sneg. Spreletelo nas je po vseh udih in čutila sem, kako je snežnica lezla skozi ovoj do mene, sreča zame, da se Je takoj zopet pojavila tista močna roka in nas odnesla iz snega v mrzlo, pa vsaj. suho skladišče. Da se ni to zgodilo, bi se bila prehladila in od moč®-umrla predno bi nastopila trnejvo pot v Zalaz. V lesenjači na postaji smo ležale deset dni. Obdajal nas je tako prisrčen dolgčas, da je nazadnje umolknila največja navihanka in emo brez besede prisluškovale curljanju snežnice,.ki je leno cedila v žlebove. Deseti dan se je odprla temna Ječa mrzlega skladišča in sedle smo v slamo na reven voziček. Nerodno se je skobalil na voz bradat dedec,, brez pomisleka pritisnil svojo koščeno pezo na nas in pognal. Ta vožnja.' Še dane3 se mi zvrti v glavi. Šlo je gor in šlo je dol. Voz je odskakoval po grudastih kolesnicah, gugal se na desno in na levo, da smo ječale in se kakor omotičene zaletavale druga v - 6 - drugo. Voznik nad nami je pa neprenehoma kričal. Zmerjal je suhega konja,tako pregrešno, da se mi je žolč vzdigoval. Dobro je bilo le, da se uboga živla ni čisto nič zmenila za ljubezen svojega gospodar¬ ja. Še udarci ji niso šli do srca, kvečjemu do osmukanega repa, ki je tu pa tam hotela zganiti z njim, pa se je premislila. Na pol mrtve smo se priretrale že na večer pred župnišče gospo¬ da Janeza. Tu sod doživela edini resnično veseli žarek svojega živ¬ ljenja. Sprejela nas je gorka, veselo razsvetljena hištrna. Vsako posebej je vzel gospod Janez iz zavoja, jo rahlo pobožal in ji odka- zal dostojno mesto. Kje & ovo lice je bilo polno vese}, ja in spošto¬ vanja. Ko je odbral šest tovarišic zase in jih odnesel s klopi na mizo, drago nismo mogle zatajiti zavisti, ki se nam je porodila v srcih. Ko je priropotala v sobo debelušna riarjana, ji je pomolil gospod Janez eno knjigo. "Na, sestra, ta bo zate!" ke smo jim zavidale družbo in spoštovanje ter vzdihovale: "Kaj bo z nami?" Prihodnja dva dneva so prihajali dečki in deklice po knjige. Dolga klop se je praznila, poslovila sem se od zadnjih in obsedela sama s petimi tovarišicami na klopi. Tisto noč sem slabo počivala, ker sem se bala, da bi me dragi dan ne pograbil umazan fant in me odnesel iz prijetnega bivališča. In zgodilo se je. hoj strah ni bil prazen. Dospod Janez je prignal Trtarjevega iz šole. Deček je nastavil velik cekar in uto¬ nila som v temni odprtini. Tik ob meni se je široko zarežal razce¬ frani abecednik. "Kako si gosposka.'" me je zafrknil. "Le počakaj, v Zalazu ti preženo gospoščino. Ne boš se šopirila! Poglej mene! aisliš, da n-.sen prišel gosposki iz mesta? Še bolj kot ti. V štirinajstih ar..h tam bil pa raznahan in razcapan koakor vsi v Zalazu." In zo- pec ee je zarežal abecednik. ".C kako pa si ukrenil, da si tak?" sem ga boječe vprašala ter se odmaknila od njegovih posvaljkanih platnic, da se ne bi umazala. ( Dalje prihodnjič ) Gdč. Lojzka Verbič - 7 - Šola je minila, zato bom ta mossc opustila slovnico in napisala kaj drugega, kar boste rajši brali. Se še spominjate kakšna zagovornica ptičje prostosti sem bila? Saj sem še, vendar vam moram povedati, da je prinesel moj gospodar nekega dne lepo enonadstropno kletko, v njej pa zelenkasto rumenega ptička z močnim, malo ukrivljenim kljunom. Poleg kletke je Ječala knjiga, v kateri je navodilo za oskrbovanje te vrste ptičev. "Kako mu je pa ime, to ni papiga, kot sem jo poznala časih", sem vprašala. "Budgie"J "To je vrsta papig, ki žive v Avstraliji in se rade udomačijo, tudi potem, č e ga boste izpustili, bo prišel vedno nazaj in šel sam v kletko-" Budgie je bil spočetka zelo boječ. 