čustev Izražanje 12 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 Odraščanje v družini s starši, ki ne slišijo, je prinašalo posebne izzive, ki se jih kot otrok najpogosteje nisem zavedal. Film Glas družine Bélier je v posameznih delih lepo prikazal nekatere značilnosti življenja v taki družini. Nekatere, kot na primer ropotanje s posodo ter olepšani prevodi v komunikaciji med starši in slišečim svetom, so le zabavni pripetljaji v primerjavi z vsem tistim, kar pride zraven. Zadrege pri izražanju čustev Zadrege in blagoslovi v komunikaciji med neslišečo mamo in slišečim sinom Rok Blatnik, dipl. fizioterapevt, zaposlen je v UKC Ljubljana. Skrivnost ostaja: kaj pomeni slišati in kaj ne slišati Kljub temu da sem odraščal s starši, ki ne slišijo, si še vedno težko predstavljam, kaj to v resnici pomeni. Še težjo nalogo imajo oni, ko se trudijo predstavljati si, kaj pomeni slišati. Svojevrsten izziv je predstavljal tudi čas v začetku druge polovice 20. stoletja ter kmečko okolje, v katerem sta oba star- ša odraščala. Povezave do Ljubljane, kjer še danes deluje šola za gluhe in naglušne, so bile neprimerljive s tem, kar imamo danes, obenem pa je delo na kmetiji predstavljajo prioriteto, zato je za družino in otroke pri- manjkovalo časa. Pomanjkanje stika, povezanosti Sveta tišine ne znam opisati in besede, ki se mi v tem trenutku porajajo v mislih, niso primerne za tale zapis. Večkrat se zalotim v predstavah, kaj gluhota prinese s seboj in kako se razliva v vse pore življenja, od najz- godnejšega otrokovega obdobja naprej. Ne samo da je otrok brez sluha in mora močno garati za vsako pravilno izgovorjeno bese- do, kar je prej izjema kot pravilo, ampak ostane brez tistega osnovnega stika, ki je pogoj za vse odnose, začenši z materjo in nato preko nje z ostalim zunanjim svetom. Opažam, da se nekatere stvari preko star- šev prenašajo še iz prejšnje generacije, kar dodatno otežuje moj odnos s starši – odnos slišečega otroka in neslišečih staršev. Na križišču med svetom gluhih in slišečih Nekatere stvari, ki jih bom opisal v nada- ljevanju, so povsem subjektivne in ne vem, v kolikšni meri bi se jih lahko posplošilo, če sploh. Verjamem, da bo ta življenjska izkušnja na koncu blagoslov. Do takrat pa bo treba po mojem mnenju določene stva- ri še izpostaviti in jih nekam 'pripeti', da bodo odnosi manj motni in bo lahko staro preraslo nekaj novega. Če ne za sedanjo, pa za prihodnje generacije. Kot otrok sem pogosto čutil, da sem ne- kje med svetom gluhih in slišečih. Ni- sem pripadal ne enemu ne drugemu. Na tem tnalu in v odnosu do staršev pogo- sto čutim nekaj, kar je najlažje opisati z jezo. Znakovni jezik gluhih in naglušnih v resnici nikoli ni bil moj materni jezik. Še danes očitam staršema, da svojima otrokoma nista predala tega osnovnega komunikacijskega orodja. Oba s sestro sva odraščala v tem okolju in s starši smo spontano razvijali svoj način komunici- ranja, ki je na koncu postal mešanica raz- ločnega govorjenja s poudarjenim odpi- ranjem ust ter mimiko, branja z ustnic in znakovnega jezika, ki sva ga s sestro 'po- birala' kar mimogrede. Tako smo v dru- žini dokaj dobro komunicirali med seboj, opazil pa se je primanjkljaj v stiku z dru- gimi gluhimi osebami, kjer komunikacija v znakovnem jeziku ni bila tekoča, zato sem pogosto potreboval pomoč staršev za nadaljevanje. Prav zaradi omenjenega se nikoli nisem počutil, da pripadam sve- tu gluhih in naglušnih, čeprav sem večji del otroštva preživel v njihovem krogu. Tu sva bila s sestro vedno sprejeta, to je bilo najino domače okolje, v katerem pa je vedno manjkala ta neovirana komuni- kacija, kar je bilo moč zaznati tudi v na- šem družinskem mikrokozmosu. Brez tekoče komunikacije v znakovnem jeziku sem bil v svetu gluhih in naglu- šnih prisoten le z eno nogo, vzporedno pa sva bila s sestro v preteklosti pogosto glas staršev v komunikaciji z zunanjim svetom, nekajkrat tudi kot orodje na ka- kšnem dogodku, kjer so gluhi in naglušni iskali povezavo s svetom slišečih, opozar- jali nase in se borili za svoje mesto. Po- gosto je bilo v družini čutiti to željo po zaščiti otrok pred svetom tišine in zave- danje, da naju s sestro čaka drugačno ži- vljenje. Obenem pa sva ob nemoči staršev predstavljala most med enim in drugim svetom, v kakršnekoli namene je ta pač bil uporabljen. Zagnana otroka z občutkom, da nista slišana Strah staršev pred tem, da zaradi njune gluhote ne bova uspešna v osnovni šoli in kasneje na življenjski poti, je botroval temu, da sva bila oba s sestro vzorna in pridna v šolskih klopeh. Posledično sva tudi marsikatero zagato, težavnejše ob- dobje 'rešila' sama in ta samozadostnost naju na nek način spremlja še danes. Laž- je je bilo biti vzoren kot pa resnično izra- ziti