Leto 48____________________VRTEC_______________ Stran 189 France Zužek: Volk! T§28w3™ ed je sedel na klopici pod košato lipo, vlekel iz vivčka ter Cg^pgHSS^ gledal za sivimi oblaki dima. Okrog njega so se igrali .^BilifSiS^ kratkohlači vnuki in kuštraste vnukinje. T^S-^Suži?^1 »Ti volk, ti!« je zamahnil ded po krivorepem pete- linu, ki se je bil pognal do Tončkovih usten in mu odščipnil precejšen kos koruznega kruha, da je kar goltal in se skoro davil nad njim. »Kakšen pa je volk?« je vprašala Francika, pa se naslonila na dedovo koleno in mu zvedavo zrla v njegove drobne, s košatimi obrvmi za-rastle oči. »Velik,« je odgovoril ded. »Večji ko sosedov Sultan?« »Večji, večji!« »Pa ni tako hud.« »Hud, hud! Hujši ko devet Sultanov!« »Oh, — no!« se je prestrašila Trancika. »Pa ste ga že videli, ded?« je vprašal Tonček, ki je doslej le od strani poslušal pogovor in klestil kos kruha. »O, pa še kakšnega, kakšnega! Kar groza me je bilo, in mraz me je izpreletaval!« Tonček, Francika in drugi vnuki ter vnukinje so posedli okrog deda. On je pa iztrkal pepel iz pipe, jo natlačil iznova iz rumenega, z rdečim trakom obrobljenega mehurja, prasnil parkrat žveplenko ob irhastc hlače, prižgal, pomrdnil malo z ustnicami, pljiinil in začcl počasi: »Tak-le sem bil kot naš Tonček. Za spoznanje večji, pa malo bolj pridcn. Tako nagajiv in navihan nisem bil kot Tonček. Vsak dan sem gonil živino na pašo. V Ropočavnice sem jo gonil dopoldiie in popoldne. Čadi sem obesil zvonec na vrat, pa sem jo pognal po ulicah. Druge so šle pa za njo. No, nekega dne priženem na pašo kakor ponavadi. Ogledal sem si še kosje gnezdo v smrečju, kjer je bilo četvero mladičev še v mišji dlakici. Splezal sem na gaber, kjer je čepelo dvoje miadih, kro-fastih grlic; nabral sem še rdečih jagod, in ko sem imel vsega dovolj, sem okobalil debclo hrastovo vejo, se nagnil na desno in levo, — pa je šlo: Holadije-juhu, holadije-juhu! — da mi je koj klobuk odletel in obvisel na lcskovem grmu. Tako se šc nihče v svojem življenju ni gugal kot jaz tistega dne na hrastovi veji. To je šlo, da je bilo kar veselje! Tudi pet klafter daleč bi bil odletel, če bi se bil spustil. Pa lep, jasen, kot ribje oko čist dan vam je bil. Polna je bila trata pisanih metuljev, marogastih čmrljev in žužkov, da jc kar šumelo in bobnelo po planjavi. V gošči pa vam je žvižgal kos kakor da jc ni žalosti v njegovem drobnem srcu. — Ej lepo je, lepo zunaj na travnikih, kjer človek pozabi svoje križe in težave in občuduje le Iepoto vesoljnega stvarstva! Stran 190________ VRTEC Leto 48 No, včasih sem malo pogledal, kaj dela živina. Vse se je lepo paslo po ravnini. Le liska jo je bila pririnila v gosto zarastlo dclino pod mano. Jedla je najrajši senčno travo naša liska. — Ko sem vide'. da je vse v redu, sem se pa pognal spet, da je šlo na življenje in srjt-t: Holadije-juhu-ujuhu! Kar začujem: Prask, prask, prask - po goščavi. Živina postane in striže z ušesi. Gledam, gledam, strah me je, kurja polt me oblije in - ¦ -hops! — skoči volk na lisko v dolini. Kar okamenel sem, niti dihtiil nisem več. Kaj, če me volk zagleda? Volk se