1'Jajprej sem ga privabila z žvižgom, oponašala sem kosa- Prisluhnil je in prišel nekoliko bliže k steni. Ne mislite, da je bilo malo truda, da sem ga spravila z mesta. "Učiti ga bo treba nekaj besed, pa samo angleških", so mi uka¬ zali. Ker je pa v Ameriki svoboda govora, bo tudi Budgie lahko go¬ voril več jezikov in spomnila sem se, da sem časih rekla v šoli, da bi gotovo papigo prej naučila nego kakega lenuha. Zdaj bom pa lahko dokazala, sem si mislila. In sva začela. Najprej jutranji pozdrav, četudi v Ameriki nič kaj preveč ne pozdavljajo - Good korning, Father. 1 Spočetka se še zmenil ni in je le prav nemirno ogledoval mene in kletko. Polagoma se je toliko privadil, da je rajši prišel blizu in nastavil glavico ter poslušal. Kadar ph sem mu menjala vodo, je vsak moj gib spremljal in zagostolel. Pa še druge besede sva se učila, kot: "Bodi priden, rad te imam,'" Vselej je poizkušal v grlu in nekaj mrmral. Nekega dne je prišel na poti iz Lemonta sam Prevzvišeni k nam in pokazala sem mu našega priseljenca ter rekla: "To je tista zago¬ vornica ptičje prostosti". Ker pa vsi veste, kako blagega srca so gospod škof, so tu tudi takoj rekli: "No, pa ti ptički so navajeni — o biti v kletki, je razlika med drugimi." in rr.eni se je odvalil kamen od srca. Vsako jutro sva imela, precej dela. Kletko je treba očistiti, srnjo pisgledati in spuhati pleve, natrositi sveže hrane in prinesti - ali listke od korenja, menjati svež papir na tleh, vodo in n ao.a.ie sem mu rekla "hvala« 11 Tujino prijateljstvo se je začelo utrjevati. - - - - 'j/edati pa moram, da so imele naše šolske sestre tudi papagaj¬ čku enake vrste in ker so odšle na počitnice, so ga spravile semkaj, ker po svojih redovnih pravilih ne smejo jemati s seboj nič "premo¬ ženja", "oesterski Budgie pride čez počitnice semkaj, saj je kletka za dva ptička", pravi nekega dne g. župnik* Sestre pa v skrbeh. "Naš že govori in vs^k Budgie preneha govoriti, Se sta dva v kletki in se vidita", so tožile. "Kur same povejte", sem jim rekla. Sklep? Prihodnji dan je šel Father na obisk k svoji mami v Chicago in pred odhodom reče; "Pripravite Budgieja za potovanje, gre z menoj]" "0, saj se mi je že davno zdelo, da bo šel tja" sem si mislila, semkaj jc prišel same v "pripravljalni tečaj" in takoj je bil "nared" gospod je pripravil avto, odnesla sem vanj Budgieja in mu še rekla: Zbogom.’ - pa je izginil. "Saj se ne splača, da bi se za tega spet tako trudila in ko ga imam rada, pa odide." Ho, pa le poizkusimo, saj so pastorki revčki, sem si mislila in sva začela s šolo. 0, ta se pa že zna odrezati. Takoj, ko sem začela točiti iz pipe vodo, je začel: Budgie, budigie, budigie boy, hurry, hurry.’ Besedo "3oy" je pa kar lepo zategnil, kot bi zapel. Vmes se je pa kar dobro počutil, ker je prišel zdaj na svoje pravo mesto, prej je bil kar na mizi med vso šaro: krompirja, dolate, posode i, t. d. Ker ga niso naučile sestre našega običajnega jutranjega pozdra¬ va, sva začela spet od kraja. Ne veste, kako lepo se primika vedno bliže k meni in posluša, obrača glavo in poizkuša v grlu, kako bi se glasovalo to. oeveda bo treba še precej truda, preden bo znal. Ve¬ dno pa še prostavim: "Živijo" in zdi se mi, da je enkrat že poskusil Ce je kletka