0 novem letu
Slovenec Slovencem.
Blisku pod nebom enako je zginilo leto,
Razna čutila budi na-nj Zemljanom spomin. Dno kar nosilo srca, spolnilo nekterim je želje;
Drugim smejal se je zor, rane pa seka zaton. Niso posuta samo s cvetlicami pota življenja, Včasih vonjavi cvetlic kačji pridruži se strup. Marsikteri potopil se up s preteklim je letom, Zopet je vlegel se v grob broj predrazih
nam mož.
Kar sejali nekdaj so, vživajo sad zdaj obilni, Poslovivši se od nas, so nam pustili le boj. V boj za večno resnico, ki živelj je našemu duhu, Kliče nas hitrih perut leto prihodnje novo. Boj za pravico, ki zemskemu blagostanji je temelj, Vnovič ponuja se nam, naj ne straši nas trud. Zasadimo bandero v srce s tolažilnim napisom:
Je znoj čelo rosil, venec bo dičil glavo. Res je življenje vihar nam; ne pa slepa osoda: On mu je gospodar, ki je vesoljstva vladar. Dvojno, časno in večno življenje narodom je
dano;
Je le eno, pa smrt v dela dva ga deli. Verniku vera svitle o večnem ponuja nauke, Lastno mu kliče srce, zvezda je tudi mu vest. Poleg tega nikdar ne zapusti spomin naš naj
klic ta:
„Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponosi" Sčverja ostra sedaj piš hoče nam cvetje zatreti.
Ali severju mraz gorki odvzel mu bo jug. Toraj na delo hitite, zbudite se, sini slovenski,
Mati da Slava dobi venec okoli glave. Srce boli domoljuba, ko ogleda si stan domovine, „Mnogo ledine je še, mnogo je križema rok". Rane skeleče hudo zavdaja spomin rodoljubu, Tare da lastni prepir narod slovenski sedaj.
Bratje, podajmo roke zdaj vendar si v sveti ljubezni,
Duhov naj boj le velja, prosti da temnih smo
spon.
S skupnimi sozidajmo močmi dom svoj si slovenski,
Kjer pravica velja, bode resnica domd!
Resnicoljub.
Vzroki vpliva katoliške duhovščine.
Velika je moč, ktero razodeva vera na človeška srca; naj se vzame ljudem prava vera, poprijeli se bodo krive, zastonj skušalo bi se zamoriti v človeku ono čuvstvo, ki ga veže s čeznatornim bitjem, z Bogom. Tega ne taji menda nihče; a ravno tako gotova resnica je, da je ni vere brez duhovščine. Naravno je toraj, da ima po veri velik vpliv tudi ta stan; kmalo je človeštvo spoznalo srčno zvezo med vero in duhovstvom, spoznalo je imenitnost in vzvišenost tega stanu in radostno ter pokorno slušalo uke iz ust onega, ki bil je posrednik med njim in stvarnikom vsega svetnega. To najjasneje kaže zgodovina.
Ko je še oče družine strinjal tudi duhov-sko oblast z očetovsko v svojih rokah in Bogu po zapovedanej navadi prinašal žrtve, ko jc zatim duhovska oblast ločena od očetovske prešla v roko posamnim družinam in nazadnje tudi v teh posebnim možem; ali ni že takrat duhovska oblast dajala mnogo predstva, časti in vplive? Prvi stau bil je duhovski pri starih Indih, Kaldejcih, Egipčanih Hebrejcih, in tudi pri druzih narodih ni bil brez velikih prednosti. A nikjer ta vpliv ni bil tolik, niti tako dolgotrajen, kakor ravno pri krščanskej in sosebno katoliškej duhovščini: pri poganih zidan bil je ua vraže, ali domišljijo ali strast,
da, semtertje na goljufijo; le s strahom in grozo je vplival; a vpliv katoliške duhovščine bil je vedno blaživen, enak dobrodejnemu viru napajajočemu po dolgej suši trudno zemljo; on je bil pa tudi neprimerljivo večji, kakor vpliv duhovščine drugih krščanskih spoznav, ker bil je ravno iz pozneje razvidnih vzrokov le on tako nesamopriden, požrtvovalen, ogrevajoč srce in oblaževajoč duha, kakor nobeden drugi.
„A sedaj konec je tega vpliva", vpijejo liberalci, ne vedoči, da ga dokazujejo ravno s tem, da vse svoje moči napenjajo proti njemu. Duhovščina vplivala je, ko še teh kričačev nikjer ni bilo, in vplivala bo, ko ne bo ne sluha, ne duha po njih več. Ona vpliva, odkar je Kristus postavil cerkev na nepremakljivo skalo in bo vplivala do dne ločitve dobrih in zlih. Njeno delovanje ni vedno enako; so časi, v kterih se njena moč zveže z druzimi društvenimi vplivi, ktere vodi in vlada; so tudi časi, o kterih bi se zdelo, da vlada le ona, da so ji vse druge sile le gibčno orodje v krepkej roki; a so tudi časi, da se popolno skrije v za-motanji vsega človeškega, da bi človek jo imel za popolnoma zgubljeno in vničeno. A nas ne bo motilo sijajno vnanje, niti šum, kterega provzročujejo reči v vnaujosti; v notranjem društva, v najglobokejih vzrokih je ona vedno delavna, vedno mogočna. Kadar nima nobene vnanje podpore, deluje naravnost na um in voljo; kaže se tako, kakor rodovitnost prinašajoča voda, ki počasi pa stalno rije v zemljo ter jo napaja; pod eno ali drugo obliko, bolj vnanje ali notranje, bolj svitlo ali temno, vedno delaven je vpliv duhovščine, vedno zvezan je natančno z obstankom in srečo človeškega društva.
