Naroča se podnaslovom: t,KOROŠKI SLOVENEC",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din, 100.—
oooooo0oooooQ
Joooooooof^ njooocoogCT
J00000000000000000000°0f/ |l0 0000000000 0 0 00000000 0*J
i
cUeste Božične praznike in Btagostovfjeno teto 1933
o o o o 0 o
o o o e o o o o
žetita osem Sfouencem in Slovenkam 11 uredništvo in uprava
%‘o
•-o
yooooo0oooooo
ooooog
OOOoOq
^Koroškega Slovenca", sf
o o
ogoooooooooog ©00°000000000
oooaof^Kjiooooooocj
oOoooo{\^Jooooooooj
JOOOOO
JDOOOO
o0oooo^
o0oooool'
Dvignile srca!
Hudo je danes gledati življenje. Zareži se ti v obraz s svojo strašno raztrganostjo, bedo in nasilnostjo. Sreča nas delavec in zarenči nad nami, da hoče denarja — s kletvijo Boga in ljudi. Globoke rane zevajo v dušah. Prideš v družino, ki ni več ognjišče ljubezni. Mož zapije revno podporo, žena joče in divja, otroci se tepejo za skorjo kruha. Poznaš vas ljubkih kmetskih hiš, toda v vasi so namesto sosedov sami sovražniki. Pogledaš po časnikih. V eni in isti besedi se razliva po njih sovraštvo in zagrizenost in žalosten spoznaš, da ni več narodne družinice, da so samo še stranke in razredi. Z oboroženo pestjo in strupeno besedo si grozijo. In potrta gre misel po širnem svetu. V Mandžuriji, v Rusiji, Španiji in Mehiki grozijo rdeči plameni, teče človeška kri. Države vsenaokrog kujejo orožje, kakoršno še nikdar poprej ni morilo človeštva.
Stoj, misel, stoj! O božiču 1932 postoj! Prav toliko let nazaj je bil prvi božič. Kristus, Bog-človek, je stopil na našo zemljo, da bi človeštvo zopet pripeljal nazaj k Očetu v izgubljeni raj. Pa glejte čudo! Kot brezdomovinec je prišel v družinico, ki ni imela svoje strehe. Njegov krušni oče je bil nepodpiran brezposelni. Meščani niso hoteli poznati svojih revnih sorodnikov. Hlev je bil po božjem pripuščenju zaradi človeške hudobije in brezsrčnosti dosti dober, lep in topel, da je postal rojstni dom Sina božjega. Judovsko ljudstvo je bilo raztrgano na kosce strank in s tolikimi drugimi narodi je ječalo pot trdo moro suženjstva, kateri je bilo tako lepo ime „rimski mir“. S krvjo in mečem so ga Rimljani izsilili in še je iz nezaceljenih ran solzela kri.
Brez besede je stopil Kristus na to zemljo med same sovražnike, kateri naj mu postanejo bratje in sestre, stopil je med nje kot živ protest. S svojim nastopom je protestiral proti krivično razdeljenemu premoženju, saj mu je manjkalo najpotrebnejšega in vendar je svet za vse dovolj bogat in nikomur ni treba počasi umirati od gladu in mraza. S svojim nastopom je protestiral proti obupu iij zagrenjenosti, ker se je zadovoljil z najhujšo revščino v uda-nosti in veri do božje previdnosti. S svojim nastopom je protestiral proti judovski ozkosrčnosti, ko je hotel, da se mu poklonijo revni domači pastirji in veljaki tujih narodov. S svojim nastopom je protestiral proti »rimskemu miru“, ko so angeli v sveti noči oznanjevali človeštvu novi mir — mir božji. Tako je
Kristus živ protest proti vsemu, kar ni po zdravi človeški pameti in po sveti božji volji.
Božični zvonovi zvonijo v naš čas in pojejo v čudovitem spominu Kristusovega rojstva, ki se obnavlja v naših dneh. Tedaj dvignimo srca! Pozabimo moreče skrbi za denar in kruh in gospodarstvo, pozabimo nas same, pozabimo svet okrog nas in mislimo le to eno — Kristusa! Vsaj za trenutek izpraznimo srca vsega, kar jih tišči k tlom. vsaj za trenutek jih dvignimo! In pustimo, da se Kristus rodi v nas. Naj se rodi v revščini in pomanjkanju, v pospodarski bedi našega življenja, da napolni naša srca s zadovoljnostjo in hvaležnostjo in vdanostjo v božjo previdnost. Naj se rodi v zagrenjenosti in sovraštvu in zavisti našega življenja, da napolni naše srce z ljubeznijo, katera pozdravlja vse ljudi kot
brate in sestre z besedo in dejanjem. Dvignimo srca, da se Kristus rodi v nas! Saj se je rodil v Betlehemu, saj se rodi še v toliko srcih. A če se ne rodi v našem srcu, smo izgubljeni za raj božje ljubezni in miru.
Dokler ni Kristusa v nas, njegovega značaja in obraza, je zaman vse naše prizadevanje, kajti le On zamore dati naši dobri volji odločilno moč. Zato dvignimo srca v resnici, dvignimo jih iz uživanja, veseljačenja, govoričenja! Dvignimo jih v odpoved, v ljubezen, v dejanje! In kadar jih bo hotel skušnjavec v nas, okrog nas potegniti zopet v nižine, se mu odrežimo: Imamo jih pri Gospodu!