odprta, zbeži na njeno streho in nato malo po ku¬ hinji, a vedno se vrne na streho ali na kletkina vrata. Zdajle, ko sedmi pri nizi, s hrbtom obrnjena proti kletki, že godrnja in najbrž bi mi rad povedal, da to ni olikano. Ba še drugič kaj o njem ali o novem hišnem stanovalcu, čigar prihod je napovedan jutri. - 9 - S. Peter Golobič, ki poučuje v slovenski šoli v Clevelandu, nam je pisal vzpodbudno pismo in poslal nam je tudi dve pesmici, kateri spodaj objavljamo. iMINNESOT ZVONU — Minnesotski Zvon doni, vse Slovence nam budi. Vsi pa v tem smo si edini: Vsa čast naši gre mladini J Dobro vzgaja mladi rod, vsem za vzgled in kažipot. Dragi Zvon, bod' mi pozdravljeni Nadaljuj le, boš še slavljeni ski narod Majhen po številu, _^velik po možeh /O v o0>po<.narod je slovenski, čislan pa od vseh. - 10 - % 14i=. .J nizi Zadnjo nedeljo v raju je Lizina podružnica na Gilbertu ala izlet v Deemood in Sr.ily, kjer pase ameriško duše o rg&» 5*’p • Oan.es Dolšina. Z G-ilberta je Š Najprej smo šli na Frnilp. Tar. '•mo Sli v dvorano pod cerkvijo. lo osen natrpanih avtomobilov, sna bili pri desoti mrši. Po maši halo srno pojužinali, potem se je 7 } 4 21C Ligi n sestanek. Posvečen je bil nadlin Domobrancem. G. kovač, g. Pero Horn ir. Fr. Janez Dolžina so govorili o padlih junakih, ki jih no Do¬ ro nikdar pozabili. Vmes s:no zapeli nekaj domobranskih pesmi. Po sestanku smo so pa. zabavali in peli narodne pesmi. Po¬ poldne smo odšli proti De. rvroodu. Tam smo imeli ob štirih pete litanije z blagoslovom. Ljudem - domačinom je bil-, slovenska pe¬ sem tako všeč, da so spraševali od kod smo. _vočer smo se zadovolji ir. polni dobre volje vrnili proti domu. laki izleti nas vselej navdušijo za delo pri slovenski zaupnos ti. Albin Medved 11 - O riieten nbi V nedeljo 19« jdlija nas je na Liginem sestanku obiskal g. p. Bernard Ambrožič. Vsi smo se ga razveselili, saj je že večkrat pisal o nas v Amerikanskem blovencu. Počastili smo ga z nastopi in s petjem. Gr. pater je glavni tajnik Lige. Razložil nam je korist in potrebo te organizacije. Vsi smo se strinjali z njim. Zna pa tudi povedati tako zanimivo, da ga vsak rad. posluša. Gospodinje so napekle dosti dobrot, ki so šle vsem v slast. Ob živahnem razgovoru je tekel čas kar hitro. G. pater je ostal ge nekaj dni med nami ter obiskoval ljudi po- domovih. Tudi na Pinevillu je bil naslednji ponedeljek zvečer. Z njim sta prišla č.g. Janez Lolšina in g. Vilko Kuntara. Najprej je bil sestanek glavnega odbora Minnesotskega Zvona. Eot običajno so se zbrali vsi pinevillečani v naši veliki sobi. Ves večer ni manjkalo smeha in zabave. Kaše male so ponovile na¬ stop na Liginem sestanku, potem pa smo vsi prav navdušeno zapeli "Oče, mati, bratje in sestre" ter druge pesmi. G. Kuntara nas je spremljal na citrah. Kar žal nam je bilo, ko je prišel čas odhoda. Ra sliki vidite p. Bernarda Ambrožiča v pogovoru s pokojnim Dr. Antonom Dolinar¬ jem. To je zadnji posnetek Dr. Dolinarja. Slika predstavlja učence Mr. Vilka Kuntara, kateri so sode¬ lovali pri mladinskem glasbenem nastopu na Evelet&u, Minnesota.. Bernarda Medved odinski glasbeni n ciste J Tu na Železnem okrožju nas g. Kuntara uči različne inštrumen¬ te. Včasih priredi glasbene nastope, da imajo otroci večje ve¬ selje do glaSDe in da pridobivajo veselje drugim otrokorp. Pred kratkimi smo imeli tudi na Evelethu tak nastop, ki je vse¬ boval nekaj čez 35 točk. Bil je eden izmed