Zato trudijo in prizadevajo se na vse moči vragi, da bi vzeli duhovščini vso veljavo, da bi ljubezeu in pokorščino do nje iztrgali ver-
Slovanski boji o Metodovem času.
(Anton Umck Okiski.)
Svet apostelj širi med Slovani Luč resnice večne; iz dežele Jutrove prišel je na Moravsko, Slavljeno ime mu je Metodi. Glas njegov besede svete pravi, Sveti se mu križ srebern v desnici, Glavo mu ovija zlata mitra, Radostni ga slušajo Slovani.
V Velebradu Ratislav vladuje, Dolgo sije mir slovanski zemlji, Velehrad slovi po vseh deželah.
Kakor pa nevihta v hudi uri Se nenadoma iz brezdna vzdigne Ter zakrije zemlji svitlo solnce, Po planjavah blisk in strele meče: Tako nagloma iz nemške zemlje Zašume sovražne mnoge trume In se pridrve v slovanske zemlje.
Vendar Ratislav se ne prestraši, Na vse kraje pošlje glas Slovanom.
Kakor zvon bi pel o hudi uri, Tak razlega se od Velehrada: „Sim od Rena, iz dežele nemške K nam šume protivne črne trume, Urno se zberimo vsi Slovani, Da premagamo sovražno silo!" In zberejo urno se Slovani Iz Moravske, Ocske in Panonske, Njim pridružijo se hrabri Sorbje. Vsi hite sovražnikom nasproti. Ratislav jih vodi s Svatoplukom. Kakor se žrjavov urnih vrste Krepko sučejo po sinjem zraku In jih vodi ptica najkrepkeja: Tak pomičejo slovanske trume Naglo proti nemškim se deželam, In pred njimi viteza junaška Dirjata pogumna, kakor leva. Ilude vojske zbral vladar je nemški, V rokah nesejo pogin Slovanom, Sužnosti ropočejo verige, Svetijo strupene se puščice. Prehitijo pa Slovani Nemce,
Boj na potu grozovit se vname, Ostrih strel se vsuje smrtna toča, Padajo pod njo junaške glave, Kakor trava pod jekleno koso. Dolgo lomi boj se siloviti, Zmagati ne more strau nobena; Kot viharja jezna se drvita, Tak se koljete obojni vojski; Razkopano zemljo kri zaliva, Kakor bi povodenj se razlila.
Zdaj Slovanom Ratislav zakliče: „Hej junaci! vse moči zberimo, Zadnjikrat se vrzimo na čete, Naša mora biti častna zmaga. Ako pa jo sreča nam odvzame, Naj nas ostri meči pokončajo, Boljša je junaška smrt pod jeklom. Kakor grenke sužnosti verige In sovragov ljutih sramovanje. Toraj bratje! vse moči zberimo, Bog pomagal srčnim bo junakom."
Vžgo Slovanom srca se junaška, Kot se svitli vnamejo kresovi,
Inseratl se sprejemajo in veljA tria topna vrsta:
8 kr., de se tiska lkrat,
IS	"
n n n i, - »i
ti ii n n ^ .,
Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija mi Štarcm trgu h. št. 16.
SLOVENEC,
Političen list n ilomski narod.
Po pošti	prejemsn velja:
/a oeio leto	. . 10 (fl. —	kr.
y.a pol leta	. . o .. —	,
?a četrt leta	. . ti ,, 50 „
V sdministraciji velja: /.a celo leto . . 8 gl. 40 kr. xa pol leta	4 „ 20 ,,
«a četrt leta .	'J „ 10
V Ljubljani na dom po^Vuuajg velja 60 kr. več na leto.AawßS
Vredništvo je nu Bregii OH
štev. 190
Izhaja po trikrat ua teden iHjg^fcJ
v torek. četrtek in soboto.
nemu ljudstvu iz prcs, da bi svoja načela širili med njo in jo z liberalizmom pripravili k lenobi v službi onega, cd kojega ima ves vpliv. A nikdar se jim ue bo posrečilo; naj tudi duhovne zapirajo in sestradujejo, naj verno ljudstvo z brezverskimi postavami tlačijo, naj, kar je najnevarneje, skušajo vriniti duhovščini sami liberalna načela, vpliva ji ne bodo vzeli; kajti dal ga ji je Bog; on jo bo varoval in branil in nazadnje ostro maščeval. Bog razodel je nam vero, kako naj pričnemo ua tem svetu čeznaravno zvezo ž njim; od njega je bitstvo vere; in z ravno tega bitstva je vpliv katoliške duhovščine. To je toraj moj ualog, da dokažem, da je vpliv duhovstva katoliškega, ki je toliko večji, kakor vpliv kterekoli druge duhovščine, da je v bistvu katoliške vere, toraj nepremagljiv tako dolgo, dokler se ne premeni bistvo vore, to je, da on ostane do konca dni.
(Dalje prih.)