Le če bo naše življenje in dejanje s Kristusom živ protest sedanjosti, bomo roditelji I srečnejše bodčnosti, ki je že spočeta med I nami.
Kaj bo ukrenila Amerika?
Evropske države so odklonile ameriške zahteve plačevanja vojnih dolgov. — Od Amerike zahtevajo isto velikodušnost, kot so jo same izkazale Nemčiji v reparacijskem vprašanju. — Daiekosežne posledice odklonitve plačila.
Dne 15. decembra bi morale evropske države začeti s plačevanjem vojnih dolgov Ameriki. S tem dnevom je namreč potekla pogodba o odlogu plačevanja. Vsa prizadevanja držav-dolžnic da bi Amerika ta plačila vojnih dolgov z ozirom na težki gospodarski položaj odgodila, so ostala brezuspešna. Amerika je do danes ostala gluha in slepa na vse prigovore in vsa dokazovanja evropskih držav in videla le svojo potrebo.
Nato je Anglija sklenila, da plača in je I prenakazala Ameriki 95.000.000 dolarjev. Istočasno z njo so plačale tudi Češka, Italija in ! baltiške države izvzemši Estonska.
Francoski ministrski predsednik Herriot je predložil plačilni predlog parlamentu in zahteval tozadevno pooblastilo. Dve tretjini poslancev pa se je izreklo proti plačilu dolga Ameriki, nakar je vlada odstopila. Plačila so odklonile tudi Belgija, Poljska in Estonska.
Odklonitev plačila je izzvala v Ameriki veliko presenečenje in razburjenje. Koraki, ki jih bo Amerika podvzela proti neposlušnim evropskim državam, so trenutno nedogledni. Države dolžnice, ki niso vplačale obroka svojega vojnega dolga, so ameriški vladi predložile prošnje za spremembo vprašanja vojnih dolgov. Pričakovati je, da jih bo ameriška vlada kmalu vzela v pretres in jih, kot zatrjuje, reševala posamič na podlagi gospodarskega položaja v dotičnih državah. Tudi Anglija je plačala pod pogojem, da Amerika do junija razveljavi svoje zahteve in ne zahteva od Anglije nobenega nadaljnega plačila.
Kako je prišlo do tega prečudnega položaja v Evropi? Lani so na prizadevanje ame-
riškega predsednika Hooverja evropske države sklenile, da odložijo svoje tirjatve napram Nemčiji in na letošnji konferenci so Nemčiji reparacijska plačila domala črtale. Pri tem so računale na velikodušnost Amerike, ki da bo tudi pri svojih tirjatvah zavzela podobno stališče. Amerika pa je ostala tokrat neizprosna.
S krizo francoske vlade je postalo tudi več kot dvomljivo, da bo Francija podpisala lozanski sporazum o avstrijskem posojilu. Naša država se je postavila na stališče, da naj se pripisuje odgovornost, da ne bo mogla ustreči svojim obveznostim, ki zapadejo dne 1. januarja 1933, inozemstvu. Časopisje v Nemčiji' naglaša, da noben dogodek po svetovni vojni ni bil tako globokega pomena, kakor francoski ,,ne“ v vprašanju vojnih dolgov. Francija da je s tem razveljavila svoje dosedanje zatrjevanje o svetosti in nedotakljivosti mirovnih pogodb. Sedaj da ima Nemčija pravico, da odkloni vsa nadaljna plačila svojim upnikom. In da lahko zahteva revizijo ver-zajske mirovne pogodbe.
Vsekakor so posledice tega koraka izredno dalekosežnega pomena. Razvoj zavisi predvsem od Amerike. Na njen vpliv so se evropske države obnašale napram Nemčiji plemenito in so jo oprostile vseh dajatev. Zato imajo tudi pravico, da zahtevajo črtanje vseh medsebojnih obveznosti. Zakon plemenitosti in ljubeznive popustljivosti se mora uveljaviti med vsemi državami, če se hoče mednarodne gospodarske odnošaje zopet urediti. Prihod-njost pokaže, v koliko se bo Amerika dala voditi od teh misli.
Slovanska bodočnost.
Narodna in gospodarska politika slovanskih držav nima po vojni tiste enotne in skupne črte, ki je odlikovala politično in gospodarsko življenje slovanskih narodov do leta 1914 pod vplivnim vodstvom matjuške Rusije. Silna moralna in gospodarska premoč Rusije je vplivala na vse predvojne slovanske države in zrušila neslovansko premoč v Evropi. Velikanski pre-
okret družabnega in gospodarskega življenja v Rusiji po vojni pa je naenkrat pretrgal vse vezi s slovanskimi sosedami in dotedanje prijateljske odnošaje spremenil celo v sovraštvo in ne-prijateljstvo.
Izid svetovne vojne in sledeče mirovne pogodbe so vzbudile med slovanskimi državami nova nesoglasja. V strahu pred uničujočim boljševizmom se je zaprla Poljska proti Rusiji, odnošaji med Češko in Poljsko so po-
stajaii pod vplivom velikih neslovanskih držav vedno neiskrenejši, svetovna vojna je ustvarila razdor med Bolgarijo in novonastalo Jugoslavijo. Žalostna je bila prva slika povojne slovanske Evrope!
