V torek,
četertek in saboto
izhaja in velja:
Za colo leto .	7 for. 50 kr.
V	pol leta	Sr 80 „
rt	četert leta	2 . - ,
n	mesec .	.	—“ rt 70 „
	Po pošti:	
Za celo leto		9 for. 50kr,
	pol leta	4	„ 80„
rt	četert leta ,	. 2 „ 60 „
rt	mesec	.	.	• - „ 90 „
„Živi, živi duh sli venski,, bodi živ na veke!“	Nar. pcnom.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
V Celovcu v saboto 5. januarja 1867.
Tečaj MS.
Narodnost in vera.
A. F. H. v Ljubljani.
Nedavno smo čitali novico, ki jo je italijanski list „Pungolo* donesel, namreč da je grof Bismairk pruskemu konzulu v Trstu denarjev poslal in mu naročil, naj v Trstu za zedinjenje tega mesta z Nemčijo agitira. Jako dobro se nam je sicer zdelo, da je „Pungolo prusko vlado precej napadel ter Trst kakor Istrijo in Goriško, čeravno žali-bože z italijanskega stališča, branil; kajti iz tega vidimo, da ne bode še v prihodnjosti miru med Italijani in Nemci, in da bode ravno slovenska zemlja stvar prepira za pri-hodnjost, kakor je bila Lopibardija in Benečija v poprejšnih časih. Mi sicer žalostnega srca to nesrečno osodo mile nam Slovenije spominjamo, ali kaj pomaga javkanje, okolnosti se ne dado spremeniti in med dvema nesrečmiia izbira se po navadi manjša. Tako je tudi pri nas Slovencih in Slovanih sploh, sovražnike smo imeli, imamo jih in bodemo jih imeli, ali vsaj to nam je tolažba v našej tugi, da, akoravno nas naši sovražniki nezmerno črte, in samozarad tega, ker smo na svetu, se oni včndar med seboj še hujše črt6 in zavidajo. Po latinskej pri-slovici „duobus litigantibus tertius gaudet,, — „če se dva prepirata, tretji se veseli“ — bi se nam tedaj ne bilo ravno posebno hudo bati, da poginemo, če pa to prislovico bolje pretehtamo in prevdarjamo, vidimo, da je to le takrat resnično, ako tretji ne drži
Besednik,
Nikoiaj Šubic Zrinjski, sigeški vitez.
(Po hrvaškem poslovenil F. S. L. M.)
(Konec.)
Ko se je Nikolaj v trdnjavo bil umaknil, ostalo mu je še 800 mož. Turki so med tem tudi črez močvirje baterije napravili in so potem od vseh strani streljati začeli proti trdnjavi. Kolikor je oko videlo, vse je bilo top pri topu, junak pri junaku, konj pri konju, šotor pri šotoru. Pusto polje treslo se je od silnega ropota in šumenja, in zrak odmeval je od turškega vriskanja in alikanja. Noben ni mislil, da bi bilo mogoče skozi to množico predreti pa mu še živemu ostati; vsem do zadnjega zdela se je v kratkem zguba in smrt gotova. Pa vendar noben ni boječ postal, noben ni mislil vdati so, ampak še 400 izbranih junakov je zoper voljo Zrinjskega iz trdnjave mahnilo, 3000 janičarjev posekalo, mnogo topov zamašilo in Turkom zabranilo, da niso mogli mestu vode odpeljati. Naši so zgubili pri tem napadu skorej polovico svojih ljudi in ker jih nič druzega ni čakalo, kakor slavna smrt, so samo še na to mislili, kako bi še več škode sovražnikom napravili. Soliman se je med tem grozovito srdil, ko je videl, kako se hrabro mala peščica našincev bojuje in da je že zgubil toliko svojih najboljših vojakov. Da bi poprej tej strahoti konec bilo, zapove, naj se trdnjava zmiraj bolj naska-
lcrižem rok, temuč akot vse svoje moči zbira in preži na vsak priinerljej, ki bi se njemu v prid pripetil; da se okoli enega znamenja, okoli eno zastave skupi da se enega principa zvesto in trdovratno drži. In ktero načelo je to, okoli ktereg.V nam je treba stati kakor siva skala, nepristopljiva nobenemu napadu, nobenej zvijači? To je narodnost slovenska in vera,
J^arckdnost slovensko treba nam je o h Banditi im hrabro b.raniti, kajti narod dotlej’^m, dokler njegov jezik živi. Dokler si oh ram'fsvoj jezik, obrani si tudi svojo lastnost in. kar je tudi prevažno, svojo vero. Leta je tista zveza, ki narod v najneugodnejših razmerah pogube reši; to vidimo pri Ircih na Britanskem, pri kristjanih na Turškem i. t. d. Ali parna po sebi gotovo v tej zadevi nima tolikanj moči, kakor jo ima v zvezi z narodnostjo; kajti danda-nešnji vidimo, da se povsod poskuša spodkopati vera istega naroda* kterega narodnost se hoče zatreti. Leto pi se Z nami tudi zgodilo, ako bi nas dobil v kremplje Italijan ali Prus. Prvi bi nam vrinil svojo pro-stomavtarsko vero in sčasom našo vero in narodnost zatrl; drugi pa bi ravno tako postopal, le iln bi p’Od " lijMt1 postali mi Slovenci protestantje in Nemci namestu prosto-mavstarji in Italijani: eno tako hudo kakor drugo, oboje enako žalostno ! Mi vidimo tedaj, da ste v sedanjem času vera in narodnost tako tesno zvezani, in da tudi mora tako biti. Ena se na drugo naslanja, ena drugo podpira in prešinjati mora, in tudi v