Poravnava in sprava na Goriškem
med stranko Staro- in Mladoslovencev sklenila se je od zaupnih mož pod sledečimi pogodbami :
1. Osnovalo se bode novo politiško društvo z imenom ,,Sloga", Načelo tega društva je: „Društvu je namen varovati in braniti vse pravice Slovencev na Goriškem, pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, druž-binsko (socijalno), gospodarstveuo in politško življenje in delati za napredek in pravo svobodo. Društvo pa se ue vtika v strogo verske zadeve in ne bode nič učinilo, kar bi znalo žaliti slovenskemu narodu priljubljeno vero, njene zavode in duhovenski stan".
Pravila društva, kakor so jih podpisani dogovorno sestavili, spadajo k tej poravnavi.
Novo politiško društvo „Sloga" ima biti izraz sprave med dosedanjima strankama Staro in Mladoslovencev na Goriškem. Zatoraj se bodo podpisani brigali in za to skrbeli, da bi pristopili k temu skupnemu političnemu društvu dosedanji društveniki „Gorice" in „Soče" v prav obilnem številu.
2. Kakor hitro boste politični društvi „Gorica" in „Soča" razpuščeni in bode novo politiško društvo ustanovljeno in si izvolilo stolni odbor, bode nehal izhajati tednik „Glas" in postane tednik „Soča" glasilo narodno-po-litiškega društva „Sloga" iu ta dostavek ima ta tednik koj pod naslovom „Soča1' na čelu natisnjen imeti.
Tednik „Soča" ostane tudi v prihodnjič lastnina g. Dolenca, kateri obljubi s podpisom te poravnave, da bode spremenil in vodil list v zmislu sprave in poravnave.
Načela, po katerih se ima list „Soča" ravnati, so sploh pravilo novega politiškega društva „Sloga". List „Soča" nima razpravljati cerkvenih ali verskih vprašanj, in toraj nima delati propagande za vero, za njene zavode ali za duhovenski stan(l); na drugi strani pa tudi ne sme kritikovati vere, njenih zavodov ali duhovenskega stanu. Imajo se pa v listu navpsti djanstvene dogodbe in vprašanja, ki segajo v vero, ki se tičejo njenih zavodov iu duhovskega stanu, toraj popolnoma objektivno, brez da bi list se potezal za taka vprašanja ali da bi se proti temu izrazoval: z eno besedo smejo se taka vprašanje le navesti, kakor to zvesta zgodovina stori; kritika ugodna ali neugodna ima izostati Ravno tako se imajo sprejemati v list „Sočo" kot „gola facta" vse spremembe duhovenskega stanu in take, ki segajo v verske zadeve in njene zavode, toda brez vsake ugodne ali neugodne kritike.
Kar se tiče naroduih strank slovenskih in slovanskih ima list vselej zagovarjati spravo in edinost, in vsaka kritika nasprotnih strank mora biti dobrohotna, objektivna, tako, da ne žali nobene stranke in pospešuje spravo in zedinjenje med njima.
Da se bode list „Soča" uredoval po pravilih novega društva „Sloga" in ravnal po načelih ravno navedenih, to bode nadzoroval poseben odbor štirih udov in sicer dveh posvetnih in dveh duhovniških v Gorici, katere izvoli odbor novega društva „Sloga" iz svoje srede ali iz srede društvenikov; vendar pa morajo vsi štirje udje tega nadzorovalnega odbora imeti stalno stanovanje v Gorici.
3.	Ta poravnava se ima natisniti v zadnji številki „Glasa" in v prvi številki „Soče", ki bode kot glasilo političnega društva „Sloge" izdana.
4.	Ta poravnava se spiše v dveh enakih iztisih, na obeh se podpišejo zaupni možje obeh strank in en izris hranijo zaupni možje stranke staro- drugi pa mlado Sloveucev.
V Gorici dne 6. dec. 1875.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. januarija. Avstrijske dežele.
IVaih» * »» I;» Jiiiiez Siilvator.
ki je bi vsled svoje brošure o topničarstvu
avstrijskem, s ktero je dregnil sršenovo gnjezdo domačih in vnanjih prusakov, od topničarstva premeščen k polku pešcev nadvojvoda Viljema št. 12, je od cesarja imenovan za poveljnika artilerijskega polka št. 9.
Z II n n a j >t se piše „G er m an i j i": V tukajšnjih višjih krogih se nekaj kuha. Baron Ilelfer t, ki je nedavno o pregledu ogerske pogodbe spisal ueko brošuro, dela nepretrgoma pri zaprtih durih v kanceliji načelnika državne kancelije. Še na sveti večer delal je čez 9. uro. Baron H e I f e r t je neki odločen za imenitno službo, da bode pri osnovi novih strank,
0	kterih je pisala „Prov. Corr.", zastopana tudi klerikalua stranka. Tudi vitezu Schmer-
1	i n g u je odločena imenitna služba, kakor se govori v krogih, ki nedavno tega niso hoteli verjeti; pravijo pa, da ne bode prevzel službe miuisterske, ampak da so mu odločili mesto, na kterem bode zamogel vspešno delati kot svetovalec in duševni vodnik. Dasi je nedavuo glasoval za predlog Wildauerjev, kar je kakor bi rekel, nasledek njegovih centralistično-biro-kratičnih in absolutističnih načel, ki zahtevajo splošno izvrševanje obstoječih postav, se vendar katoličani od njegovega vpliva ne boje novih cerkvi sovražnih postav. Naznanilo nekovega berolinskega lista, da članek v „Prov. Corr.", ki je napadal Schmerlinga, se je skoval v ko-vačnici grofa Andrassy a, se potrdi.'-
Kutschker sicer še ni imenovan za nadškofa dunajskega, pa bode brez dvoma imenovan kmalo. Pomožni škof pa ne bo gosp. Gruscha, ampak seminiški vodja M ü 11 e r, ki je odločen katoličan in dober Avstrijanec.