Bo leta 1914 je bila politika slovanskih držav proti vsemu tujemu vplivu v defenzivi, dočim je prešla po vojni v ofenzivo ne samo na zunaj marveč tudi medsebojno. Notranje na-rodno-polltične krize so izčroale v novonastalih slovanskih državah mnogo najboljših narodnih moči in tod je vzrok, da se marsikatera slovanskih držav ni mogla uživeti v svojo novo zunanje-politično vlogo in je v njej bolj prevladoval neslovanski vpliv drugih držav. Na eni strani so se vdinjale Franciji v njeni borbi proti Nemčiji, na drugi Italiji proti Franciji. V veliki meri so bile slovanske države pod vplivom francoskega in italijanskega kapitala in mu služile celo v lastno škodo. Razvoj je nato dokazal, da se interesi agrarnih slovanskih držav ne dajo združiti z interesi izravnanega francoskega gospodarstva. Na gospodarskem polju torej je prišla v najzadnji dobi do izraza prva kriza dosedanje smeri slovanskih držav..............
Najnovejša 4°ba kaže začetne pojave pre-okreta slovanske politike. Najmočnejša slovanska država Poljska vstaja s samostojno zunanjo politiko napram slovanskim državam in s tem prevzema vodilno vlogo nekdanje Rusije. Z Rusijo se nahaja v prijateljskem dogovoru nenapadanja, boljšajo se tudi njeni odnošaji do Češke. Medsebojni spor zaradi državne in narodne meje se izravnuje in obe državi druži skupna skrb bodočnosti. Češka in Poljska postaja steber bodoče slovanske politike. Poljska išče pot do Črnega morja in sicer preko slovanske Bolgarije. Kar se ni posrečilo niti Rusiji, se zna posrečiti Poljski, da prereže pan-germansko nit „preko Balkana v Azijo“. V Bolgarski prevladuje simpatija do Poljakov in zbližanje časnikarjev obeh držav je velevažen korak v prijateljstvo.
Odločilni bolgarski politiki se z vedno večjo resnostjo bavijo z nezdravimi razmerami do Jugoslavije. Danes začenja na Balkanu tleti misel, da je ni Jugoslavije brez Bolgarije in čim se posreči spraviti nesrečno macedon-sko vprašanje s sveta, je zbližanje gotovo.
Zgodovina- seve ne računa z leti in niti z desetletji. Vendar je bolj kot očitno, da se polagoma izkristaluje nova smer politike slovanskih držav in ta bo nedvomno vodila v slovansko bodočnost. ..Germanski in romanski narodi propadajo, število porodov le neznatno prekaša število smrti. Poljska pa n. pr. ima letno s svojimi 35 milijoni prebivalstva 525.000 več porodov kot smrti, dočim jih šteje šest-
1	PODLISTEK HI
F. S. Finžgar:
Slepec.
Na postelji leži slok, izsušen, izstradan. Osivela brada ni počesana in ni obrita. Pod obrvmi, v globokih duplinah tičita dve krvavi brazgotini, kjer so se smehljale nekdaj tiste skrbne, dobrodušne, sive oči. Odeja in posteljnina — Bog, da je ne vidi! — vse preplezano, krpa na krpi. Od postelje vonja po plesnobi.
Zapeli so polnočni zvonovi. Ob hladni peči se je zganilo, šepetalo je boječe, nato so se iz-muzali skozi vrata: prvi, drugi — sedmi. Sedmi je bila žena, ki je dahnila od vrat sem proti postelji: „Zdaj gremo k polnočnici, ata.“
Slepec ni odgovoril. Zazeblo ga je, da je potegnil borno odejo nase. Zvonovi so peli, peli, pod zvezde je brnela tajna melodija, po hribih je trkala na okna, po dolinah je vasovala pri starčkih in babicah, ki so strmeli v jaslice.
Tudi nad slepcem se je razlila polnočna glorija. Počasi, komaj vidno je snemala božična tajnost resničnost z njegovih lic: grenka črta okrog ustnic se je topila, sc razširila v smehljaj, oblak z njegovega čela je ginil, celo posineli brazgotini v duplih pod obrvmi sta vztrepetavali, kakor bi pomežikovali v velikem veselju.
Kaj bi ne?
Prišel je domov z dela. Vesel je slekel za-
desetmilijonska Nemčija komaj še 300.000! | Enake so številke v drugih slovanskih drža- ! vah. Slovanski narodi pridejo na površje ne s kanoni in vojnami, marveč z narodnim zdravjem in svojo življensko odporno silo!“ Tako je pisal pred meseci naš list.
Konzervativen in odločno katoliški narod so Poljaki. Morda vstane v njih nekoč poslanstvo, da združijo slovanski sever in jug, saj so dokazali svojo veliko silo napram boljševiške-mu vplivu iz Rusije. Vedno bolj raste danes v ruskem narodu spoštovanje do te zdrave, močne sosede!
Kako čudna so pota zgodovine narodov! Njihov pot navzgor je pot trpljenja, žrtve in odpovecu. V božični noči se narodijo in življenje jih vede v trpljenje in Kalvarijo in šele iz Kalvarije vstane zlato velikonočno jutro. Pot v vstajenje gre le iz božične misli ljubezni in bratoljubja!
Politika zadnjega tedna.
Avstrija: Državni zbor je odklonil social-demokraški predlog razveljavljenja zasilne odredbe za kreditni zavod. — Proračun za leto 1933 je sprejet. — Vlada namerava iz finančnih razlogov podrediti zvezna gledališča in Ravag neposredno prosvetnemu ministrstvu. — O-srednji industrijski odbor je protestiral proti zvezi in deželam, da zanemarjajo industrijske interese.