kuje. Pa naši se branijo jako hrabro; ali bilo jih je tudi vedno manj in manj, vendar pa je vsak umiraje še klical samo to, da bi ga ostali bratje maščevali in pobili sovražnika hrvaškega rodu in svobode. Ko je sultan videl, da je vse zastonj, začne žugati Nikolaju, da mu bode vjetega sina umoril, ako mu trdnjave ne, izda; ali tudi to je bilo zastonj, ker veča se mu je zdela dolžnost do domovine, kot do sina svojega! Ker tedaj Soliman s tem ni nikakor svojega namena dosegel, obljubi 10.000 zlatov tistemu, kteri mu Nikolaja živega ali mi’tvega izroči, ali po takem črnem izdajstvu ni hotel noben Hrvat do denarja priti. Po tem poskuša, če bi ga morebiti z gospostvom ne oslepil, ter mu obeta, da ga hoče priznati za kralja hrvaškega. Solimanu bilo je največ na tem ležeče, da ne potroši tukaj časa in ljudi, ampak da tem prej na Dunaj vdari, preden da se še cesar nemški in ogrsko-hrvaški kralj popolnoma oboroži. Ali nič več ni bilo na svetu, kar bi moglo Šubica odmakniti od steze poštenja in zvestobe. Sultanu ne ostane nič druzega, kakor da do dna popije grenko čašo, ktero mu je minljiva sreča na koncu njegovega slavnega življenja bila namenila. Neprestana razdraženost, duševna in telesna slabost, jeza in žalost nad nepričakovano strašno zgubo, to vse podjeda zdravje sultanu in zgrabi ga vročinska mrzlica, ter počne se očividno svojemu koncu približevati. Zdaj zapove bolni sultan, da naj se zopet trdnjava naskoči in se tem prej dobi; kakor besni zmaji privihrajo Turki in začnejo ob enem tudi zidovje
vnanjej obliki morate v djanju v svojem izrazu obe enaki biti, ako 'človek vspešen učinek pričakovati hoče. Ta pa je le doseči mogoče, ako se obe istega sredstva poslužujete, kterega čarobna moč nam je vsem znana, in to je materinski jezik. Ako hočemo tedaj mi Slovenci varni biti pred vsem po-ptujčevanjem, pred zgubo naše prave vere, treba je , da jo povsod s tisto obliko obdamo , po kterej se nam bode še bolj prikupila. Potem imamo tudi lagleje delo in tudi ugodneji vspeh pričakovati, če obe svetinji ob enem branimo; kajti vsak napad na eno bode treba tudi od druge odstraniti, ker isti napad bode obema veljal, in bode vsak moralično primoran isti napad odvračati, akoravno je morebiti vnet samo za eno ali drugo.
Tedaj se bodo vse duševne moči vseh združile za obrano obeli, namestu da bi bile razcepljene, kar gotovo ni koristno in je obema na kvaf, ker bi bilo treba složiti vse moči proti enemu in istemu sovražniku. Kajti vsak zvit sovražnik bode svoje napade kolikor je mogoče posamezno izpeljaval, da si ne nakoplje vseh na enkrat na glavo, bode en čas eno stranko gladil, da jo vmi-rivši s tem večo močjo plane na drugo in slednjič obe zatere. V tej zadevi so nam živ dokaz Poljaci. Vzemimo pa na priliko, da bi oni imeli tudi vnanjo obliko bogoslužja čisto narodno, namreč da bi bil obredni jezik pri najsvetejših tajnostih božjih služeb, potem bi se ne samo pri vernih ljubezen do istega sredstva, ki jim tako milo in razgo-
doljne trdnjave podkopavati. Med 4. in 5. septembrom je zidovje padlo, pa tudi ta se silno krvijo pridobljeni vspeh ni mogel več podkuriti vgašajočega ognja sultanovega življenja. Da se je sigeško zidovje razrušilo, to ni bilo samo znamnje, da bode skorej padel tudi Siget, ampak bilo je ob enem tudi znamnje strašne smrti silnega mol aškega zmagovalca! Sultan je umeri od jeze nad junaškim uporom nekoliko stotin krščanskih junakov. Pa tudi njegova smrt ni mogla rešiti sigeških junakov. Veliki vezir Mehmed Sokolovič, tudi silen junak ter modra in zvita glava, zataji v strahu pred še večo sramoto sultanovo smrt in zapove, da naj se naskaka spodnja trdnjava prek razvaljenih zidov in da naj se potem zapali. Šubicu ni ostalo druzega, kakor da se umakne v zgornje mesto. Pa tudi tukaj mu ni bilo več obstati, kajti zmanjkalo je hrane, streliva in topov. Turki začnejo od vseh strani ogenj metati, in 7. septembra začne tudi goreti sam Nikolajev stolp. Zdaj je prišel trenutek, kjer ni bilo druzega storiti, kakor ali v ognju zgoreti, ali pa na Turke vdariti in junaški umreti, ker o udaji ni bilo ni govora. 8. septembra v jutro se Nikolaj v svoje najkras-nejše oblačilo obleče, si svojo najdražo od dedov podedovano sablo opaše, dene si tudi v žepe mestne ključe in 100 zlatov za tistega, ki se prvi njega polasti ter stopi tako med ostalo svojo junaško četo — 600 mož — in jim z velikim glasom sprogovori: „Junači in bratje! Mi smo svoje delo dovršili in nam ne ostane zdaj nič druzega, kakor da še s prisego svojo kri zapečatimo. Bolje je, da
vetno božje skrivnosti in božjo milost razodeva, zinirom bolj razširila, tedaj bi se na ta način ne samo vera bolj utrdila, ampak tudi narodnost neposredno zagotovila. Potem bi taka naprava morala tudi take k sebi privleči in jih neposredno za njeno obrano prisliti, ki so sicer še narodni, kteri pa mislijo, da njih modrost in učenost jim nobene vere ne dopušča, in tedaj dosledno sodijo, da je tudi braniti ni treba, ne pomisle pa, da, kar na eni strani zidajo, morebiti na drugi zopet podirajo.
Zatorej povdarjamo na koncu še enkrat in ponavljamo, da se je nam Slovencem stanovitno držati principa „narodnosti slovenske in vere, in sicer v tesnej zvezi; kajti prisloviea naša kaže: Sloga jači, nesloga tlači!"
---40*----
Avstrijansko cesarstvo.