najboljših tu na Okro¬ žju. Tudi Slovenci smo sodelovali pri nastopu. Jožko Škorjanec z Oilberta je igral klavir, mila Vidmar je tudi igrala na klavir "dem deklica mlada vesela". Marijan Kosem in Albin Medved ta se postavila s harmoniko, je.z p«, oem citre. Veliko vaj in - 13 - potrpežljivosti je moral imeti g. Kuntara preden je vsak posamez¬ nik znal svoj komad. Skoro ves mesec smo se učili. Nestrpno sme čakali, da bi bil kmalu prišel tisti dan in, da bi minil, ker se je vsak bal svojih napak. Na dan nastopa je bila dvorana polna in ljudje so težko čaka¬ li na nas, ki smo se v spodnjih prostorih slikali. Ura je bila osem, ko se je spored pričel. Trajal je aro in pol. Ob zaključ¬ ku so prihajali ljudje k g. Kuntaru in 6 a hvalili, kako dooro sc vsi igrali. Otroci pa so bili izvrstno razpoloženi, ker so se tako postavili. Andrej Kregar Brooklyn, N.Y. O MOJE JL Ob koncu šolskega leta sem se odpeljal s stricem in teto v Mojstrano. V Mojstrano smo hodili na počitnice.. Bile so lepe počitnice, ne bom jih pozabil. Z bratranci sem hodil na izlete: k slapu Peričniku, v Vrata, kjer se vidi lepo severna stena in vrh Triglava. Hodili smo se kopat na Kredo in na Dovje, kamor smo tudi hodili po mleko. Igrali smo se večkrat namizni tenis in nogomet na Prodah. Ko je prišel stric na letni dopust smo priredili turo: slap Perič- nik,. čez Galerije v Vrata. V Vratih smo plezali na mali Triglav in prenočili v Aljaževem domu. Zjutraj že pred vzhodom sonca, smo šli čez bovatno, Križke pode ter Kriška jezera in na Pogačnikov dom. Zjutraj smo šli po lepi peščeni poti v Trento. V Trenti smo videli botanični vrt Julijan in izvir boče, ki ima lepo modro barvo. Z avtobusom smo se peljali do ov. Lucije in se vrnili z vlakom v Mojstrano. V Mojstrani smo ostali še dolgo časa, ko se je pa zopet zače¬ lo novo šolsko leto, smo šli v Ljubljano. Jani Gruden or ec so e _ a Kakor vedno se je tudi letos končalo šolsko leto v začetku junija. Vsi otroci pričakujejo ta dan, eni z veseljem, drugi pa s strahom, kaj bo do¬ ma s slabim spričevalom. ;.oj namen je, da opišem konec 12. razreda višje šole. Za vsakega, ki hodi v šolo je dolga pot do 12. razreda. Res je, da v razredu največ ponavljajo, kar so se učili v preteklih letih. Obvezna predme¬ ta sta samo zgodovina in angleščina. Vsak učenec ima na izbiro še druge predmete: strojepisje, mate¬ matiko, stenografijo, kemijo. liziko, ročno delo in muziko, Kakor vsak razred, morajo tudi oni polaga¬ ti končni i^pit, Izpiti se delajo pismeno. Rezultati in vsi zapisniki končnega izpita se hranijo za vsako leto posebej. Preč zaključkom šole imajo absolventi mašo, ki je.. zanje daro¬ vana. Po maši je delitev oEplom. v šoli. Dva ali tri dni pred mašo imajo slavnostni banket. Pouk se zanje neha dva dni preje kot za druge dijake. Po končanem 12. razredu gredo nekateri na višje šole, drugi v kakšen poklic, tretji pa na delo. Pr. Stanko Dolšina, ki je bil kaplan in pevovodja pri slovenski fari na Evele- thu, je bil nedavno prestavljen v Brainerd, Minnesota. Sedaj je blizu svojega brata, Fr. Janeza Dolšine, ki je župnik v Deer- Koodu. Fr. S. Dolšino bomo Slovenci tu na severu zelo pogrešali. - 15 - F. MEDVEDEC Kraljična mu je z veseljem dala vse lcar je hotel in se mu zahva¬ lila za svojo rešitev. Za slovo sta se poljubila, nato. pa je i.edve- dec odjezdil nazaj v gozd. "Tukaj je oklep, obleka in konj." je re¬ kel medvedki. "Danes so mi zelo dobro slušili." nadel si je svoj medvedji kožuh in odkoracal proti gradu, kjer je pasel prašiče. Isti hlapec se mu je smejal: "Ha, ha.