Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. nre predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za i n s e r a t e se plačuje po '20 vin. od srannond-vrste za vsakokrat. r L Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: I pravništvo ..^1 ■ r a*‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Leto XXV. V Celovcu, 15. decembra 1906. Štev. 50. Današnja številka obsega 6 strani. Slovenci! Težki, težki časi se bližajo Slovencem na Koroškem; bodočnost naša je temna, črna, naravnost uničujoča. Zapuščeni v najsilnejši potrebi od svojih lastnih bratov, smo le še odsekana veja, katero je treba pograbiti in vreči v ogenj, da zgori in se potem njen pepel raztrese na vse vetrove. Brez prijateljev, brez podpore, smo osamljeni, prepuščeni svojim najljutejšim sovražnikom na milost in nemilost — potapljajoča se ladja na razburkanemu morju nemškega nasilja. Ko podgane začenjajo zapuščati potapljajočo se ladjo, je to znamenje, da ji ni več rešitve, in pri nas smo dospeli do tega trenotka. Tak pogled v bodočnost gotovo ni tolažljiv. Toda ali naj res obupamo? Ali naj križem rok pričakujemo onega časa, ko se bo reklo: koroških Slovencev ni več? Ali je res izgubljeno vse? Vzlic temu, da nam obeta volilna reforma politično smrt, vendar imamo koroški Slovenci, ki smo se sto in stoletja uspešno branili proti svojemu najhujšemu sovražniku, še dovolj življenjske moči v sebi, da rešimo in obranimo vsaj sebi in bližnjim svojim potomcem svojo, po prednamcih podedovano dedovino. Ako nam volilna reforma uniči politično našo moč, uničila nam ne bo našega jezika, uničila ne bo nas samih. Še se bo razlegal naš mili slovenski jezik od tam doli, od štajerske meje, pa do zil-skih planin; še bo, kakor njegov praded, stopal za svojim plugom po slovenskih poljih slovenski kmet, in od mogočne stene slovenskih Karavank bo še nadalje odmevalo slovensko petje in vrisk. Grob, ki ga je izkopala volilna reforma, je preplitev za tisoče in tisoče koroških Slovencev, in zemlja, ki so jo nametali na živega mrliča, je prelahka, da ne bi je dvignil! Podlistek. Pot v nebesa. (Spisal : Ferdo Plemič.) Jaz pridem v nebesa, takrat je popolnoma gotovo. Ne smejite se mi vendar, jaz pridem v nebesa. — Ne morda zato, ker seni mnogo pretrpel na tej zemlji. Pes tudi trpi, pa v nebesa kljub temu ne pride. Tudi ne zato, ker sem storil bogve koliko dobrega na svetu. Res je, da hudega tudi nisem mnogo učinil, par zbadljivih opazk temu ali onemu odšteto. Za zlobna dela tudi nimam ne naravnega daru, niti nisem državnozborski poslanec, tedaj je skoro izključeno, da bi delal komu krivico. Egoist pa tudi nisem tak, da bi za vsako malo dobro delo zahteval plačilo tam na onem svetu, hvalo in slavo pa tu med umrjočimi. In vendar sem gotov, da pridem v nebesa. Sedaj boste seveda vprašali: Zakaj? Odgovor ni težek: Zato, ker sem mnogo hodil po svetu. Za hojo ? vprašate zopet vi. Da, za hojo. Ta pa je nova ! A moja izmišljotina ni. Korakal sem v prahu državne ceste, ki pelje iz Beljaka v Podklošter. Kdor je kdaj tam hodil, mi bo rad pritrdil, da je pešpotovanje tjakaj zelo zanimivo. Ob levi te _ spremljajo vseskozi gosto obraščeni razrastki Karavank, na Ako so nam zvezali roke, niso nam zamašili ust, in tem mogočnejše in odločnejše se bo še čul izza Karavank klic: Slovenski Korotan zbudi se, vstani! Zbudi se k narodni zavesti, vstani izsvojega mrtvila,združi sevmogočno armado, ki se bo mogla, hotela in morala ubraniti od sovražnikov in prijateljev" si namenjene smrti! In kakor vedno, stal bo v prvi vrsti med branitelji in bojevnici, neustrašen, najodločnejši branitelj svojega naroda naš „Mir“. 'Vedno, kadar je bilo treba povzdigniti glas za pravice slovenskega naroda, je stopil „Mir“ odločno v prvo vrsto borlteljev, in niso ga ustrašile grožnje sovražnikov in ne spletke prijateljev"; ako bi bilo treba, izkrvavel bi, da reši svoj narod! Dolgih petindvajset let že stoji „M i r“ na braniku za koroško Slovenstvo, četrt stoletja bije boj z najljutejšimi nasprotniki. Bili so to težki časi, budi časi, a neumornega branitelja ni udušil sovrag, ne, v boju mu je rastel pogum, kajti stal je na trdni podlagi, na podlagi narodovega zaupanja. In danes, ko se je boj poostril do skrajne osti, ali ni „Mir“ vedno izpolnjeval svoje dolžnosti? Ali ni storil vsega, da reši, kar je bilo rešiti mogoče? Ali ga ne čitajo našinci z vidnim zadovoljstvom, ali ga ne pričakujejo nasprotniki s še večjo nestrpn ostj o? „Mir“ dandanes potuje od hiše do hiše: tu vzbuja radost, tam jezo, tu