Našim malčkom SIROTA IN NESRECNA MATI (Nadaljevanje) »Marna mi je rekla,« je razmišljal spotoma, »da neprijetnosti razjedajo dušo. Tudi ona je pretrpela dosti neugodnosti. Dosti je trpela, često jokala in s svojimi vročimi solzami močila moje lase.« Doma je bil še bolj tih kakor običajno. Povečerjal je, zmolil in legel na svojo bor- no posteljo. Sanjalo se mu je, da je postal vrtnar in da je iz debla potegnil črva, ki se je zajedal v les in vrtal proti jedru. Naslednje jutro je šel v šolo. Učitelj je resnega obraza stopil v razred. Po končani molitvi je učencem prečital pismo, ki ga je dobil od gospe Marije Cvitan. Gospa je v pismu tožila, da so ji učenci uničili cvetje in sadje. »Otroci, sram me je!« je nato nadaljeval. »Ne najdem besed, s katerimi bi obsodil to divjaštvo. Kaj naj storimo? Kako ji bomo dali zadoščenje ? ... Veste, kaj bomo storili ? Za nalogo bomo pisali pismo, v katerem bo vsak prosil gospo za odpuščanje. Najlepše pismo bomo poslali gospe. Na delo!« Učenci so se začudeno spogledab'. Pisanje ni šlo izpod rok. Nepridipravi niso našli besed, s katerimi bi obsodili svoje grdo ravnanje. Mirko je sedel v zadnji klopi. Zamislil se je. Cez čas je pogledal skozi okno. Zdelo se mu je, da ga iz nebes gleda njegova mati in mu govori: »Ljubi sinek, tako niši: Draga gospa! Uničili smo Vam cvetje in sadje. Sramujemo se svoiega dela. Niti sami ne vemo, kako smo mogli storiti kaj takega ^dpustite nam! Obljubljamo Vam, da se bomo poboljšali. Molili bomo za Vaše zdravje in Vašo srečo. — Učenci ljudske šole.« Mirko je vse to naplsal. Ueitelj je pobral naloge. Opoldne jih je pregledal. V začetku popoldanskega pouka je dejal: »Naš Mirko je napisal najlepšo nalogo! Njegovo nalogo bomo prepisali in jo poslali gospe.« L<Kon«o prUioOajiO^