Wa Dum »j m 31. dec. »-* (Finančni proračun za leto 1867. Nova postava zarad vojaščine. O notranji politiki). Včerajšnja vladina „Dunajčanka" prinesla nam je novo postavo o naših denarstvenih zadevah za novo leto. Proračun finančnega ministra Larisa nam kaže naše finance, kakor so zdaj. — Iz vsega se vidi, da mini-sterstvo res skrbi, kolikor mogoče, dohodke povišati in stroške zmanjšati. Vsi stroški za prihodnje leto so preračunjeni s 433,896.000 gld., dohodki pa s 407,297.000 gld. ; ostal bi tedaj „deficit" s 26,599.000 gld. K temu pa še pride lanski „deficit" s 51,034.000 gld., kar znaša skupaj 77,633.000 gld. Gotovo, po letošnej vojski bi to še ne bilo preveliko (oh, dosti je) in tudi ne bode treba novih posojil iskati, — poravnalo se bode Yse po že dovoljenih in začetih kreditnih operacijah. Premisliti je se ve da še to, koliko državnic da se je letos izdalo; pa minister nas tolaži, da se bode vse k boljšemu obrnilo, ker se bode po celej moči varčno ravnalo in prihranjalo. —
Pričakovali smo za danes cesarski manifest, pa mesto njega dobili smo novo postavo o vojaščini — gotovo lepa novoletnica avstrijanskim narodom ! Po tej postavi se
poginemo kakor junači, nego da nas Turčin kakor plašljive babe vlovi. Mi umrjemo za vero in svobodo; tako je, bratje, Bog sklenil a njegovej volji moramo se podvreči! Jaz hočem tedaj zdaj prvi iti in vi za meno, da pokažemo zlobnemu sovražniku, kako Hrvat umreti zna za križ častni in svobodo zlato!" To izustivši izroči Lovru Juraniču zastavo, ukaže odpreti vrata in zapalivši zadnji se zasekanim svincem in verigami nabiti top, zakliče trikrat ime „Jezus!" ter z golim mečem v roči vdari z zvesto svojo četo prek mosta na zbrane sovražnike, kteri ga z divjim vikom in krikom sprejmejo. Kakor snopje padali so kleti Turki od pušk in mečev hrvaških; pa v kratkem tudi pade viteški Nikolaj, zadet v junaške prsi. S krvijo oblit in na tleh klečeč maha še kakor ranjen oroslav se svojim svetlim mečem in spodbada svoje na maščevanje, dokler da se zadet v viteško čelo s črno zemljo za zmiraj ne zedini. Radosten „Allah" I od Turkov pozdravi smrt neustrašljivega junaka, a naši sekajo kakor ljuti in se tišče okrog mrtvega svojega očeta in vojvodal Ne borba, ampak mesarsko klanje nastane okoli njega pa ne za dolgo časa, ker tisoč in tisoč se primikajočih Turkov pobilo je ostale zveste prijatelje vojvoda Nikolaja, od kterih tudi ne eden ni živ Turkom v roke prišel. Potem ko so z mosta mrtva trupla spravljali, našli so še v gomili nektere žive in med temi tudi Gaša Alapiča, Štefana Oršiča in Nikolajevega zvestega sluga Čerenka, kterim so pa vsem prizanesli.
Kakor se morski valovi, ki so nepremak-
- 8 —
vpelje splošna dolžnost vojaike službe, ki bode trajala od 18. do 45. leta starosti. Za letos se k vojaščini samo kličejo vsi v letih 1844,1845 in 1846 rojeni in nobeden ni oproščen; sploh za letos še nima cela postava veljave, kako^ jo je minister John cesarju predložil, ker se mora poprej še po „postavnem potu" vrediti. Da se „postavni pot" izrečno v misel jemlje, to nas tolaži in nam priča , da se nam stare absolutne sisteme ni bati.
Postava, od cesarja za letos potrjena, zahteva 121etno vojaško službo in to 6 let v aktivnej vojski pod zastavo in 6 let v re-servi. Tudi dijaki, profesorji, uradniki doktorji i. t. d. niso oproščeni, toda da bodo oni samo d leta služili aktivno in potem 9 let v reservi; pa tudi v teh treh letih lahko odpust dobe ; ako pa ti prostovoljno pristopijo, služijo samo eno leto aktivno in 11 let v reservi. Po tej postavi se bode naša vojska zelo pomnožila ; tudi se bode mnogo „inteligentnih" ljudi dobilo, ki so do zdaj vsi oproščeni bili (in znabiti se tudi Vaš mirni dopisovalec spremeni kmalo v hrabrega branitelja svoje domovine.) (!?)
O notranji politiki je zdaj vse tiho ; pričakuje se gotovo za jutri cesarski manifest, po kterem se bode centralni parlament — veliki zbor sklical. Cehi so se že oglasili in „Narodni listi" pišejo, da se češki poslanci nikoli ne bodo vdeleževali postavo-dajnega zbora zunaj Prage. —
Iz Zagreba se sliši, da je cesarjev odgovor na hrvaško deputacijo vse „oparil" in da so Hrvatje na vse pripravljeni. Deželni zbor je protestoval proti vsacemu oktroji-ranemu volilnemu redu in se hoče zmiraj svojih starih pravil držati. Slava za tako hrabro obnašanje bratom Hrvatom ! Danes se celo iz Zagreba pripoveduje , da bode večina deželnega zbora slavnemu srbskemu poslancu na ogrskem zboru generalu Stra-timiroviču za njegovo možato obnašanje in hrambo v zbornici zahvalnico poslala. Živili Hrvatje !