Her ogerskili ministrov ni bilo na Dunaj, da bi se bili posvetovali o pogodbinem pregledu, se te dni neki ministri Auersperg, Depretis, in Chlumeckv podajo v Budapešt, kjer bodo posvetovauja trpela več dni.
Polk št. 34, ki sedaj biva v Košicali, dobil je povelje marširati na mejo hercegovinsko Tako „poroča „Politik."
(■»liško c. namestništvo je odbilo prošnjo v Levovu bivajočih 'Čehov in Rusinov, da bi smeli osnovati podpiralen odbor za Hercegovince.
Vnanje države.
]%Ta jugoslovanskem bojišči so
bile te dni med Turki in kristjani nektere praske, pri kterih so bili Turčini po navadi na-šeškani. Vstajniki hercegovinski štejejo okoli 10.000 mož, razdeljenih v dve armadi, kterima sta poveljnika Sošica in Ljubibratič.
In kot blisk po zemlji naglo švigne, Planejo le-ti nad Nemce v tabor. Strah in groza zdajci vse omami; Malokdo poprime za orožje, Malokdo odide silni moči; Pasti mora Nemcev črna truma, Ki je s smrtjo žugala Slovanom, Potopi se v jezeru krvavem, Tlačijo nesrečne jo verige, Pred pripravljene za rod slovanski. Zmagoviti tam stoje Slovani, Ratislav in Svatopluk junaka, Peljeta domu pogumno vojsko, Zlata se leskečejo bandera, Mnogo njih sovragom so pobrali, Vzeli so jim ščite in čelade, Vzeli v strup pomočene puščice, Vzeli jim bogastvo in zaklade. Jako se radujejo Slovani, Da vojsko so dokončali, In deželi svoji mir dobili. Ali kakor hidra glav neštetih Ne konča s stoternimi se vdarci,
| Tak končana protivnikov truma Sile ni zatrla pri sosedih. Razsrdi se Ludovik, kralj nemški, Urno zbere trume po deželi, Ter udari ž njimi na Slovane. Kakor trop kobilic, ak se vzdigne Prot nebesom, zemlji solnce skrije, In ko na zeleno polje sede, Vse sočivje vje do korenine: Tak pogazijo neštete trume Up Slovanom, zemlja posuši se Za vojenstvom, kot da tekel zmaj bi Od večerne zemlje proti vzhodu. Nemcev, kakor listja je in trave, Vzdigajo pred njimi megle sive, Proti jutru se podč oblači In za njimi urno se pomiče, Kar živi pod milim, zlatim solncem. Tako grozo vidijo Slovani, Čutijo, da zmožni niso četam, Toraj se podajo za meglami, Za oblači, ter hitč prot' jutru Z vsem, kar diše pod rumenim solncem,
j Prazne puščajo vasi in mesta. Urno dirja vojska neizmerna Iz dežele nemške na Slovane, Pa zastonj se po straneh ozira, Žive stvari ni, da bi se uprla, Vsa dežela prazna je in mrtva. Čete pridejo do Velehrada, Kjer so Ratislava svitli dvori, Ki obdaja silna jih trdnjava. Na-njo ljute čete se podijo, S hlodi butajo v zidovje močno, Bijejo z železom v trda vrata, Kakor toča dela šum orožje, Pod nogami zemlja se stresuje. Al — ne gane se ozidje grada. Kot na velikanskem hribu skale Sive, nepremaknjene stojijo, Ak se tudi strele v nje kadijo, In v potresu zemlja se premiče: Tako mesto slavno se ne gane, Varni so v ozidji svitli dvori In zakladi kralja Rastislava. (Dalje sledi)
Tujcev je med njimi okoli 400. Hercegovinci, ki so se bojevali pod Lukom Vukalovičem in sedaj na tujem živč, kakor Pavlovič, Vaško-vič in Dušič, pridejo zopet v Hercegovino, da se vdeleže vstanka. Ljubibratič ni šel v Bosno, ampak v Cetinje.
O Turkil» se poroča, da se nič ne
zmenijo za obljube, ktere v zadnjem svojem pismu sultan kris janom obeta. Zlasti v Bul-gariji počenjajo hude grozovitosti. NekiTurčiu je ubil Bulgara in odpeljal njegovo ženo, zopet drugi je ubil druzega, ker je hotel imeti nazaj od Turčina mu ukradene vole, turške gosposke pa se za to čisto nič ne zmenijo. Turčiui nočejo pričati zoper Turčine; kristijani pa ne smejo. Iz Kostajnice se poroča, da so 7 priedorskih kupcev, ki so bili 4 mesce v Bi-haču zaprti, prepeljali v Sarajevo, od koder jih nameravajo deportirati v Malo Azijo. Kdor misli, da bodo Turčini kedaj lepo ravnali s kristijani, tisti turčinstva ne pozna.
Nemški katoličani hočejo slovesno obhajati oprostenje nadškofa iu kardinala Ledo-hovskega iz ječe, ki se bode zgodilo 3 februarija. Ker nadškof noče pripoznati, da bi odstavno pismo sodišča za duhovne zadeve bilo veljavno, ga bode vlada najbrže kje internirala, kakor je bila storila z Martinom.