svoje pomisleke, strahove, vprašanja in včasih tudi podeliti veselje. En razlog je strah, ki ga je bilo čutiti s strani staršev, drugi pa način komunikacije, ki je otežila, če ne celo onemogočila pristop do nekega vprašanja. Najina samostojna reševanja so zagotovo pustila marsikatero nerešeno ali le na videz rešeno vprašanje. čustev Izražanje Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 13 Težko je sprejeti svet gluhote Starši svoje gluhote v bistvu niso nikoli sprejeli, saj je bil pred njih postavljen svet slišečih, ki jim je na žalost nedosegljiv. Ob- čutki krivde, ki so jih starši znali vzbuditi z besedami »Kako je tebi lepo, ker slišiš, jaz pa ne«, so prav tako doprinesli k temu, da je naša komunikacija ostajala bolj na funkcionalni ravni in se globlje ni spušča- la. Hkrati se je v takem primeru pokvarilo ali pa kar prekinilo marsikatero vzdušje pri predvajanju glasbe, ko je bil v naši hiši en- krat prisoten radio. Občutek imam, da je v predstavah staršev svet slišečih mnogo bolj enostaven in predvidljiv, kot je v resnici. To je njun ideal. Obrambno vedenje: izgubljene možnosti in izostrene spretnosti Svet tišine je v svojem bistvu neizprosen, mnogo vzame in po drugi strani posame- zniku ničesar ne olajša; od njega zahteva veliko več vloženega truda in dela za nor- malno življenje. Težko zapisujem sledeče, a po mojem videnju in izkušnji je gluhota lahko tudi izgovor za marsikatero stvar, ki bi se jo dalo urediti. Jezi me, ko izjava »Jaz ne slišim« opravičuje in je končni odgovor na izziv, ki stoji pred človekom. Kot sem omenil na začetku, sta bila oba starša vzgajana v ruralnem okolju, kjer ju sprva niso obravnavali kot polnopravna in samostojna člana družbe. Posebnost otro- ka, ki ne sliši, zgodnji odhod na šolanje v Ljubljano in še marsikaj drugega bi vsaj na videz upravičilo določen vzgojni prijem. Dolgoročno pa to ne predstavlja usluge otroku, ampak breme, ki ga lahko nosi do konca življenja. Težko je, ko v starših vidiš več, kot vidita sama, pa tega potenciala zaradi preprek, v katerih sta bila vzgajana, ne unovčita. Oba starša sta se izobrazila za poklic, si s pomočjo družine uredila dom, vzgojila dva otroka, ki sta danes sa- mostojna, a gluhota je kot nepremagljiva gora še vedno prisotna. Ne pomagajo spre- tne roke, talenti, odprtost, marljivost, toni in vibracije, ki jih gluhe osebe zaznavajo mnogo bolj tenkočutno, vidni svet, ki za- nje ostaja drugačen, vse malenkosti, ki jih slišeči spregledamo v svetu in pri ljudeh okoli sebe, neslišeči pa jih vidijo, ne poma- ga niti dotik, ki ga danes tako primanjkuje in je v njihovem svetu mnogo bolj pogost. Gluhota ostaja, a milost je v njej videti vse uspehe, ki so bili kljub temu doseženi. Foto: Matej Hozjan Glas drugih Po besedah staršev sva s sestro predsta- vljala nadomestek njunega sluha, še pre- den sva znala izustiti kakšen zlog. Poma- gala sva jima pri komunikaciji, takoj ko sva tudi s pomočjo bližnjega sorodstva in stikov v vrtcu dobro spregovorila. Manjše napake pri izgovarjavi, ki so nastale kot posledica posnemanja govora staršev, so z vstopom v osnovno šolo hitro izzvene- le. Kot otroka sva pomagala pri komu- nikaciji s slišečimi v družinskem okolju in z uradnimi institucijami; predvsem slednje so bile v mnogih primerih svoje- vrsten izziv. Vse to je postalo nepredsta- vljivo lažje, ko so gluhi in naglušni pri- dobili pravico do tolmača. Kljub temu je komunikacija zaradi vseh v pričujočem besedilu opisanih razlogov, čustev, ki so se ob tem prebujala, in obrambnih zidov, ki so ob neuspelih poskusih poglobljene- ga pogovora zrasli med nami, ostala na ravni, ki je bila potrebna za vsakodnevno življenje. S pomočjo tolmačev in kasne- je z odhodom na fakulteto je bilo stika s krogom gluhih in naglušnih vedno manj, z osamosvajanjem pa se je izgubljal tudi stik z domačo hišo. Za vsemi težavami se skriva blagoslov, ki ga moramo odkriti Po dolgem času sem križanje sveta glu- hih in slišečih občutil pri materinem go- voru na poroki. Ponovno sem spoznal, kako močno lahko spregovori tišina in vse drugo postane brezpredmetno. V prostoru z več kot šest metrov visokimi stropi ter 450 m² površine se je v premo- rih tolmačke slišalo le kroženje zraka, ki so ga vrtinčili prezračevalniki. Glede na tišino bi lahko sklepal, da so se pri marsi- kom vzbudila močna čustva, ki so v naši družini pogosto predstavljala nepremo- stljivo oviro. Narava ljudi je takšna, da prej vidimo vse tisto, česar nimamo in nam po našem na- ivnem prepričanju manjka. Blagoslovi pa ne pridejo zlahka, zanje sta potrebna trud in odprt duh. Ne gredo mi iz misli bese- de V. E. Frankla, ki nas vse lahko vsaj za spoznanje približajo temu: »Ne, kaj nam življenje dolguje, ampak kaj mi dolgujemo življenju.«