ljivo skalo izvotlili, zdaj po njej izlivajo, tako so tudi Turki od vseh strani v trdnjavo drli, kjer so njeni hrabri branitelji popadali bili. Plena in ropanja željni, razšli so se kakor gladni volkovi po vseh prostorih ter ubijali in morili, kar so še kje živega našli. Pa zdaj pomagaj si! Na enkrat strese se zemlja in velik del trdnjave razleti se v zrak ter pod razvalinami svojimi zakokplje še blezo 3000 turških vojščakov, ktere je grabežljivost prerano v trdnjavo bila zapeljala. —
S tem se tridesetdnevno klanje konča. V celej povesti krščanskega sveta ni enake borbe zapisane. Hrabrost in požrtvovanje Šubičevo in njegove čete je veče, kot hrabrost in požrtvovanje slavnega Leonida ne samo, ker je njegova borba dalje trpela in grozovitnejša bila, ampak tudi zato, ker se je ž njo več doseglo, kakor z borbo Leoni-dovo. Leonida se svojo smrtjo ni rešil Aten požai’a, ne Grške od požigajočih Kserskeso-vih trum, Turki pa so bili zavolj sigeške zgube prisiljeni zopet iti, od koder so prišli. Zgubili so tedaj do 30.000 najboljših in najhrabrejših svojih vojščakov in najizvrst-nejše vodje porabili in skorej vse strelivo; razu tega bila je tudi njih vojska tako oslabljena in duševno omamljena, da jej ni bilo več mogoče osvojiti si Dunaja. Da se torej še veče sramote in zgube obvarujejo, ktera bi jih gotovo bila doletela, ker se je med tem tudi krščanska vojska zedinila in vredila, potegnili so svoje čete nazaj, svoje namere na bolj ugodne čase si prihranivši. Tako je tedaj Nikolaj se svojo in svojih to-
Slovenske dežele.
\t, Celovca 3. jan. (Novoletni darovi). Novo leto nam je polno torbo bli-ščečih darov iz Dunaja prineslo. Dobili smo poslednje dni leta 1866 ukaz za prenaredbo zastran vojaščine, — zastran odertije, zastran finančinih zadev in vsako uro pričakujemo še en ukaz zastran takrajlitavskega zbora. Res preimenitni darovi , — pa vendar ne moremo nobenega biti prav veseli. Zakaj ti darovi vsi niso se nam dali po ustavnem potu, vsi so se nam le oktro-jirali ali posilili; posiljena reč pa nobena ni dobra! Mi nočemo nikogar tožiti ali dolžiti, da je tako prišlo, — tudi našej vladi dobro voljo radi pripoznavamo, — vendar poznamo vse otrojirke že od leta 1848 sem in mislimo, da nam nihče ne bode za zlo jemal, da jim nismo prijatel. Razun tega, da so ti darovi vsi le oktrojirani, imajo pa še vsak svoje slabosti. Proti postavi, ki je vzdignila skorej vse kazni za odertijo, vzdigujejo se že glasovi po raznih kupčijskih zbornicah. Finančine zadeve nam je gosp: minister Lariš kaj lepo namalal, še celo tako, da si bomo prihodnje leto že črez 2 milijona prihranili. Pa kaj hočemo, ker je ves naš denar tako lehka papirnata roba, da jo vsaka sapica lehko odnese; — kaj V ko so že vsa deržavna posestva zastavljena ali prodana; — kaj? ko je gosp: minister svoj račun naredil za mirne čase? Vojska pa od več strani z železno pestjo terka na naša vrata! — Tudi ukaz zastran prenared-be vojaščinih zadev naklada narodom novo in težko butaro pa le posebno na to meri, da bi deržava naša največ ko je mogoče imela vi jaške moči; polajšave za ljudstvo pa niso kaj imenitne! — Kaj pa bode s poslednjim darom, namreč s takrajlitavskim zborom, tega pa ne moremo še natančno povedati. Naj pa bode ta deržavni zbor tako ali tako, po naših mislih ne bode imel ničesar opraviti, vsaj septemberski manifest tako pravi.Po tem manifestu se postavnim zastopnikom takrajlitavskih kraljestev in dežel predloži to, kar je ogrski zbor o deržavopravnih zadevah sklenil. Da bi pa bil zbor v Pešti o teh zadevah kaj sklenil, še nismo slišali. Pa Bog večni Te,
varšev smrtjo Dunaj propasti rešil in s tem tudi Hrvaško, ktera bi se ne bila mogla več dolgo braniti, ako bi jo bil tudi od severja isti sovražnik tako pritiskal, ki jo je do zdaj od juga zmiraj napadal.	•
Vse je občudovalo veliko in nenavadno junaštvo bana Šubica in slavno smrt njegovo, kar je še Turke nekoliko ganilo.
Odsekavši Šubicu glavo, dali so mu z veliko slavo telo pokopati, kakor to pristuje takemu junaku, a glavo poslal je iz posebnega spoštovanju veliki vezir cesarju Maksimilijanu ter je bila potem položena v rodbinski grob v Čakovcu. Nikolaja spoštuje narod hrvaški kot največega in najslavnejšega svojega junaka in dokler bode še en Hrvat na svetu, vedno bode on dika in ponos svojega naroda in največi uzor viteškega junaštva in rodoljubnega požrtvovanja.