Jugoslavija: Dne 17. decembra so praznovali 44. rojstni dan kralja Aleksandra. Ob tej priliki so jugoslovanski in tudi inozemski listi prinesli o vladarju lepe razprave. — V Beogradu se je vršla konferenca zastopnikov male antante. Proučavali so medsebojne vojaške obveznosti z ozirom na ruske pogodbe o nenapadanju, nadalje novonastajajoči položaj v Srdnji Evropi in italijanske ter ogrske tozadevne načrte. — Državni zbor se je bavil med drugim s podaljšanjem zakona o zaščiti kmeta. — Ljubljanski „Slovenec“ je povodom prepovedi turneje koroških pevcev prinesel uvodni članek ..Represalije? Tudi prav!“, v katerem zahteva za našo manjšino iste ugodnosti in postopanje kot jo uživa nemška manjšina v Jugoslaviji.
Nemčija: Nemški državni zbor je odgoden do srede januarja. Kancler general Schleicher je podal vladni program, v katerem navaja glavno skrb vlade: preskrba dela brezposelnim in zagotovitev miru v državi z grožnjo razpusta komunistom. — V Hitlerjevem taboru je prišlo glede načelnih vprašanj do nespo-razumljenj. Strasser in Feder, glavna sotrud-nika Hitlerja, sta poslana na dopust. V vod-
| stvu so se pojavile nove osebe. Spremembo se ! smatra kot pristanek Hitlerja na kapitalistični | gospodarski program in poizkus zbližanja z in-! dustrijskimi krogi.
Francija: Državni zbor je odklonil plačilo dolgov Ameriki. Herriot je nato odstopil. Pre-zident je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministru Chautempsu, ki do konca minulega tedna vlade še ni mogel sestaviti. Pričakuje se zopetni prihod Herriota. — Francija in Anglija sta priznali Nemčiji moralno in pravno enakopravnost.
Italija: V dalmatinskem mestu Trogiru je jugoslovanska oblast dala ukrep, da se odstrani stare kamenite beneške leve, ki so bili trajni povod nemirom, v starinski muzej. To je bil povod, da so se vršile v Italiji protijugoslovanske demonstracije. V Trstu se je taka demonstracija nenadno spremenila v manifestacijo proti Mussoliniju in fašizmu.
Splošni pregled: Razorožitvena konferenca, kateri se je Nemčija zopet pridružila, je od-godena do konca januarja. — Med Anglijo in Perzijo je nastal spor, ker je perzijski šah proglasil perzijske petrolejske vrelce, ki so bili v zakupu angleških družb, za narodno lastnino. V Angliji je nastajo zbog odtegnitye koncesij ogorčenje, ki zna vesti do resnega konflikta med obema državama. Perzijski petrolej je izredne važnosti za angleško mornarico. — Priprave za svetovno gospodarsko konferenco v Londonu v vigredi so v teku.
Nestvarna izjava. ..Deutsche Zeitung'\ glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji, prinaša
v	zadnji številki sledečo pripombo k zabranit-
vi	pevske turneje naših pevskih zborov: „Kot se nam iz dobro poučenih krogov zatrjuje, koroška deželna vlada pevske turneje ni ne prepovedala, ne ovirala. Skupni potni list je u-godnost in če je deželna oblast odklonila njegovo izstavo, bi bili pevci lahko prišli vsak s svojim potnim listom. Nihče ne more urada prisiliti, da nudi manjšini kako ugodnost.1* — Die Herren fiihlen sich sattelfest! V manjšinskem listu zagovarjajo postopanje večine na način, kot ga ne zagovarja niti deželna oblast sama. Take absurdne razlage nam niso podali niti gospodje policijskega oddelka in niti dež. glavar o priliki intervencije naših gg. poslancev! Država in dežela nimata gotovo niti najmanjšega interesa, da bi romanjim, izletom ali turnejam v inozemstvo dajali posebne ugodnosti, in zato postava, ki predpisuje za izstavo skupnega potnega lista minimalno število udeležencev, tudi ne govori o kaki posebni u-godnosti, ki naj bi se s tem nudila udeležencem. In bila celo vezana na posebno kvalifikacijo dotične družbe! Skupni potni listi so pač
mazani suknjič raz širokih pleč in ga obesil na kljuko. Nato si je zavihal rokave. Žena mu je nalila gorke vode v torilo. In ko je splahnil umazano črnjav s sebe, mu je nalila hladne vode v umivalnik. Pihal je in škropil okoli sebe kot razposejena račka, po kuhinji je zadišalo po milu. Poleg njega pa je stala ona j in ga gledala — močnega in zdravega, kako je rasel pred njo ves čist in prazničen. In nato perilo, ki ga je čakalo, da se preobleče! Kakor sneg!
Komaj da je utegnil pojesti. Hitro je udaril po mestu od štacune do štacune. Za Jožka, za Micko, za Majdo, in za mojega Matevža, tega kuštravčka in za mamo, za njo vsega po dvoje, da bo še za tistega, ki ga še ni, in vendar je že. Dolge od dela so bile izvlečene njegove roke, pa so komaj objele vse darove, da jih je pritovoril domov.
In doma! Ta Matevžek! Na prste se je dvigal in vtikal nosek vsepovsod, da je prekucnil svečnik z mize. „0 ti, ti!“ Kdo bi ga zmerjal na Sveti večer.