■tuski zastopnik pri dvoru papeževem postane knez Ur u ko v.
Amerikanski zavezna država je Angleško vprašala, bi li ne kazalo, da vnanje vlade na otoku Kubauskem napravijo mir?
Izvirni dopisi.
Iz krškega okraja. 31. decem. Po naključbi prišla mi je v roke okrožnica okrajnega šolskega nadzornika do učiteljev tukajšnjega šolskega okraja, v kterem se g. učiteljem graja vse, kar je g. c. k. okrajni šolski nadzornik v preteklem šolskem letu napačnega pri šolah zapazil; pri vsaki točki je g. učiteljem tudi nasvetovano ali priporočeno, kaj naj storijo, da se navedene nerednosti odpravijo.
Točka 3 se glasi: ,,Es wird konstatirt, dass der Religionsunterricht oft, mangelhaft oft gar nicht ertheilt, und die Unterrichtszeit dazu vom betreffenden Religionslehrer gauz beliebig gewählt wurde." Ne vem, kako je bilo drugje, pri nas pa sva jaz in moj tovariš kot kateheta vestno spolnovala svojo dolžnost, kar nama tudi tukajšnji g. učitelj vsaki trenutek potrditi zamore. Če se je pa kje opustilo podučevanje v krščanskem nauku, mislim, da ni prav tega potem splošno očitati vsim g. kate-hetom, ampak da bi se morali grajati le do-tični gospodje. Da bi se bile ure za krščanski nauk od gg. katehetov določevale čisto samovoljno, kakor pravi g. šolski nadzornik, splošno tudi ne velja, včasih pa se je to moralo zgoditi, če je namreč g. katehet imel druga ime-nitneja posla, ki jih je moral po poklicu svojega stanu nemudoma izvršiti. Duhovnik namreč ni samo katehet, temuft tudi spovednik in to-lažnik na smrtni postelji zdihovajočih ; vrh tega mora v adventu in predpustu tudi odrašene ljudi izpraševati, ter pripravljati jih za velikonočno spoved. To vse ima duhovnik preskrbeti, in če zarad tega imenitnega, ne odložlji-vega posla kterikrat v šolo pride „zu einer vom betreffenden Religionslehrer ganz beliebig gewählten Zeit", in diu g. učitelj, posebno, ako je privrženec slaboglasne „Schulzeitung", odgovori: Po šolskem redu, to uro jaz podu-čujem, prosim, govorite, ali boste tega kateheta
obsodili? in mu boste li smeli očitati, da svoje dolžnosti ne spolnuje?
Če tedaj c. k, okrajni šolski nadzornik zapoveduje, „dass der Religionsunterricht regelmässig und zeitgemiiss ertheilt werde, gehört zur iunern Schulordnung, und der §. 34 der Sch. und U.-Ordnung legt dem Leiter der Schule die Pflicht auf, für das genaue Befolgen der Schulordnung Sorge zu tragen," se iz gori omenjenih vzrokov noben katehet temu izreku brezpogojno ne bo mogel podvreči.
Vas pa, dragi moji tako napačno sojeni tovarši tega šolskega okraja, ki se Vam očita, da se podučevanje v krščanskem nauku opušča cele mesece, srčno in prijateljsko prosim, spol-nujte svoje dolžnosti, kar koli je mogoče, vestno in natanko, da si nihče ne bo drznil očitati nam pomanjkljivost, ali lenobo, ali nespolno-vanje naših dolžnosti.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. januarija.
(Silvestrova večerna veselica) v ljubljanski čitalnici je bila krasna in zopet tako obiskana, da so bili vsi prostori zasedeni. Program veselice, primerno bolj kratkočasen ko resen, se je gladko izpeljal, med pevskimi točkami so zlasti tri dopadale občinstvu, namreč „srečni zakon", „laška salata", posebno pa ,,vožnja po železnici na Bled". Loterija imela je več lepih dobitkov. To in pa pijača po novi meri iz Tankove kleti ter jedila je obdržalo goste dolgo v veselosti. Za to lepo veselico gre hvala čitalničnemu odboru, pevskemu društvu iu domačemu orkestru, ki je pod vodstvom pevovodje g. Stijcklna tako vrlo se obnašalo, da nismo težko pogrešali druge godbe.
(Slovensko gledišče.) V četrtek, t. j. sv. treh kraljev večer, pod;i „dramatično društvo" živahno burko „Čevljarska učenca", v kteri ima zopet g. Kajzelj obilno prilike odlikovati se v nalogi njegovemu komičnemu talentu primerni. Gledišče bo toraj gotovo polno.
(Nemško gledišče) v Ljubljani je v jako slabem stanu. Z novim letom je popustil vodja Schwabe vodstvo in zdaj igra družba dalje še brez vodje. Vzrok temu je, pravijo, razpor med vodjo in igralci ter „Tagblattovci1', najbrže pa to, ker je „nemško" prebivalstvo ljubljansko malo podpiralo svoje gledišče. Opere letos že ne bo več. Mi za nemškim glediščem ne bomo jokali, če gre; le škoda za podporo, ktera se daje iz deželnega denarja za tako minljivo in — recimo naravnost — tako nepotrebno napravo, kakor je nemško gledišče v Ljubljani, kakoršno namreč je in pri tukajšnjih razmerah biti more.