* Ho, ali si res ti ubil zrna ja? " "Seveda sem, in to ni bila nič kaj preveč težka zadeva.'" je po¬ nosno odgovoril Medvedec nevernemu hlapcu." Toda poslušaj kaj se je sedaj zgodilo. Poglavar, Idi je sprem¬ ljal kraljično, do podvznožja hriba je prišel na vrh hriba pogledati kaj se je zgodilo. Ko je videl kraljično in mrtvega zmaja je pote 6 nil meč iz nožnice ter zabičal kraljični, da ne sme nikomur povedati kaj se je pripetilo, ker drugače jo bo ubil. Pobral je zmajete glave in odšel s kraljično nazaj v grad. "Poglej kralj! Jaz o r. ubil zmaja in pripeljal nazaj tvojo lepo hei^ Sedaj mi jo moraš dati za ženo, ker si to popreje obljubil." je hinavsko in bahavo rekel poglavar kralju. Kralj je moral izpolni¬ ti svojo boljubo. Kraljična je jokala in jokala, toda ničesar ni smela nikomur povedati. Že je prišel dan poroke. V gradu so kuhali in pekli najboljše jestvine za to veliko gostovanje. Vse je bilo ozaljšano in se 1 . ske- talo. Imenitni gostje so prihajali od blizu in od daleč. "Posluša.j.’" je zapovedovalno rekel Medvedec onemu hlapcu, ki ni verjel, da je Medvedec sam ubil zmaja, "Zska., ker sen ubil tisto po¬ šast hočem vsaj nekaj iz kraljeve kuhinje za plačilo. Prinesi, mi ne¬ kaj tistega kruha in mesa, katerega bosta jedla kralj ir: kraljična danes pri obed-ai" Hlapec si je mislil, da ga ima Medvedec za norca in ga ni hotel ubogati. Medvedec ga je pograbil za ovratinik in ga prisilil: "Pojdi in nesi ta prstan kraljični in reci, da tisti, ki ga pošilja hoče ne¬ kaj tistega mesa in kruha, katerega bosta jedla ona in kralj za ko¬ si lo." Hlapec je vzel prstan iz Medvedceve roke in odšel proti gradu, kakor mu je bilo ukazano. Potrkal je na vrata. "Kaj pa hočeš?" ga je zaničljivo vprašal vratar. xC "Nekdo tam v gozdu me je poslal, naj prinesem nekaj tistega kru¬ ha in mesa, katerega bosta jedla kralj in kraljična pri obedu. Ta prstan moram izročiti kraljični za plačilo." Kraljičine oči so se kar zaiskrile ko je zagledala svoj prstan. Takoj je prinesla kar je hlapec zahteval, ker jc vedela, da tisti, ki jo je rešil pred zmajem ni tako daleč kakor si je mislila. "Dobro, dobro.’" jc Medvedec pohvalil hlapca. "Sedaj pa nesi kraljični to zapestnico in ji povej, da hočem nekaj tistega vina, ki go bodo danes pili." Hlapec se je malo branil, toda ko je Medvedec stegnil svojo ro¬ ko je tekel kolikor so ga noge nesle. Pri grajskih vratih je rekel kraljični: "Oni fant tam v gozdu je gotovo malo znorel: dal mi je to zapestnico za te in prinesti mu moram nekaj tistega vina, kate¬ rega boste danes pili." Kraljičino srce je kar poskočilo od veselja ko je prejela svojo zapestnico. Brez vesede je odšla in prinesla najboljšega vina iz kleti. Hlapec je steklenico pobasal pod suknjič; in odhitel proti gozdu. Medvedec je z zadovoljstvom pohvalil hlapca: "Do sedaj sem po¬ polnoma zadovoljen. Dobro vino si prinesel. Sedaj pa pojdi še en¬ krat. Nesi kraljični to zlato ovratnico ir ji reci, da pelin', nekaj najboljšega kompota-" To pot je Medvedec samo pogledal hlapcu v oči in sled..ji jo je bliskovito mahnil protj gradu. Kraljiču* je hlapcu hitre postregla z najboljšim kompotom. Hla¬ pec se ji še zahvalil ni in tekel nazaj k Medvedcu. Medvedec je vse jestvine razložil po tleh. S hlapcem sta se ma¬ stila. in pila