Pa ne samo Hrvatje, njega slavi tudi ves izobraženi svet in v Evropi ni naroda, kteri bi ne imel življenja in smrti Nikolajeve popisane. Nebrojnim pesnikom bil je on predmet njihovega umotvora, (najkrasnejši je dozdaj pesniški umotvor žalobni igrokaz „Zrini" od holandijskega pesnika Marquis de Thonars-a, Utrecht 1834) in to bode zmiraj ostalo, dokler bode kaj čustva in spoštovanja do tako vzvišenih kreposti, s kterimi se je odlikoval nas Nikolaj in za ktere je tudi življenje svoje žrtvoval. Bog samo daj, da tudi v prihodnjosti nikdar ne zmanjka narodu našemu mož njegovega poštenja, njegovega značaja, njegove stalnosti, njegovega rodoljubja, njegove hrabrosti in njegovega požrtvovanja 1
kdo v ta novo sklicani zbor pojde. Prej se je bralo, da Slovani zanj volili ne bodo; zdaj pa, kar se je glas raznesel, da ne bodo direktne volitve, da bodo deželni zbori poslance volili v ta deržavni zbor in sicer ne po Schmerlingovih kurijah, ampak iz celega zbora, — in slednjič, da bode ta derž. zbor samo oblast imel nasvetovati ne pa sklepati, — zdaj so pa Nemci po koncu in pravijo, da v tak zbor ne gredo. — Tudi novo leto torej le slabo kaže! —
IVa bregu celovškega J ear, er o. (Prijazna beseda farmanom Grabžtajnske fare). — Bral sem v „Slovencu", da so tudi v Grabštajnu za nemško šolo prosili. Temu se jaz ne čudim, ker vem, kako se take prošnje na noge spravljajo. Pravijo sicer „občina je prosila", prav za prav pa je le župan sam ali njegov pisar, ki govori in dela svojevoljno in opravičuje se z izgovorom, da občina tako hoče imeti. Da bi v Grabštajnu farani nemško šolo hotli imeti, tega jaz ne verjamem; oni sicer zelo spoštujejo nemščino, vendar niso tako abotni, da bi se sramovali svojega maternega jeziku in ga izdajali. Od njih sem tudi prepričan, da se v šolske zadeve ne vtikajo in da učitelja s kakim neumnim ali prenapetim tir-janjem ne nadlegujejo, če se je res tam o omenjeni zadevi kaj sprožilo, hočem biti porok, da se je to zgodilo po čudnem potu. Spominjam se neke prigodbe, ki se je ravno v Grabštajnu tačas pripetila, ko se je zemljiška odveza obravnovala. Obiskal sem rajnega g. fajmoštra Simona Heber-ja in pogovarjala sva se med drugim tudi o oškodovanju za farno bero ali kolekturo. Vprašam, kako da so mogli kolekturo odkupiti, ko ta davek ne spada med davščine, ki so po postavi od leta 1848 odpravljene, in povedali so mi rajni fajmošter to le prigodbo. Farani niso sicer bili volje, da bi se kolek-tura odkupila, pa tedajni srenjski predstojnik ali župan je na to gnal in je prošnjo vložil, naj se kolektura odkupi. Farani so bili poklicani, naj se podpišejo, pa ni bilo vsem povedano, za česa del se podpisujejo. Tako se jih je veliko podpisalo, ki niso vedeli, zakaj ; še le poznej so zvedeli, pa ni več bilo pomagati. —
Ali se ni morebiti po enakem potu tudi prošnja za nemško šolo napravila? Kolikor so meni ondotne okoljščine znane, morem reči: Prošnja za nemško šolo ni vložena od faranov samih, ampak od nekega druzega. Pač resje, kar je „Slovenec" o tej zadevipisal: „V Grabštajnu je župan g: žl. Sternfeld, kte-remu pa je nek nemšk pisar glava in roka".
Temu jaz še to le pristavljam: Naj bi gospod župan, po rodu Nemec, ker med Slovenci svoje domovje ima in je celo predstojnik čisto slovenske občine, počutil se kot Slovenec in naj bi spodbijal šuutanje za nemško šolo, nikar ga pa podpiral. Želeti je tudi, da bi on svojemu pisarju bolj na perste gledal in mu ne dopuščal, da bi ta samopašno v občini vladal. Slišati je zoper tega človeka mnogo mnogo pritožb. Dolga leta že vživa on slovenski kruh — pa gotovo je bil on pervi, ki je sprožil misel, naj se vloži prošnja za nemško šolo v slovenskem Grabštajnu. —
O tej zadevi bi jaz rad prijazno besedo govoril svojim rojakom in poročim svoje mnenje tebi, dragi „Slovenec", ker gotovo tudi v Grabštajn dohajaš. Kar jaz vem, šola v Grabštajnu nikoli ni kaj posebno slovela; bili so celo časi, da se je štela med najslabše šoie. Še se spominjam, da mi rajni oče, prost kmet, niso dopustili, da bi jaz tam v šolo hodil, ravno ker se otroci tačas ničesar niso naučili. Več sem jih poznal, ki so celih 6 let v šolo hodili, pa so se komaj toliko naučili, da so znali malo nemški brati in nemške besede pisati, zastopili pa jih niso!
Ali hočete spet tako šolo imeti, kjer se otroci 6 — 7 let valjajo, zlati čas pobijajo, učijo se pa ničesar? AU ne vidite, kako seje zdaj začela vaša mladina branja poprijemati,
- 9 -T
koliko lepih slovenskih bukvieje že po fari, in gotovo vse to ne bo ostalo brez lepega sadu. Lepa in koristna je res nemška beseda; ali vprašam Vas, ki jo znate, kje ste se je naučili? Roko na persi in obstati morate, da v domačej šoli, ako ravno je terdo nemška bila, gotovo ne. Znate jo, ker so Vas starši poslali v celovške šole, ali na Nemce služit, ali ker ste prišli k vojakom ali daleč po svetu. Lepa in dobra je nemška beseda, pa še boljši je znati v maternem jeziku brati, pisati, rajtati in drugih potrebnih in lepih reči več. Verjemite mi, ako se bojo otroci Vaši najpred v maternem jeziku podu-čevali in potem po stopinjah peljali tudi na nemško besedo, — verjemite mi, da se bojo tudi nemščine veliko več, veliko bolj in hitrej naučili, kakor če svoj materni jezik iz svoje domače šole spodite, ptujko na pervo mesto posadite in tako prav narobe svet v svojej šoli napravite. Jaz sem Vaš rojak, moja zibel je tudi na vašej zemlji tekla, zatorej ljubim iz celega serca vašo mladino; — pa smili se mi, ker vidim, da je v takej nevarnosti priti spet v staro tmino in nevednost. Uravnajte šolo svojo tako, kakor jo najdemo uravnano po vesoljnem svetu: V ljudsko šolo gre pred vsem le materna, domača beseda! Bodite vendar pametni!
'V Senožečah, f (Lepa in ginljiva slov. slovesnost — vsem v posnemo!) Slovesnost, ki smo jo včeraj, na starega leta dah, obhajali, je vredna, daje celi slovenski svet zve. Obhajala se je ta slovesnost v resnici tako slovesno, da se ne imenuje zastonj slovesnost.
Od c. k. okrajnega urada so bili na včerajšni dan povabljeni ob 10. uri zbrati se: častita duhovščina, domači srenjski odbor se predstojnikom svojim, pa tudi drugi veljavni gospodje in možje. Ko tedaj 10. ura odbije, začnemo se v veliki uradni sobi zbirati, kamor po kratkem čakanju nas obde spoštovani g. c. k. okrajni predstojnik v uniformo oblečen pride, in nekako tako le govoriti jame:
„Pozdravljeni zbrani gospodje in možje! Veseli me, Vas tukaj tako obilo zbrane videti danes, ko imamo tako veselo slovesnost obhajati. Kakor Vam je znano, je Njih veličanstvo blagovolilo po ljuti vojski nekterim možem zavoljo njih posebnih zaslug pohvalo pa tudi častivna znamnja deliti. Tudi našega srenjčana, učitelja in bivšega srenjskega predstojnika, zdaj odbornika, je ta čast zadela. Preden mu pa od Njih veličanstva podeljeni zlati križec za zasluge izročim, mi je dolžnost, njegove zasluge nekoliko omeniti.