(Nesreča.) Novega leta dan po noči je sodnijski avskultant gosp. Avbel tako nesrečno padel na trdo dvorišče s prvega nadstropja, da se je hudo poškodoval in so ga morali prenesti v bolnišnico.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe. V ljublj. škofiji: Č. g. Martin Povše dobil je faro šentjursko pri Kranji. — Razpisane so: Črnuče 11. dec., Bohinjska Bela 15 dec., Rakitna 23. decembra.
V lavant. škofiji: Č. g. Ivočevar Jož. pride za kaplana v Loko; kaplanija pri sv. Frančišku ostane začasno izpraznjena.
—	Premembe pri učitcljstvu. Gsp. Kristijan Engeluiau iz Mirne v Suhor (okraj.
černom.); zasebna učiteljica gdč. Marija Vidic v Rajhenburg.
—	Učiteljske službe so razpisane: Na Kranjskem: V Dolini (Gross-Dolina) šol. okraja krškega učit. služba, 1. p. 500 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 31. jan. kr. šl. svetu v Dolini. Na 1 razredni ljudski šoli v Šentjurji pri Kranji, učit. služba, 1. p. 500 gl. in stanovanje. Kraj. šol. svetu do 20. januarja. Na Štajarskem: v Šoštanju, v Cezanjevcih, v Slov. Bistrici in pri sv. Bolfanku na Ivogu; podučit, službe v Ljutomeru, št. Ilu na Gorič-kem, Malinedelji in pri sv. Križu pri Ljutomeru.
—	Cesar in cesarica sta za cerkev presvetega Srca Jezusovega, ki jo mislijo zidati v Gradcu, darovala 2000 gld. iz lastnega premoženja.
—	G. dr. Vidrič nam pošlje glede interpelacije Miletičeve o „Matici slovenski" enako pojasnilo, kakor smo ga po „Politiki" že sami dostavili našemu dopisu iz Hrvatske v št 152. ..Slovenca", „da Hrvatje nimajo prava vtikati se v ogerske, a Ogri ne v hrvatske notranje zadeve, in da niso glasovali ni pro ni contra."
—	Narodna čitalnica kamniška bo imela 6. t. m. na sv. treh kraljev dan ob 5. uri popoldne v društveui dvorani svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji preteklega leta. 2. Polaganje računov. 3. Volitev predsednika, blagajnika in 7 odbornikov. 4. Predlogi in nasveti posameznih udov. Najuljudneje vabi vse čč. gg. dru-štvenike k obilni vdeležbi	odbor.
—	„Glas" naznanja, da z novim letom vsled srečno(?) dognane sprave neha izhajati in da se prvi list „Soče" 1.1876 pošlje vsem dosedanjim naročnikom „Glasovim".
—	Potovanie v sv. deželo. Generalni koroisarijat na Dunaji namerava tudi za prihodnjo veliko noč osnovati popotvanje v sv. deželo za možke, duhovne in neduhovne.
—	Iz Maribora se piše „Vaterlandu", da se je prezgodaj poročalo, da so se mil. knez in škof zarad prepovedi mestnega starašinstva zastonj obrnili do c. namestništva v Gradcu, kar se je poročalo tudi nam. Kadar bo vloga škofijska rešena, obera gosp. dopisnik objaviti vlogo in odgovor c. namestništva.
—	Licijencije za spuščanje žrebcev se bodo delile 14. jan. v Celji, 15. v Središču iu 17. v Cmureku.
—	Sejmi na Kranjskem: V mesecu januariju: Pond. po sv. 3 kraljih v Trnovem (na Notranjskem), v Ži rovnici in na Widmu (poleg Krke); torek po sv. 3 kralj, v Metliki; 10. v Zalogu; na dan sv. Antona v Železnikih, na Uncu, na Brezovici in v Cekljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu; pond. po nedelji slad. imena Jezusa v Novi vasi (na Blokah); 20. v Kamniku, v Dolih in v Kočevju; 22. v Vrhpolji pri Ipavi; 3. pond. po sv. 3 kralj, v Ljubljani (8 din).
Na Štajarskem: 10. v Šmarji in v Novi cerkvi; 12. v Planini; 14. v Beračah; 17. v Kapelan, v Gor. Radgoni in v Petrovčah; 20. pri sv. Lenartu v Slov. goricah.
Na Koroškem: 8. v Gmiindu; 10. v Beljaku in Strassburgu; 12. v Milštatu; 17. v Št. Vidu; 20. pri sv. Hemi na Krki; 25. pri Št. Pavlu.
Slavno uredništvo!
K dopisu iz srednje Kanomlje 16. nov. p. leta pod naslovom „Ne zatiraj ubogih, udov in sirot" v št. 138 „Slovenca" od 23. nov.
1875 podam sledeče dejansko razjasnilo. Po smrti Antona Mahoriča iz srednje Kanomlje hiš. št. 7 je bila vsa njegova zapuščina, med ktero tudi njegovo posestvo v srednji Kanomlji hiš. št. 7 3/-i zemljišča z mlinom skupaj po cenilnem možu Boštjanu Leskovicu iz spodnje Kanomlje sodnijsko cenjena na 2371 gl. 32 kr.