Pa Majda! Ta ničemurnica mala. Prve rokavičice ji je prinesel Božiček in sedaj jih ne sname. Po piškotih grabi v rokavicah, za potico prijemlje v njih.
In Micka! Ta bo za nuno. V jaslice strmi in vidi samo Jezuščka in nič drugega.
Pa mama, mama! Za nevesto bi jo prodal, taka je bila v novem šalu. In pokrivaje ga je nalašč napravila tako, da je sprožila dva kodra na čelo, o tista dva kodra! Ko sem jih prvič videl, se je zgodilo za večno. — In nato se je sklonila tiho do njega in ga skrivaj polju-
bila, da niso videli otroci. Oči so ji tonile v smehu in solzah.
Potem pa je zadišalo po kadilu po vseh sobicah, blagoslov je kropila mama, oče pa je vihtel žerjavico. Prižgali so vse lučke pri jaslicah in vse svečke na dreveščku. Zvonovi so zapeli, družina se je ustavila, pesem se je dvignila:
Sveta noč, blažena noč-------
Matevžek-kuštravček je koracljal dva takta za njimi in žgolel:
Sveta noč, blažena noč-------
Tedaj pa je oslepelega samotarja pretreslo. Skozi možgane mu je ustrelila bolečina. Vonj kadila se je prelil v smrad smodnika, lučke so zbledele in se raztevnile v krvave, dolge jezike, ki so sikali iz gobcev topov. Namesto blagoslova — kletev, namesto smeha stokanje, namesto perne postelje blato v jarku... In žvižgi sikajočih krogelj —nato pekočina in tema — tema in pekočina do danes in do konca.
Tihoma so se odprla vrata. Drsajoči koraki sedmerih so pripolzeli v sobo-edinko. „Mama!“ „Ali te zebe, ata?“ „Ne, kaj boste sedaj po polnočnici? Jejte! Lačni ste.“
„Saj bomo, ljubi moj.“
Mama je šla po skledo krompirja v oblicah, ki jih je čakala na štedilniku. Ko je oče za-vonjal soparo nezabeljene jedi, se je dvignil na ležišču, da bi bruhnil kletev skozi okno, pa se je zbal otročičev in je omahnil na blazino...
običajni iz zgolj tehničnih ozirov in ti oziri veljajo i za oblast i za prosilca! —- Nam je neljubo, da se je z zabranitvijo turneje poostrila itak obstoječa napetost do večinskega naroda in nadejamo se, da se neprijetni incident kmalu popravi. Izjavo nemškega manjšinskega lista pa izplošnega manjšinskega stališča odklonja-mo in jo smatramo za nestvarno.
Mladina )e zborovala.
V četrtek, dne 15. decembra se je vršil občni zbor S. K- S. Z. za Koroško. Na zborovanju so bila — razun enega — zastopana vsa prosvetna društva, velika dvorana v Mohorjevi hiši je zadobila pester, mladinski značaj, ki je lepo izpopolnil sicer običajne slike z zborovanj naših očetov in gospodarjev. Na tem zborovanju je iskalo mlado življenje svoje oblike in izraza.
Občni zbor je otvoril v očetovsko-dobro-hotečih besedah č. predsednik Poljanec s pozdravom zastopnikoma slovenskih kulturnih organizacij iz Ljubljane in mnogoštevilnim društvenim delegatom. Nato je prešel na dnevni red, ki je obsegal dvoje govorov, poročila odbornikov in nove volitve.
»Narodno in nenarodno delo“:	Vsak je
član enega naroda, zavestno ali podzavestno. Z rojstvom je bil učlenjen v narodovo telo. Vse njegovo ustvarjajoče, pozitivno delo je narodno delo, je v korist vsemu narodu. Zdravo gospodarsko delo, ustvarjajoče vzgojno, kulturno, politično in religiozno delo bogati narodov organizem in pospešuje narodovo življenje. Koder se zida, se zida v narodni blagor in bogati narodno silo. Kdor podira in razdira, uničuje narodne vrednote in slabi narodovo življensko moč. Dober gospodar in vestna gospodinja množita narodno premoženje, prosvetni delavci, ki človeka izobražujejo, oblikujejo in plemenitijo, vzgojitelji, ki vzgajajo otroka doma ali v šoli, vsi ti so narodni delavci. Politik in socialni delavec, ki ju vodi pri delu nesebičnost in skrb za občo korist in blagostanje, vrši ta važen posel v službi naroda. Najvišje vrednosti v človeku ustvarja oni, ki seže s svojim delom v najgloblje globine človeškega duha in tod orje in obrazuje. Religiozno delo je eminentne narod-ue važnosti. Narodno delo vrši vsak, kdor v sebi in v drugih ohranja fizične, moralne in duševne sile, jih pospešuje in množi. Nena-roden je oni, ki te sile v sebi in v drugih slabi in manjša. Sebičnost, neznačajnost in profitar-stvo so grobokopi naroda in posameznika.
— Dragocene besede, v njih prvi veliki korak k idejnemu poenotenju naših mladih vrst, ustvarjajoče in ohranjajoče — zato iskreno narodne!	(Konec sledi.)
ffi DOMAČE NOVICE M
Božična noč.
Božična noč skrivnost življenja! Saj niso v svetu vse samo računi in napisane resnice, toliko je skritega, nepoznanega. Pa za vse skrito in nepoznano ljudstva nimajo več čuta, v svetu jim je vse enostavno in razumljivo. In se smejejo, če česa ne razumejo.