Najpoprej omenim, da je g. D. Demšar že 26 let na tukajšni ljudski šoli učitelj, v kterem času je zavoljo svojih zaslug v šoli že dvakrat od vlade pohvaljen bil. Potem je bil tudi srenjski odbornik izvoljen in v pretečeni dobi za župana izbran.
Kot župan pa je ravno letos mnogo opraviti imel, posebno ob času vojske. (Žal nam je, da ni g. predstojnik povedal, koliko vojakov je bilo tukaj preskrbljenih.) Letos tudi si je g. D. prizadeval, da se je tukaj vsem oviram vkljub drevesnica napravila, ki dela srenji, fari in okraju čast. (Je res ni daleč okrog nji para.) Kakor slavno pa je, da je g. D. s križcem postavljen, mora si tudi srenja to v veliko čast šteti, kajti tudi ona je mnogo k temu pripomogla, ker le združene moči veljajo. Ravno to naj bo pa tudi podbuda srenji, da se tudi v prihodnje lojalno izkazuje." Ko pa še g. predstojnik k sklepu reče: „Ko tedaj poslani križec izročam, izkliknem Njih veličanstvu podarilcu iz srca: Živio! — odmevali so po celi sobani srčni živio-klici.
Nepozabljivo je to, kar moram omeniti, da sem namreč videl ženo, ki se je močno solzila, ko je slišala našega obče poštovanega g. St Klančiča tako lepo slovensko govoriti. Pa tudi marsikteremu možu so solze v očeh igrale, posebno pa tedaj, ko g. D.,
zlati križec sprejemši, ves ginjen ni mogel več govoriti, in se le še v množini zbranemu srenjskemu odboru za izkazano podporo srčno zahvaljuje ter zatrjuje, da hoče tudi za naprej ko odbornik za blagor srenje po mogočosti skrbeti in delati. Na zadnje zakliče svitlemu cesarju „slava". Slava! okrog stoječi izglasijo.
Na zadnje povzame še sedanji župan g. J. Zelen besedo ter v imenu srenje pozdravlja g. D. in veselje cele srenje nad njegovim poslavljenjem izrelcuje, ter se mu v prihodnje za njegov trud v srenji priporočuje. „Našega cesarja pa Bog živi!" — in glasno iz vseh grl zadoni zadnji „živi", se kterim je bila dopoldanja slovesnost končana.
Na večer smo se zopet zbrali pri „mesarju" k prijazni večerji, pri kteri je godba lepe slovenske svirala, in je „oktrojiran" kor čisto slovenske pesmi prepeval ter se je tudi slovensko napivalo. Tako je nam v kratkočasil večer hitro potekel, da smo si še le pozno roke podali in se poslovili.
To je bila v Senožečah čisto slovenska slovesnst, kakoršne še tukaj nobeden ni doživel. Iz tega se pa tudi lahko drugi učijo, ki znajo „abc" po nemški in se domačega jezika sramujejo, da na slovenski zemlji le slovenska beseda Slovencu v srce sega, in da mu le pri glasu domačih besed mu srce pravega veselja igra.
Naši kmetje si tudi le slovenskih psemi želijo, in takih mož iščejo, ki jim slovensko pišejo, kakoršnih imamo že tudi, hvala Bogu, precej. Tudi iz uradnije se že kolikor toliko slovenski kmetom dopisuje, da jim ni treba uro daleč tolmačev iskati.
Slava! še enkrat gg., ki so nas pri tej slovesnosti vsi tako lepo se slovenskimi govori razveseljevali. Slava!
Troj edina kraljevina.
I* Karlovca. 30. dec. —?!— (Uradni listi. Pevsko društvo. Koncert. Dobrotnik.) Uradnim je listom odklenkalo. Lepi forinti, ki so se vsako leto pošiljali iz naših žepov čez Beč službenim „piskarjem", obrnili se bodejo odslej za kako boljšo in koristnejšo stvar. Vsaj nadjamo se tako ! Naša „Agramerica", kterej je vlada tako prijazna bila, da je rajši poleg nje še druge hrvaške novine plačala, kakor da bi staro teto na cedilu pustila, tudi pojema. *) Sicer nam „Agramerica" v zadnjih časih nič hudega ne prizadeva, a to gotovo zato , ker sama vidi, da je na smrtnej postelji; ali vendar, ker je tujka, naj se gre le solit! Prestala je sirota gotovo dovolj ; vem, da se njen prejšnji vrednik z grozo spominja še pustnih praznikov, ko so mu sladki plod njegovega talenta pri belem dnevu po glavnem mestu zakopat nosili. Od takrat se je revež tudi v sobico sam zakopal. Le v miru naj počiva! — Tudi „Narodnim novinam" se letos nič kaj posebno dobra letina ne kaže ; sicer bi jim želeli srečo, ali s ljuliko se večkrat tudi dobra pšenica izruje. Mislimo, da bo naš Ljudevit tudi nadalje stalen ostal! — V Karlovcu imamo tudi pevsko društvo brez posebnega imena. Ravna ga znani glasbenik g. Hauska in že smo se večkrat, poslušaje krasne pesmice društvene, prav dobro rado vali. Le škoda, da se g. H. tudi s slovensko liro bolje ne seznani, pa da večkrat tudi s kako slovensko pesmico občinstva ne razveseli. Zagotovim ga jaz, ki slovenski glas dobro poznam, da bi z mojim nasvetom bolje pevci prodrli v čut nježno in moško, kakor s prestavo kake „walischer Salat" itd. — 28. dec. imeli smo v čitavničnej dvorani koncert, pri kterem smo prvikrat slišali „Zrinjskovo popotnico" (koračnico - Marsch), ki jo je marljivi g. Hauska sestavil, a centralni od-
*) Čemu j e Hrvatom nemški list v Zagrebu ? Če ga že graničarji morajo imeti, naj jim ga vlada vgranici kje priskrbi!