Od vseh strank naznanjenega dolga pa je ranjki Anton Mahorič zapnstil 2444 gl. 21 kr., toraj več nego je znašalo njegovo premoženje. Oporoka njegova, v kteri je za dediča postavil otroka, ki ga bode rodila njegova žena, ki je bila nosna, bila je brez vsacega pomena, ker so, kakor je bilo ravnokar rečeno, dolgovi presegali vrednost zapuščine.
Pri teh okolnostih bi se bil moral po postavi o zapuščini napovedati konkurs ali krida. Dotična konkursna obravnava bi bila pa pri-zadjala, kakor vsak ve, mnogo stroškov, kteri bi se morali iz zapuščine plačati; posestvo in druga zapuščina bi se bila po sodniji prodala in kupni denar bi se bil po odbitih stroških konkursne obravnave med upnike tako razdelil, da bi bili nekteri od njih ali prav malo ali morda celo nič dobili, vdova in hči bi bili pa morali iti, slednja gotovo brez vsacega premoženje po svetu.
Z dekretom 14. aprila leta 1852 št. 1482 sem bil jaz od c. kr. sodnije v Idriji mladoletni Neži Mahorič imenovan za varuha. O tej zadevi sem bil 8. januarija 1. 1852 poklican k c. kr. sodniji v Idriji, kjer se je z menoj kot varuhom mladoletne Neže Mahorič in z Ant. Čukom, drugim možem vdove Marije Mahorič, sklenila izročilna pogodba, po kteri je Anton Čuk vso z dolgovi preobloženo zapuščino ranjcega Antona Mahoriča proti temu prevzel, da se je zavezal vse dolgove poplačati, hčeri Neži pa po dovršeni polnoletnosti, ali ko bi prej spremenila stan, izplačati 1000 gold. a. v. kot dedščino po njenem očetu, do tistihmal pa preskrbeti jo z vsim potrebnim.
Konec dotične pogodbe, ktere spisek vsak, ki se za to stvar bolj zanimiva, pri zemljiških knjigah c. k. sodnije lahko pregleda, se glasi tako-le: ,,V znamenje tega, da je bila ta pogodba strankama prebrana v domačem jeziku in raztolmačena, potrjena in sprejeta, so sledeči podpisi." Med podpisi se nahaja tudi križ Marije Čuk, vdove Mahoričeve, o kteri dopisnik piše, da zarad tega prepisa, kakor pravi nikdar ni bila pri c. k. sodniji v Idriji, ampak le enkrat pri meni, ki sem jo neki v svoje stanovanje povabil in ji rekel: „Vi bodete morali na svojega moža Andreja prepisati, da ne bodete toliko plačila, potov in druge sitnosti imeli;" tega pa da ji nisem povedal, da bi hči Neža posestva ne imela.
14. junija 1. 1852 je c. k. sodnija v Idriji to pogodbo z odlokom št. 2250 glede mladoletne Neže Mahorič potrdila, 8. oktobra 1.1852 pa je bil Andrej Čuk na podlagi te pogodbe na posestvo ranjcega Antona Mahoriča kot lastnik prepisan, ob enem pa za mladoletno Nežo Mahorič zastavna pravica na le-to posestvo v zavarstvo dedščine 1000 gld. vknjižena in sicer s prednostjo pred vknjiženo doto ma-terno.
Ni tedaj res, da bi bil zviti (?) stric Andr. Čuka pri c. k. sodniji v Idriji in pri županu tako znal viti, da so ga ubogali in zadnjo voljo Antona Mahoriča ovrgli ali prenaredili, da so v ta namen, in da so mogli posestvo in premoženje prepisati na mladega moža, morali odstaviti starega pravičnega jeroba, ter da so v moji osebi dobili „prepekanega jeroba", in da bi bila hči po krivičnih pismih namesto posestva in premoženja dobila le 1000 gld.,
nadalje, da je mati mislila, da prepis velja le za mladoletnost hčere Neže Mahorič.
Pri takih okoliščinah je bila za Nežo Mahorič očividna velika korist pogodbe, vsled ktere je Andrej Čuk prevzel z dolgovi preobloženo zapuščino Antona Mahoriča, in se zavezal vse dolgove poplačati, poleg tega tudi še njej izplačati 1000 gld., do izplačila pa z vsim potrebnim jo preskrbeti. Jaz, kot njen varuh, nisem imel nobenega vzroka ustaviti se sklepu take pogodbe, ktero je potem tudi sodnija z dobro vestjo potrdila.
Ko bi pa pravništvo ranjcega Antona Mahoriča res bilo toliko vredno, kakor dopisnik pravi, kar pa ni, in ko bi se bila po izročilni pogodbi dne 8. junija 1852 hčeri Neži kaka škoda zgodila, je očividno, da so to škodo zakrivili tisti, ki so zapuščino Antona Mahoriča proti svoji vesti tako malo cenili in mene zapeljali, da sem sklenil omenjeno pogodbo, ktero se je meni za mojo varvauko jako koristna zdela, sodnijo pa, da jo je potrdila.
Kar dopisnik o materi Mariji Čuk, vdovi Mahorčevi, piše, je vse izmišljeno; ona sama mi je povedala, da tega, kar on o njej pravi nikdar ni govorila in tudi nikdar govoriti m mogla, ako se ozir jemlje na navadni konec izročilne pogodbe od 8. junija 1852.
V obrambo moje do sedaj neomadežovane časti in poštenosti, ktero je dopisnik tako neopravičeno napadel, blagovolite to razjasnilo v Vašem cenjenem listu priobčiti.