dobro vino, To vam je bil "piknik". Po končanem obedu je Medvedec rekel hlapcu: "Sedaj te pa moram zapustiti, ker grem po¬ ročita kraljično." Hlapec je z odprtimi usti zijal za Medvedcem, ko je odhajal naravnost proti gozdu. Medvedec je zapiskal na piščalko in medvedka je zopet hitro pritekla k njemu. "Kaj pa danes hočeš, prijatelj?" ga je prijazno vprašala med¬ vedka. "Danes želim še lepšo obleko in konja kakor zadnjič, ker grem poročiti kraljične. " je prosil Medvedec,. Dobil Je vse mar je že-lei., ubluea je bila taka kakršne nosijo kralji ob največjih slovesnoOtih. Konj je bil siv z zlatim sedlom in oprego, ki je bila vsa posuta z dragimi kamni. Imenitno je izglo¬ dal ko je jezdil proti gradu. Vsi ljudje so zijali za njim. Sam - 17 - kralj je prišel iz gradu, ker je mislil, da je prišel kakšen imeniten grof, toda kraljična ga je takoj spoznala, da je to njen pravi reši¬ telj. Srce ji je kar igralo od veselja. Kralj je Medvedca peljal v veliko dvorano, kjer je čila gostija in mu dal sedež poleg sebe. Poglavar, ki je sijremljal kraljično do hrba ko je šla ona k zmaju, je sedel sredi med gosti in se na tihem smejal, ker je tako poceni prišel do take časti. Medvedec se je obr¬ nil k poglavarju rekoč: "Prvi je ubil zmaja in rešil kraljično, drugi pa je po krivem prisegel, da je on sam ubil zmaja. Kaj praviš? Kaj zasluži tisti, ki se je zlagal?" Poglavar je skušal prekriti svojo laž in mirno odgovoril: "No-r hena kazen ne bi bila zanj prehuda, pa naj bo mučen kolikor se ga more." Medvedec je smeje odgovoril; "Sam se£e si sodil, ker sem bil jaz tisti, ki je ubil zmaja in ti si prišel in moje delo oznajal kot bi bilo tvoje." "To ni resnica.'" je vpil-poglavar. "Jaz sem v dokaz prinesel vse tri zmajeve glave," Medvedec je stopil k steni kjer so visele zmajeve glave in odprl vse tti gobce, nato pa zopet vprašal poglavarja: "Kje so pa jeziki?" Tedaj je poglavarjev obraz postal smrtno bled in ni vedel odgo¬ vora. Medvedec je odvezal svoj robec in položil jezike v zmajeve gobce. S tem je bilo dokazano, da je Medvedec ubil zmaja. * * * Poglavarja so takoj zaprli. Medvedec se je poročil s kraljično, ki je bila vsa srečna, da se je odkrižala lažnjivega poglavarja. Na¬ zadnje je bil vendarle kraljičin ženin noben drugi kakor sam sin ubo¬ gega mlinarja, toda kralj je bil ponosen nanj, ker je bil Medvedec tako velik junak. Gostija se je nadaljevala en cel teden. Medvedec in kraljična pa sta še dolgo veselo kraljevala nad njihovim bogatim kraljestvom. j ^ ^ ^ 18 - DELO za Baragovo beat\f\kacuo Zdi se mi, da bi bilo prav, ako se tudi mladi bralci Minn. Zvona seznanimo, z delom, ki se je pričelo za Baragovo beatifikacijo. Zgodovinar Baragove zveze v U.S.A. inž. Gregorich je na znan¬ stvenem potovanju po Bvropi pretaknil še mnogo zapiskov po različnih državah. Seznanil se je tudi z več osebami, ki se ravno tako zanimajo za Barago. Pravi, da je bila njegova pot do sedaj zelo plčdonosna* Prav tako se tudi v južni Ameriki, kjer bivajo Slovenci zelo zanimajo, da bi postavili tega velikega očeta in misijonarja Barago na oltar. Saj z njim bomo Slovenci pridobili velikega priprošnjika pri Bogu, V ta namen ima »slovenska misijonska zveza razno gradivo za Ba¬ ragove proslave, Baragove podobe in podobice, seveda tudi prelepo . knjigo "Baraga", katera vam pove pač vse o znamenitem in priljublje¬ nem slovenskem misijonarju Baragi. In mi draga mladina? Ali se