Vred.
bor za Zrinjskovo svečanost s 5 cekini na-daril. Lepa je, le od samih bobnov in štro-potanja ne čutiš tiste slasti, ki bi jo čutiti moral. Pravijo, da tudi Švarcova (z 10 cekini obdarjena) nič kaj posebna ni. Treba je znati narodni jezik, brez kterega se težko pojmi kakav prava narodna ideja, a tega ni Hauska ni Švare ne znata. Kje ste bili slovenski skladatelji : Vilhar, Jenko, Ipavec in drugi? — Najbolje ste nam še dopadle pesmici pri imenovanem koncertu „Miško se ženi“ (prevod) in pa tudi Slovencem že dobro znane Lžičarore „Primorčice11. — Še nekaj naj vam povem. Živi pri nas dobra slovenska duša, ki se vsako leto c Božiču spominja revežev ter jim obilno moke za praznike daje. Njegova velika darežljivost nareja tedaj mnogej sirotici prevesele božične praznike. In ta dobrotnik, kterega za-volj mnozih dobrih del že celo mesto visoko čisla in vsaka sirota pozna, je g. Valentin Bleiweis, posestnik velicega mlina pa — Janezov brat. Bog ga živi!
Ptuj e dežele.
Francoska. Napoleon je na novega leta dan spet usta odprl in nekaj lepih besed zbranim in do tla priklonjenim diplomatom govoril. Po „Moniteuru11 se glase tako le: „Ker se spet novo leto začne, daje mi to priliko, da izrekam spet svoja voščila za stalnost prestolov in blagostanje narodov. Nadjam se, da nastopimo zdaj novo dobo miru in sprave in da bode prihodnja občna razstava priporna gala, da se strasti pomirijo *n.„8e. vs’ v tem, kar je komu na korist, približajo. Zahvaljujem se zbranim diplomatom za njihova voščila ter jih prosim, naj pri svojih dotičnih vladah naznanijo, da sem kar vsem prijatelj.“ — Pariškemu nadškofu je pa rekel te le besede:	„Če na čelu pa-
riškega duhovništva za vero, kakor za državo vnetega škofa ugledam, ko ga povsod velika načela vere, usmiljenja in sprave z besedo in djanjem podpirati vidim, tedaj si pravim, da morajo njegove molitve v nebesih uslišane biti. Vi ste za Francosko velika dobrota, za mene pa nov izvir tolažbe in upanja.u — Postavodajni zbor se prične prihodnjega meseca. — Poljski „Czas“ piše, da ste si Francoska pa Avstrija kaj zelo prijazni in zastran vzliodnjega vprašanja, ki neki obema veliko skrbi in strahu prizadeva, tudi že sklenile, kako se bote obnašale. — če ostane žalibog vse, kakor je bilo, bojimo se za eno bolj, kakor za drugo! — Napoleon videvši, da ljudstvo za nov vojašk načrt kar nič ne mara in da bi se zarad njega še celo lahko kje kake homatije napravile, vzel ga je od svetovalstva, kteremu je bil v presojo izročen, zopet nazaj. Kaj bo zdaj storil, ne ve se celo nič. Zares vlade veliko od ljudstva tirjajo, malo, celo malo pa mu dajejo!
Španska. Spet se poroča, da bode nastal v kratkem zopet punt. Nov zbor se zdaj skliče in kraljica misli neki tudi zdanje ministerstvo se še hujšim in slabšim zamenjati, — ni čuda potem, da se le od puntov govori in ljudstvo miru dobiti ne more!
Rusija. Spet se zelo govori, da Rusiji nič ni zaupati, zlasti kar se naše države tiče; da je zveza s Prusom skorej gotova in da se močno in z veseljem tisto povdarja, kar je oni dan „Times11 o Prusu in Rusu zastran Avstrije pisala. Tudi to je menda res, da se razna ruska vojskina kardela proti večeru in jugu pomikajo, zakaj ? Ravno tako ruska vlada zelo priporoča, da naj bi se nijedna država v turške homatije ne vtikala, kar bi bilo res najboljše. Bog ve, kaj naš Beust dela?
— 10 —
Srbija. Iz Beligrada se „Zkft.“ na Dunaj poroča, da lovi in zapira turška vlada po stari Srbiji in Hercegovini vse količkaj imenitne in veljavne može. Turški poveljnik v beligrajski trdnjavi in bosniški paša v Sarajevu pošiljata si neprenehoma posebne tekune ali jadrnike; tudi so turške posadke dobile povelje, na pot se pripraviti in sicer na srbsko mejo. — To nam kaže, da nastaja za Turke res osodopolni čas.
Razne novice.
*** Zabava, ktero je napravil južni Sokol na Silvestra večer v čitalničini dvorani, bila je prav lepa in je imela jako mičen program. Zbori, čvetero — in samospevi vrstili so se z dramatičnim samogovorom, spevoigro in deklamacijo. Posebno vnel je občinstvo z drastično svojo komiko gosp. Drachsler kot „snubač11, kterega je tako izvrstno predstavljal, da je vsa dvorana smeha odmevala. Konečni tablo, predstav-ljaje slovo štirih letnih časov od starega leta in pozdravljanje novega leta, vse z umetalmm ognjem razsvitljeno , se je jako dopadel. Veselo smo končali staro leto, veselo pričeli novo, — Bog daj, da nam tudi veselo ostane!
*** V nedeljo 30. decembra sklical je deželni glavar g. baron Bach vse gospe društva milosrčnih gospa, skupaj in podal slovesno društvu cesarsko pismo, s kterim se pohvaljujejo vse gospe tega društva zarad vrlega obnašanja v zadnjem vojskinem času. Ob enem je izročil tudi s primernim nagovorom Mariji Okornovi, ktera je posebno marljiva bila v postrežbi bolnih in ranjenih, zaslužni križec.