V Idriji 29. decembra 1875.
Janez Leskovic.
Eksekutivne dražbe.
Stajarske.
1. jan. Jož. Molan v Spod. Pohanci (1795 gld.. Franc Ruška v Negovi. 2. Martin Svetoj v Loki (1417 gld.)
8. jan. Mart. Parežnik v Kapli (1296 gld.). Marija Suhač v Šihlovi (4045 gld.). J. Stölker v Polzeli (14000 gld.). 3. Jož. Fradl na Vranci (1000 gld.). Jan. Reušl t Ormožu (12000 gld.). Marija Supanc v Lipi in Jan. Steiner v Gotovljah (4291 gld.).
Telegrafične denarne cene 3. januarija. Papirna renta 69-35 — Srebrna renta 73-76 18601etno državno posojilo 111 90— Bankina akcije 896 — Kreditna akcije 195.60 — London 113.06 — Srebro 103 05. — Ces. kr. cekini 5-32 -- SONapoleon 9-07.
Denarstvene cene. 31. decembra.
Državni fondi.	Denar. Blago
5"/o avstrijska papirna renta .... 69.30	69.40
5% renta v srebru....... 73.60	73.70
Srečke (loži) 1854. 1..............107.50	108,—
„ „ 1860. 1., celi.....111.90	112.20
„ „ 1860. 1„ petinke . . .	118.—	118.25
Premijski listi 1864. 1.,............133,—	133.25
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5'/,........ 80,—	80.50
Kranjske, koroške in primorske po 5°/, 96.—	—.—
Ogerske po 5%........ 83.25	81.—
Hrvaške in slavonske po 5°/0 ....	85,—	85.50
Sedmograške po 5% ............79.50	80,—
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..............919,—	920,—
Unionske banke........ 75.—	75.20
Kreditne akcije.........202.10	202.30
Nižoavstr. eskomptue družbe ....	171.—	172.—
Anglo-avstr. banke.......95.30	96 50
Srečke (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. .	167.—	167.50
Tržaške	„ 100 ., k. d. . 13.60	14.—
„	„ 50 „ „ ,. .	56.—	56.50
Budenske	„ 40 gld. a. v. .	26.50	20.75
Saimove	„ 40 „ „ „ .	38 50	38.60
Palffi-jeve	„ 40 „ „ „ .	27.60	27.75
Clary-jeve	„ 40 ,, „ „ .	29,—	29.50
St. Genois	„ 40 „ „ „ .	29.50	30.50
Windischgrätz-ove „ 20 „ „ „ .	21.—	23.50
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	22 50	23.50 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •......5.32 I 6.S3
Napoleonsd'or..................9.07	9.07%
Srebro..........113.60 | 104,10
Vabilo
k naročevanju na
m8L«YI1I€&m.
„Slovenec" velja, kakor do zdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „četrtleta2 „ 30 „ „ ,. „ „ en mesec . 80 „ V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke ... — „ 7 „ Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ - „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta.....3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 „
(Zarad malega spremena menda nam ne bo nihče za zlo vzel, ker očividno mi ne bomo nobenega dobička imeli, ampak želimo le mnogim s tem vstreči. Za vsak stan posebej nam iz mnogih vzrokov ni mogoče posebne cene delati.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen)
opravništvu,
Stari trg, hiš. štev. 16.
Častilci sv. Očeta
imajo priliko kupiti posebno lepo, najnovejšo podobo
Pij a IX.
Izvirno podobo je vsled naročila grofa Chamborda naredil imeniten rimski umetnik kopije pa 26" visoke in 18'/g" široke v tako imenovanem oljnotisu izdala je umetna naprava Kornova v Liitzowu, kot spomenico na obletnico 301etnega višjega pastirovanja, ki jo bodo sv. Oče obhajali 16. junija 1.1. Vrli katoličani si prizadevajo za razširjanje tega mojsterskega dela, ktero so sv. Oče s prisrčno zahvalo blagovolili sprejeti in ki je pohvaljeno tudi od kardinala Antonellija. Zato tudi mi podobo iskreno priporočamo vsem in to tem bolj, ker to početje bode tudi v korist sv. Očetu. Podoba namreč velja 4 gld. 50kr.; od tega dobi umetnik 3 gld., 50 kr. gre listom za razširjanje, 1 gld. pa kot dar za sv. Očeta, ki se jim bode od hiše Kornove izročil z imenikom naročnikov vred. Kdor bi tedaj želel to podobo, naj se za-njo oglasi saj do konca meseca maja pri preč. gospodu stolnemu dekanu Jožefu Zupanu ali pa pri opravništvu „Slovenca", ktero bode naročila, pošiljanja itd. oskrbovalo. Denar se pošlje ali precej, ali pa ko podoba dojde. Naj jo naroči, kdor le količkaj more, gotovo se ne bo kesal!	(1—2)
«Tos. Svoboda,
lekarničar „pri zlatem orlu",
(ik železnega most« v Ljubljani,
priporoča toliko priljubljena salicilna zdravila, ki so
1.	Salicilna voda za izplakovanje ust pri grlobolenji (difteritis).	(74—16)
2.	Salirilni zobni prah za snaženje zob. Izmed vsih do zdaj znanih prahov najboljši.
3.	Salicilna iiniivalna voda zoper vse kožne izpušaje.
4.	Salicilna štupa zoper neprijetuo potenje n6g.