bomo tudi mi pridružili tej skupni akeiji? Van, da ste vi o Baragi že toliko lepega slišali in ga vzlju¬ bili. Darujte Bogu svoje molitvice in žrtvice, da bi se delo pospešilo in bi činpreje mogli gledati Baraga na oltarju. ŽE SPET V MISIJONE 1 V tem letu so trije Slovenci namenjeni misijonskemu delu, posve¬ čeni v duhovnike. G. Prane R§bolj je v začetku zadnje svetovne vojne prišel s stariši v Združene Države. Sedaj je dokončal študije, imel no¬ vo mašo in je Okrog 4. avgusta odšel v škofijo Tajpeh na Pormozo med - 19 - "hri.fca" govorečimi prebivalci. G. Kače Kustec je salezijanec. Pred kakimi štirimi leti je dospel v Indijo. Tem je študiral, bo posvečen in verjetno bo tudi tam mi- sijouaril. Jezuit P. Sodjd je dovršil rimski papeški zavod Hussicum. Odslej bo živel in delal z4 zedinjenje ločenih bratov s cerkvijo. So to trije veliki zgledi! Pa boste slišali tega ali onega pra¬ vit: “Ko pa so že spet tri mlade moči odtegnili za misijone!” He, z delom za misijone se nam prav nič ne izgubi. Kdo, ki je pri pameti, se ta drznil božjemu klicu upirati? Kdor se po tej dolžnosti ravna pri¬ tegne blagoslov nase, na Cerkev, na svoje domače in rojake, na tiste,, za katere dela. Da bi narod oslabel zato, ker misijonarji odhajajo? Loc je v Bo¬ gu in nei v ljudeh! ^li niso tisti narodi, ki so dali največ misijo¬ narjev, pokazali tudi največjo moč in odpornost? neizrekljiva mi¬ lost je božji poklic v nisijonstvu. Privoščimo jo poganom, da spo¬ znajo po misijonarjih edino pravega Boga in misijonarjem pomagajmo z molitvijo pri njigovem delu za širjenje božjega kraljestva na zem¬ lji. Sebi pa ustvarjamo pogoje, da bo klicu vsak izmed nas, ki bi & -- - — Francoski brezierec Henrik fiochefort je bil radi svoje udele¬ žbe pri vstaji 1. pregnan na otok Kovo Kaledonijo.- 'Tu sreča nekega divjaka, ki. je bil preje 'ljudozre. pa je postal kristjan. Imel je v roki rožno, venec, "Kaj," zkliče srdit Rochefort, "ali je ta neumnost že do sem prišla?"-Divjak mu pa mirno odvrne: "To je sreča za vas, zakaj, ko bi te neumnosti tu še ne bilo, bi vas bili že davnaj pojedli." M lan: n Ko bi jih imel trikrat toliko, kolikor jim imam in ko bi jih potomše ti lč zraven prldejal, bi jih bilo ravno toliko čez 100 kolikor jih je sedaj manj kot 100.'" Koliko orehov je imel? * * * 2. Uekdo vpraša starše, koliko imajo otrok. Sin se oglasi in pra¬ vi: "Jaz imam toliko bratov, kolikor sester." Hči pa pravi: "Jaz imam pa dvakrat toliko bratov, kolikor sester. Koliko nas je?" * * m 3. Polž bi rad zlezel na 20 ft» visok zid: po dnevi pride 5 ft. vi¬ soko, a po noči zdrkne zopet 4 ft. nazaj. V koliko dneh pride na vrh zida? * * * 4. Tonček, Mihec in Ivanček si razdelijo JO centov tako, da dobi Mihec dvakrat toliko, kolikor Tonček, a Tonček trikrat toliko, koli¬ kor Ivanček. Koliko dobi vsak? ?? 1. če imam vodo, pijem vino; kadar pa vode nimam, pijem vodo, 1 Kdo sem? * # * 2, Belo je, sir ni; repato je, miš ni; sol liže, koza ni; grize, pes niJ Kaj je to? * p * 3. Pride, pri nas je in zopet gre; neben cesar niti kralj ga ni videl niti slišal. Kaj je to? * * * Rešitve bodo objavljene v pihodnji številki Minnesotskega Zvona. - 21 - PRIGODE NAGAJIVEGA BOBIJA 26. Jadrno je stekla Karlinca h gospodični Koprneli. Gospodična je bila vsa očarana. "Glej, mamica, novi klobuk sem dobila!" je zaklicala. Gospa mamica je z živahnim za¬ nimanjem gledala, ko je hčerka odvezovala škatlo. "Bes sem radovedna, kakšno čudo mora biti v nji, da je tako trdo zavezana," je dejala. 