zaganja v kravo, liska mu pa obrača roge. Pa, kako je premetena požrešnost volčja! Mari mislite, da jo je naskakoval spredaj?i I-ja-a! Samo od strani in odzad. Vsa je bila žival že razpraskana. tako jo je obdeloval z ostritni kremplji. Kar kri je lila od nje. Tedaj pa začne renčati in mukati, kolikor ji je dopuščala sapa. Živina na travniku začne sopsti, letati sem ler tja, naš veliki vol Sivec pa dvigne rep, zapuhti, pa jo ubrišt naravnost v dolino, pa se zapodi v volka, da pokaže kar vse štiri. Nato jo pa ubere, Sivec pa za njim! Kar kadilo se je, in grude sta prevračala.« Med pripovedovanjcm jc dedu ugasnila pipa. Odkašljal se je, pljunil, si jo spet prižgal in se pripravil. »Kaj je bilo pa potem, potem?« ga je vpraševala dcca vsevprek. »Potrpite, otroci! - Skočil sem s hrasta, dal klobuk na glavo in tekel, kar so me nesle noge - proti domu. Komaj sem povcdal, kaj se je zgodilo. Zbrali so se niožje, se oborožili s cepci, sekirami. Rajni Kosc —¦ Bog mudaj dobro! - ¦- je vzel tisto svojo lovsko puško; Bartel, ki je služil njega dni cesarja, — pri dragoncih je bil — svojo bridko sabljo — pa so šli nad volka. Iskali so, pa iskali en dan, dva, tri dni> Vse zastonj! Ne duha, ne sluha ni bilo o volku, ne o volu. Ze vsi smo mislili, da smo ob Sivčka. Mati so vedno hodili objokanih oči okoli. Kar ti ga najdejo enkrat četrti dan prav tam na vrhu v Vidmarjevem gozdu. Ob bukev je tiščal volka, pa ga ni hotel nič izpustiti.« »Kar nič?« se je začudila veselo iznenadena deca. »Nič, kar tiščal ga je, čeprav je bila mrcina že zdavnaj mrtva. Še proč ga niso mogli spraviti, proč! Ko je hotel odnehati z rogmi, pa se je volk pomaknil po bukvi nizdoli — seveda, ko je bil mrtev! Vol ga je pa le še bolj pritisnil, ker je mislil, da je še živ in da še miga. S silo' so vola odstranili. Ko je pa videl, da je volk mrtev in da se več nc ganc, je šel pa rad domov. Kako tudi ne, saj je bil lačen, da sc jc kar videlo vanj. Kako smo ga potem radi imeli, tistega Sivčka! Kaj si mislite? Tako zvesta in močna žival! Tri dni je tiščal mrcino ob bukev, ne da bi jedel ali pil!« »Zakaj ga je pa tiščal tri dni?« je vprašal Tonček. »Jaz bi ga bil pa izpustil koj, ko bi bil videl, da je mrtev.« »Seveda ti, ki imaš pamet! Žival je pa nima. Ko bi bil imel vol pamet, bi bil volka izpustil; tako ga je pa tiščal kar tri dni. Žival nima pameti, človek jo pa ima. Zato pa strahuje najhujše zverine. Pamet, Leto 48 VRTEC StranJ91 to je najvišji dar božji; s to je Bog povzdignil človeka nad vse stvarstvo. Trcba je samo, da jo človek tudi prav rabi. Sicer bi bilo zanj bolje, da bi je ne imel. Pamet in razum nam je Bog dal, da spoznavamo njegove dobrote in veličino, pa da ločimo dobro od slabega. Da potem delamo dobro, slabo pa opuščamo in da tako dosežemo večno zveličanje v nebesih. Gorjc pa onim, ki se obrnejo od svojega Stvarnika! Pogubljeni bodo in vrženi v večni ogenj! Zato pa bodite, otročički moji, poštem in pridni, in Bog vas ne bo nikoli pozabil. Tndi v najhujši sili nei« Hitro so minevale ure ob dedovem vznožju. Ej, ko bi mogel človek danes še zapisati vse, kar nam je povedal!-J