*** Ljubljane:	V občnem zboru
južnega Sokola, ki je bil 29. decebmra, snidlo se je nad 100 društvenikov. Po predgovoru g. pervosednika, po poročilu g. tajnika in g. blagajnika volil se je zopet stari odbor in so se izvolili tudi za častne ude: Slavni biškup Strossmaye r, veliki župan zagrebški Kukuljevič, in prvosednik „Kola11 Mijo Krešič, potem gg. Tirš, starosta in 0 e r n y podnačelnik Praškega Sokola.
§ Ravnokar nam je došel „Primorec11 v lepi in veliki obliki. Priporočamo ga srčno vsem Slovencem , zlasti v Primorju. Velja pa za pol leta GO kr. Alite, da to ni veliko?
*	Na vprašanje, ali se sme v cerkvene knjige, kakor krstne, mrtvaške itd., v slovanskem jeziku zapisovati, odgovorila je olomuška nadškofijska konsistorija (latinski), „da nobena postava, ne cerkvena ne državljanska, tega ne prepovoduje, marveč da je celo naravni pravici primerno, da se farne knjige v domačem jeziku pišejo11. To naj bi si tudi preč. škofijska redništva na Slovenskem dobro zapomnila ter premenila, kar gre po zdanjih potrebah premeuiti. Mi pričakujemo , da se bo to brez vse sile v kratkem zgodilo, kakor kaka taka reč, ki se sama po sebi razume!
*	Nek visokopostavljen gospod nekje na Slovenskem je lani pri neki priložnosti te le modre besede rekel : „Da bi ne bil to in to, namreč tako visok gospod, govoril bi bil tudi jaz letos v zboru slovanski !“ Tedaj je vendar nekterim ljudem služba več kot rodolubje in pravica!
G. Ivan P e r k o v a c se je odrekel tudi „Pozoru11, čegar lastnik in vrednik je do zdaj bil. Teinu je, kakor sam naznanja, kriva — saborska adresa, ki mu ni po volji narejena bila, zato je najprej slovo dal poslanstvu, zdaj pa tudi „Pozoru11.
r Oni dan so se 3 fantiči na hodiškem jezeru, ki je še le pred kratkim zamrznil, držali. Nesreča je hotla, da prilete na tak
kraj, kjer je bil razpok. Mahoma sevgrez-uejo eden za drugim, — dva zgineta za zmiraj, tretjega pa so vendar še k sreči rešili. Bodite vendar previdni!
* (Na znanje.) Današnjemu listu je priložen „slov. Glasnik11 na ogled; obračamo na-nj pozornost vseh častitih bralcev. Celoletna cena mu je 3 gld., polletna 1 gld. 50 nkr. Bodi vsem domorodcem živo priporočen!
Duhovske zadeve.
Krška škofija:	Umrl je vis <5. g. Peter
riialkammer, župnik v Šenčurju na Jezeru, častni Itorar, konzist. svčtnik, vice-dekan in drugomešnik ali jubilant. K. J. P. I
Prazne službe.
Profesorska za klasično filologijo in sloven, ščiuona ljubljanski gimnaziji (945 - 1050 gld. s pravico 10 letnih doklad) do 25. jan. 1867 pri kranjski dež. vladi; učiteljska na glavni šoli v Kopru (Capo d’ Istria) z letno plačo 350 gld. in slanovnino 8(1 gld. do konca jan t 1. pri tržaška škofijski konzistoriji. — Prosivec mora med drugim tudi dokazati, da zna popolnoma laški in nemški?!
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Letičnikova kmetija v Seku'a, cona 344S gld.. dražba 7. febr., 7. marca in 7 apr. ob 11. dop. pri okrajni sodniji v Celovcu; — Kramarje a kajža v Gospej sveti, čena KIS gld., dražba Ž4 jan , 21. feb. in 2l marca ob 11. dop. pri okr. sodn. v Cel.; — Linhartova kajža v Umbergu, cena 657 gld,, dr. 30. jan., 2. marca in 3. apr.obli. dop. pri okr. gosposki v Beljace; — pivarnica št. 63 na Muti z zemljiščem in gozdnim delom vred, cena 6443 gld. dr. 7. jan; 7. tebr. in 7. marca ob 9. dop. v hiši št. 53 na Muti (okr. gosposka v Kotičali).
Na Kranjskem: */4 kmetije v Knežaku, cena 810 gld., dražba 11 jan., 12 febr. in 12. marca od 10—12 dop. pri okr. gosposki na il. Bistrici; 1, K.i.st ,	1071, d.. 10. jim., 15. febr. in
l.o marca od 11 — 12 dop. pri okr. gosp. na il. Bistrici; /, kmet v Bači, cena 1261, dr. 16. jan., 16. febr. m 16. marca ob 9. dop. pri okr. gosp. na il. Bistrici; kineiija v Sinrju št, 3, cena lili gld., dr. 18. jan., 19. febr. in 20. marca od 9 — (2. dop. pri okr. gosp. na il Bistrici; kmetija v Čapljah, cena 275 go dr 15. jan; 15 fpbr. in 15. marca ob 11. dop. pri okr. gosposki v Črnomlju.
Najnovejše.
Cesarski manifest sklicuje poslance v iz-vanredni deržavni zbor 25. februarja na Dunaju. Najpred se volijo po sedanjem volilnem redu poslanci za deželne zbore, ki se zbero 11. febr. in le ti volijo iz dež. zbora poslanec za derž. zbor. Obranovalo se bode samo deržavopravno vprašanje.
Dunajska borsa 4. januarja 1867.
5\ metalike		.	58-
6% nacijonal		.	61.40
1860 derž. posoj .		.	83.40
Bankine akcije		. 720.—
Kreditne „		. 166 60
London	.	.	.		. 130.75
Novi zlati ....		6 20
Srebro	.		. 130.-
V službo se ponuja
za oskrbnika, županijskega, odvetniškega ali bilježniškega uradnika praktično izurjen ne-oženjen človek, ki se je vedno spošteno vedel, in je tudi v slovenščini sposoben.
Naj se blagovoljno dopiše pod nadpisom A. R. v Trautmaiisdorfu na spodnjem Štajerskem.
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Berta eh inger.