27 . Tedajci pa je malone do stropa po¬ skočila od strahu. Zakaj - frkj je od¬ letel pokrov s škatle, in hudobna opica ji je planila v obraz ter se s kosmatimi, dolgimi rokami oklenila njenega vratu. S studom je vrgla pošast od sebe, in pri¬ čel se je divji lov. 1» — C-c. — o : ib ■'illl \ i' \ 28 . Bobi jo je najprej ubral na "greden- co", kjer je stal mamičin lepi čajnik. Treski je ležalo vse na tlehi Potem se je zagnal na kamin...in prekrasna ura je padla z napušča ter se z dragoceno por¬ celanasto vazo vred razbila na kose. 20 . To je bilo res od sile. Peneč se od jeze je pograbila gospa mamica težki stekleni pepelnik in ga vrgla Bobo-ju v glavo...a joj, prejoj, uspeh j bil samo ta, da je razbila svoje n .jlepše zrcalo, opica pa je nepoško¬ dovana odnesla pete. - 23 - 30 . Ker mu je postalo tu prenevarno, je Bobi planil skozi vrata, dirjal skozi vso vrsto soban in hodnikov ter naposled pribežal v vrtno sobo, kjer se je gospod pl. Kosoviški ves zadovoljen zibal v gu¬ galniku pri oknu — tako, da se je vsaki- krat z glavo dotaknil zavese. Opice ni slišal, ko je prišla, in Bobi se je naglo skril med razmetane časopise na tleh. 31 . Tisti trenutek sta gospa in go¬ spodična, ki sta v svoji togoti še ve¬ dno zasledovali opico, ta s palico, ona s kladivom v ro'!7i, stopili v so¬ sednjo sobo. "Grlej,mama, tamle sedi mrcina," je zdajci Šepnila gospodična, "za zastorom}" In res: zastor se je gibal...Lop po njem s palico in kla¬ divom. 1 r — 32. Pretresi j iv krik se je začul... a to ni bil opičji glas; bil je glas ubogega gospoda Kosoviškega, ki se je rjove zgrabil za glavo in omedlel... V silni zmešnjavi, ki je zdaj nastala, jo je Bobi urnih krač popihal po cestah. 33 * Pred neko izložbo je stal go¬ spod Vodopivec. "Jutri bo narodni praznik," je rekel sam pri sebi, "treba je, da nakupim umetnega o- gnjai" Tako misleč je v desnici držal smotko za hrbtom, "čas bi 2o bil, da se tudi jaz naučim ka- mit-i . " je pomislil Boci. Uho se je priplazil gospodu Vodopivcu za 1r_ot, mu potegnil tlečo smotko iz roke in jo po bliskovito odkuril. šmarnom. PRIDOBIVAJ Tl NAROČNIKOV NA ČASTNO MESTO v Vašem stanovanju spada polica ali omara S SLOVENSKIMI KNJIGRM! j f. Brezplačno in brezobvezno lahko dobite SSZdAI.i iSLOVSUSKIH KOJIČ £— y- Pičite na naslov: jjO; k : lO.V-K g 1 0— > )•_ O. r • ::nad g Clevc-lc-nJ l<‘». Ohio r'l * K 'T;V r- A |0 Kdor naroči vsaj eno kaj-.;..' ‘ier.va brezplačno list |;Č "SLOVENSKA KNJIQA V SOMOV!NI IM TUJINI" L\ ki prinaša članke o slovenski knjigi« jiTT g UGR KRT SLOV IK K \7WV\ > RHlERIKRflCEV > 238 East 19 th Street Nen York 3 * K. Y._ > POKLJAJTE PAKETE SVOJIM DOMAČIM PREKO LICiE PIŠITE' po CEV/K | K O / V/\-- / \VV'\7- / \7 x \-^ \-X' AKO STE V ZADREGI GLEDE DARU, KI GA ŽE¬ LITE POKLONITI Za ROJSTNI DAN ALI MATE¬ RINSKI DAN ALI GOD ITD. SE ODHITITE NA V % O 3’BRCDPi CCRfimiCS’ o NASLOV: SVETLIČ, 1015 A-So..lO th St. MILDAUKES 4, TVISCONSIN 7 . V NUDIMO VAT VSaZCVESTLU DARILA, UMETNI- Gp ŠKO IZVRŠENA V KERAMIČNI IH PORCELAN¬ SKI TEHNIKI* KOT VAZE, BONBOiilJERE, 03- TEŽIINIKE, PEPELNIKE, ElGURUJE, OKRA¬ SNI KUŽNIKE, ivi. NA ZaHTEVO IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA POSVET ETU. Ai.0 KARočiTE ERI NAS STE LA¬ HKO BREZ SKRBI, Da Dl VAS 01 DAROVi!OC PREDMET ŽE IMEL, KER IZVRŠUJEMO VSE DOMA PO LASTNI ZA III, PIŠITE ŠE DANES PO CENIKI