Skrivnost življenja, ki se poraja iz adventa v božično noč in naprej v rast in vstajenje! Božič v nadnaravi, ko se poraja neskončnost ljubezni in usmiljenja. Nebogljeno, malo detece v hlevcu, ki si izvojuje ves svet in vse njegove narode v ljubezni in usmiljenju. Božič v naravi, ko se zemlja prerodi v novo življenje in v solnčni vigredi vzbrsti v novo cvetje in zrnje. Solnce in vse to veliko in neizmerno vsemirje nad nami praznuje svojo božično noč, svojo božično skrivnost.
Li poznaš in veruješ, ljudstvo, v tajnost božične noči? — V Rožu je bilo. Živel je star drvar, trdo delo in še trše življenje mu je bilo vzbudilo gnjcv proti vsemu skritemu in nerazumljivemu. Poznal in pripoznal je le še to, kar je zamogel zapopasti s svojo boro človeško Pametjo. Onjev in sovraštvo in notranji nemir sta ga na božično noč nagnila k sklepu, da je zbežal o polnoči s sekiro in capinom v temni gozd. Hotel je uglušiti zvenenje božičnih zvonov. Dospel je do hlodov v gori, zavihal rokav in zagnal capin v les. Kaj to? Rezko je zapel udarec v les, z votlim glasom je zgrmel hlod
Vratar Rudolf Hiden
pravi: „Že veliko sveta sem prehodil, ali tako dobro kot Kathreiner mi je malokdaj kaj dišalo. In ker je Kathreiner zelo zdrav, ga morem vsakemu športniku za zajutrk najtoplejše priporočati."	139
v globino. Zemlja se je stresla kot bi zadrhtela v pritajenem joku in bolečini. Iz globine pa je hkrati čul pretresljiv krik. Groza ga je prevzela in v skoku je zbežal v dolino.
Bajka? Je li res pravljica vse to čudo in tajna, ki se prikrade človeku v tej tajinstveni noči v srce? Pa kaj bi ugibali! Saj ne poznamo skrivnosti življenja in niti svoje lastne skrivnosti!
Da bi se znali vsaj za dan in uro oprostiti vseh skrbi vsakdanjosti in težkih razmer, doživeti bi morali vso polnost božične vsebine. In dobro bi bilo našim raztrganim in od dneva razdvojenim družinam, in dobro naši vasi, ki šteje danes le še številke hiš in tako malo živi svoje lastno vaško življenje! Pa ves ta nered in nemir okoli nas sega že v božično noč in ji jemlje ves njej lastni čar in lepoto. In lepo bi bilo našim očetom in materam, ko bi se v nji-vih srcih in dušah naselila tista sicer le zaslu-tena in samo v podzavesti živeča sreča, in nad našo vas bi legel blagoslov miru in ljubezni.
Bi li ne želeli takega božiča, proč od hrupa in hrušča, od vrvenja in drvenja?
Naše cenj. naročnike, ki doslej svoje dolžnosti napram listu še niso storili, prosimo, da porovnajo naročnino še pred koncem leta. Današnji številki so priložene položnice.
Celovec. (O Binkoštih) prihodnjega leta se vrši v glavnem mestu zborovanje društva za inozemsko nemštvo. Računajo na udeležbo 10.000 ljudi in sicer iz Nemčije in drugod. Zborovanje ima namen, da utrdi kulturno vez med Nemci v obeh državah in nemškimi manjšinami. Obenem so nameravane tudi manifestacije za priključitev. Po zborovanju posetijo gostje razne dele Koroške. — Jasno je, da bodo predvsem zastopniki nemških manjšin kazali veliko zanimanje tudi za položaj slovenske v deželi. In treba bo skrbeti, da se jim natoči nepokvarjenega vina.
Cerkvica v Podroščici. Cerkveni stavbeni odbor mi je poslal nemški letak za prispevek za cerkev v Podroščici. Letak omenja, da stoji v pomenljivem kraju z veliko okolico. Iz srca privoščim nemškim družinam v Podroščici lastno službo božjo z nemško pridigo. Nikakor pa ne bom razumel, kako da je nemška cerkev namenjena tudi okolici, koder se govori samo slovensko govorico. Nedvomno je krivda tudi na ljudstvu, ki zagovarja obisk nemške cerve z zgolj praktičnimi razlogi, a krivda je najprej pri onih, ki bi imeli dolžnost skrbeti za to, da se cerkve ne poniža v sred-
stvo raznarodovanja. Dvomim, da cerkveni stavbeni odbor ne pozna okolice. K. S.
Bela. (Razno.) Dne 26. novembra je dobila naša fara svojega novega župnika č. g. Aleša Zechnerja. Tako krvavo ga je potrebovala in sedaj upa, da ohrani ljubega in dobrega gospoda prav mnogo let s svoji sredi. Bog mu nakloni veselja in uspeha pri nas! — Umrla je Podpesnikova Ana, stara 78 let. N. p. v. m. — Obratovanje je ustavila tukajšnja vzpenjača in za zimo odpustila nekaj delavcev. — Utiho-tapljena vola, ki sta se nahajala v kontumacu pri Kolerju v Kapli, so neznanci neko noč zopet odvedli. Vlomili so v hlev, jima povili noge in ju po stranski poti vodili drugam. Dosedanja poizvedovanja so ostala brezuspešna, celo slednja s policijskim psom ni koristila.
