Konči Ahačič
Jurjevanje

,,Danes, bogme, zJurjem grem.     Jurček sabljo si pripaše,        Putke, kužki, vsi bežijo,
— Očka pravi, da ne smem —       Sirca iskrega zajaše,              ker se jezdeca bojijo. —
ampak Sirec moj že hrska         skrito smukne skozi duri       In že vas za njim ostaja,
in nestrpno z nogo brska:          in po cest/ /o odkuri.             /n že potje ga obdaja,
prvi v vas pomlad                        Nič se ne ozira,                      pa ne postoji,
bi prinesel rad."                          strumno galopira.                    kar naprej drvi.
-4// — te/n ye sro^tf teman,    Že /e y gozdu. Veja poči.       Kaj je njemu konj in meč!
ves je mrk in ves strašan!   Jurčku srček v hlačke skoči.    Pete dviga prav do pleč.
,,Najsevrnem?— Kajpa.če   Nekajmuprednoskommigne,    Sivi zajček ga ustavi:
v gozdu Jurij čaka me?    nekaj proti njemu švigne —   ,,Noge zgubljaš! Stoj!"
Zame ni strahov                     Jurček se zboji!                                               mu pravi.
in ne grem domov!"              Skoči in zbeži!                        ,,Jurček! Saj jaz tak
                                            tudi sem junak!"