F NAŠA PROSVETA
Resolucija.
sprejeta na občnem zboru S. K. S. Z. za Koroško dne 15. decembra t. 1.
Zastopniki štiridesetih, v S. K. S. Z. za Koroško včlanjenih izobraževalnih društev protestirajo proti zabranitvi pevske turneje slovenskih koroških zborov po koroški deželni oblasti. S tem, da je deželna oblast za-branila izstavo običajnega skupnega potnega lista in tako onemogočila turnejo s slovensko koroško narodno pesmijo, je kratila manjšini najelementarnejšo pravico kulturnega sožitja manjšine z materinskim narodom in dokazala, da pozna napram manjšini le politiko moči in ne pravice. Z zadoščenjem in veseljem vzamejo zastopniki na znanje izredni interes rojakov za slovensko koroško narodno pesem in obljubujejo, da dokažejo svojo hvaležnost s podvojeno in poglobljeno gojitvijo slovenske melodije.	£a osrednji odbor:
župnik Vinko Poljanec
t č. predsednik.
Št. Jakob v Rožu. Minulo nedeljo je priredilo naše^ društvo svoj četrti mesečni sestanek v letošnji jeseni. Spored je bil prav pester: govor »društvo in prosveta", prizora »Poštna skrivnost" in »Kmet in avtomat", deklamacije in petje moškega zbora. Zanimanje za mesečne sestanke je med ljudstvom pri nas tako veliko, da postaja naša dvorana skoroda pretesna. V naših mladih fantih pa raste iz dosedanjih uspehov vedno večja korajža. Z a b o-žični večer pripravljamo igro »Mir 1 j u d e m n a z e m 1 j i“. Igra je pet-dejanska in govori o družinski sreči. Pridite!
Loče. (Naše delo.) Dovolj nas je, mladine polne navdušenja in idealizma! Zato se naše življenje razmika in razvija. Dne 11. t. m. smo imeli svoj Miklavžev večer. Lepo je uspel s svojimi deklamacijami, igricami in nastopom Miklavža. Bogato je obdaroval mlade in stare, opominjal in svaril. Opominjal je mladino, naj se še naprej zbira v dobri društveni družbi, tod vzgaja in raste v zrela leta. Le v svojerri društvu se bo resnično učila ljubezni do domače zemlje in domačega življenja.
Globasnica. Miklavža smo praznovali, a ne več po stari navadi. Po načinu lajične igre smo poizkusili podati Miklavža in partine v povsem novi vsebini s tem, da je predstavljal Lucifer s svojimi manistri kraljestvo teme, Mihael, angeli in Miklavž pa dobri svet. Poizkus se je dokaj posrečil. K celotni prireditvi pa smo misli, da bi bilo dobro stvari, ki niso v zvezi z mislijo Miklavževega večera, opustiti, da je spored dovolj enoten. Igrica »Kakor sv. Miklavž" je bila dobro podana, njeno sodobno in socialno globoko vsebino je ljudstvo globoko občutilo. Vsekakor je bil to večer, da smo ga bili vsi veseli.
Društveno: Dne 26. t. m. na Štefanovo priredi izobraževalno društvo v Selah v svoji dvorani ob Mr?, uri pop. novo ljudske igro »Pri kapelic i“. Igra se prvič na Koroškem. Vzbudila bo dosti smeha in tudi solz. — Isti dan ob 7. uri zvečer in napraz-n i k sv. Treh kraljev ob 2. uri pop. priredijo zahomška dekleta igro „S v. El i z a b e t a". Sodeluje tamburaški zbor. — V Svečah priredijo na Štefanovo ob 3. uri pop. igro »Veseli dan ali M a t i-č e k se ž e n i" in sicer pri Adamu.
£
Vesele in blagoslovljene božične praznike In srečno novo leto voščimo vsem nosim cenj. prijateljem, znancem, odjemalcem In gostom		
Dr. Franc Petek, zdravnik in deželni poslanec. Velikovec.	Franc Kovačič, strojno mizarstvo. Podjerberg.	Tomaž Ulbing, župnik. Skočidol.
Dr. Matko Jug, zdravnik. Borovlje.	Štefan Breznik, gostilničar in posestnik. • Pliberk.	Josip Dobernik, župnik. Rožek.
J. B. Hafner, trgovina železnine pri „zlati kosi". Celovec.	Zveza koroških zadrug, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Celovec.	Ivan Sekol, župnik. Pečnica.
Ivan Starc, župnik in deželni poslanec. Hodiše.	Valentin Kometter, trgovec. Borovlje.	Alojz Vanti, župnik. Sele.
Josip Rutar, trgovec in gostilničar. Žitara vas.	Franc Schnabl, trgovec. Št. Rupert pri Celovcu.	Vinko poljanec, župnik predsednik S. K. S. Z. in zbornični svetnik. Škocijan v Podjuni.
Franc Plantev, trgovec. Velikovec.	Franc Katnik, župnik. Gorje.	Andrej Sturm, posestnik p. d. Tomanovega dvora. Št. Tomaž pri Celovcu.
Karol Jiša, nadglednik posada s soprogo in hčerko. Novy Jàchymov, Č.S.R.	Štefan Andrecs, trgovina z železnino pri „Lintvernu“. Celovec.	Katarina Gabriel, trgovka, gostilničarka in posestnica. Št. Janž v Rožu.
Janko Ogris, trgovec in gostilničar. Bilčovs.	Štefan Bayer, župnik. Loga vas.	Matevž Seher, trgovec. Celovec.
M GOSPODARSKI VESTNÌKffl
Kmetijska zbornica.
V soboto dne 17. t. m. se je vršilo prvo zasedanje kmetijske zbornice, na katerem se je volilo prezidenta in dva viceprezidenta. Zastopniki vseh posameznih zastopstev so podali izjave, da so pripravljeni za lojalno sodelovanje. Takoj nato sledeča volitev zborničnega prezidenta je pokazala, da zna priti v nadalj-nem delu še do marsikake poostritve odnoša-jev med posameznimi skupinami, kar je povsem jasno, če si hoče Landbund lastiti monopol kmetijskega zastopstva.
Na predlog dež. glavarja je vlada nekaj dni prej sklenila, da zastopniki zadružnih zvez pri volitvi zborniškega prezidenta nimajo volilne pravice. Razlog za sklep je bil, da je hotela Landbundu zagotoviti absolutno večino. Proti sklepu dež. vlade sta „Kmečka zveza" in „Christlicher Landbund" vložili priziv. Volitve je vodil dež. glavar. V svojem uvodnem govoru je izrazil željo, naj ne bi bila zbornica pozorišče političnih bojev marveč zbornica ustvarjajočega dela. Pri sledeči volitvi je bil izvoljen za zborničnega prezidenta dosedanji prezident dež. kult. sveta Supersberg, za viceprezidenta zbornična svetnika J. Glantschnig (Landbund) in liernler (Christlicher Bauern-bund). Izvoljeni prezidij je zaprisegel. Novoizvoljeni prezident je naglasil v svojem otvoritvenem govoru potrebo skupnega delovanja, ker le tako bo mogoče biti kos težkim gospodarskim razmeram. Na to se je bavil z nalogo zbornice, ki naj se bavi z vprašanji iz- in uvoza, naselitve opuščenih kmetij in trgovinskih pogodb. Razjasni naj se vprašanje občinskih doklad in socialnega zavarovanja. Treba se, bo baviti z vprašanjem upravne reforme v občinah, deželah in državi. Kmetijstvu se ne bo moglo pomoči toliko z denarjem kot z nasveti
in pojasnili. Veliko skrb prizadevajo kmetijstvu tudi množeči se požari in tod bo treba samopomoči. Tujski promet, pritegnitev kmetijskih delojemalcev v zbornico, same točke bodoče naloge.
Prezident Reither, predsednik konference prezidentov kmetijskih zastopstev je po pozdravu nakazal kot prvo nalogo kmetijske zbornice pospešitev in izboljšanje kmetijske proizvodnje, razširitev prodaje kmetijskih pridelkov posebno na zadružni podlagi. Zbornica ima biti veliki zagovornik kmetijstva v deželi. Nato se je izvolil poseben odbor, ki naj izdela zbornični poslovnik. V tem odboru je zastopnik ..Kmečke zveze" zb. svetnik Ivan Voš-pernik. Pričakuje se, da bo poslovnik zbornici predložen v odobritev še v januarju, nakar se sestanejo strokovni odbori. V januarju se sestanejo tudi okrajni in nato občinski kmetijski odbori.
V januarju se vrši občni zbor ..Kmečke zveze", na katerem se med drugim določi tudi vse podrobnosti nastopanja naših zastopnikov v občinskih in okrajnih odborih. Jasno je, da bo ..Kmečka zveza" v vseh odborih, kjer ji bo dovoljevalo njeno število zastopnikov, nastopila samostojno in vzela vse pravice, ki ji gredo na podlagi večine. Da bo s pravicami vedela vršiti tudi dolžnost, zato jamči vestnost naših gospodarjev-zastopnikov že danes.
Celovški trg dne 15. decembra: Pšenica 33—35, rž 24—25, ječmen 18—21, oves 17—18, ajda 20—22, koruza	16—20, sladko seno
10—12, kislo 7, slama 8, grah 0.80—1.20, leča in rudeči fižol 40—60, krompir 13—16, zelje 40, repa 20—30, goveja 5.00—6.00, sirovo maslo 4.00—5.60, prekajena slanina 4.00, svinjska mast 2.80—3.20, smetana 2.40—4.00, mleko 38—42, jajca 20—23, kokoši 3.00—4.00, gosi 5.00 šil.
N£kjflnejš£k sveža vina
goriških brd in ljutomerskih goric ima zopet v zalogi po zmernih cenah	131;
Stefan Breznik, gostilničar v Pliberku
Vabilo
na igro

Sv. Elizabeto
ki jo priredijo domača dekleta na Štefanovo, dne
26. decembra 1932 ob 7. uri zvečer in na dan sv. Treh kraljev, dne 6. Januarja 1933 ob 2. uri popoldne pri Hrepcu v Zahomcu.
Sodeluje tamburaški zbor.'	137
Vsi ljubitelji poštene zabave prijazno vabljeni.
Izšla je Glasnikova
VELIKA PRATIKA
za navadno leto 1933
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA' je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »VELIKI PRATIKI" najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečij; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu: — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v Jiiši. — Cena 5 Din.
.VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Blasnika nasi. d. d. v Ljubljani.
Dobi se tudi v upravi našega lista.
___	119
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n k o v 1 k y Joaip, tipograf, Dunaj, X.. Ettenieichgasie 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Mach£t in družba (za tisk odgovoren Josip 2inkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7