navdušenje, tam pekočo vest in zavist — Slovencu je tolažnik, buditelj, vzgoje-valec, prijatelj, nemčurju in Nemcu pa najboljši dokaz, da Slovenci na Koroškem živimo in tako živimo, da nas ne bodo in ne bodo ugonobile tudi najzavratnejše sovražnikove spletke. „Mir“ je postal koroškemu Slovencu in njegovim nasprotnikom vsakdanji kruh. Zato pa koroški Slovenci, berite, berite „Mir“ in naročujte ga, saj je vaš, iz vas izšel in za v a s ! In ostala Slovenija? Ali se zanima za naš „tužni“ Korotan, ali se zanima za naš list, iz katerega se edino more poučiti o naših razmerah? Lahek je odgovor na to vprašanje, kajti lahko, zelo lahko je število onih Slovencev, ki imajo poleg vzklika ,,živeli Korošci" še kaj drugega za nas. Bere se pač naš list, odobravajo njegovo stališče in želijo mu proevita, ali bere se v čitalnici, bralnem društvu, kjer je takorekoč zastonj, ne naročuje se pa ne! Ko se gre za malenkostnih par kronic, se je navdušenje za „tužni Korotan" razblinilo, kakor megla ob solnč-nem vzhodu. Tu pokažite svoje navdušenje za nas, tu nas podpirajte, ne pa ob čaši vina, ko gre ura na polnoč! Podpirajte „Mir“, da mu bo mogoče v tem večjem številu zahajati med koroško slovensko ljudstvo ter ga buditi in bodriti k vedno vztrajnejši borbi za njegov in tudi vaš obstanek! Pokažite dejansko, da so resnične vaše besede, žrtvujte nekaj v tako vzvišeni namen narodne prosvete in obrambe. Ako se žrtvuje, proč meče tisoče in tisoče za malovredne in še večkrat naš narod zasramujoče nemške, italijanske in druge take časopise, pač ne bi bilo težko enkrat v letu spomniti se tudi edinega slovenskega koroškega lista „Mira"! Ako kje, mora tu veljati geslo: „Svoji za svoje“! Morda se zgode v bližnji bodočnosti večje izpremembe pri našem listu, morebiti da začne izhajati v povečani obliki, morebiti dvakrat na teden, ali vse to je odvisno od vas, ki čitate in naročujete „Mir“. Zato se obračamo z vso resnostjo na vas in vas prosimo: obnovite takoj naročnino in pridobite nam novih prijateljev, novih naročnikov. Le tedaj, ako se to zgodi, potem se nam morejo uresničiti gornje naše želje, ki so obenem tudi vroče želje vseh slovenskih rodoljubov na Koroškem. Naročite si „Mir“! Slovensko časopisje prosimo, da nas podpira v tej zadevi in po mogočnosti ponatisne ta oklic. Uredništvo in upravništvo „Miva“. desni se diviš vedno menjajočemu se pogledu na našega očaka, sivega Dobrača. Od leve ti prihajajo tajnostni glasovi gozdne govorice, one vzvišene simfonije, od desne pihlja rezek veter v tvoj obraz. Obdanemu od vse te prirodne krasote, se ti ne zdi več, da hodiš, temveč da plavaš po zraku proti nekemu zakletemu gradišču, ki pa so v istini razvaline podklošterskega samostana. Seveda velja vse to za popotnika, ki prvič gre to pot. Navaden vsakodneven pešec vseh teh mikavnosti niti ne opazi, in če se mu včasi razširijo prsi v globokem vzdihu, potem ta vzdih ne velja prirodni krasoti, temveč bolj brezkončni dolgosti one cesarske ceste. A takrat sem hodil jaz prvič ono pot in zato sem se tako zamislil, da nisem niti čul voza, ki je drdral za mano že dokaj časa, dokler ni isti voz zaropotal tik mene. Takrat se ozrem. V vozičku je sedel star, sivolas koroški kmet, ki me nagovori v slovenskem jeziku: „Kam pa, kam?" ..Naravnost naprej v Podklošter." „1 tja se peljem tudi jaz ! Pa prisedite k meni v voz." „Hvala lepa", se odrežem jaz, ,.raje grem peš." Poznam vam namreč vse udobnosti kme-tiških vozičkov. Na ta moj odgovor je moj kmetič malce po-malčal. Medtem pa je korakala razumna kobilica v mojem koraku vštric mene. Nakrat vzklikne mož: „Ej, pojdem pa tudi jaz rajši peš !“ in predno sem se dovedel, je že urno skočil z vozička na cesto in hodil poleg mene, vajeti v roki. „Oče, to ste pa urni in ročni. Koliko let pa imate?" «Sedemdeset", odgovori on. «Šment, pa ste tako poskočni. Vendar povejte mi, zakaj ste skočili z voza? Rajši bi ostali gori, peljati se je vendar boljše." „Ej, ta pa je druga ! S tem si služim nebesa." «Nebesa?" . „Da.“ «Pa povejte še meni kako." «Zakaj sem jaz skočil z voza? Vidite, gospod, ta je pa taka. V naši vasi je živel gospod, dober gospod, ki je z nami rad govoril slovensko. Častnik v pokoju je bil in doma je bil iz Pajevčeve hiše; zdaj je že umrl. Pa dasi je bil gospod že precej v letih in tu po sencih že siv, vendar je za življenje rad lazil po naših gorah. Včasih ga po tri, štiri dni, ali ves teden ni bilo doma. Potem se je prikazal zopet, poln gob, malinov in zelišč, opraskan in potolčen. Nu, nekoč ga vprašam, kaj vendar toliko lazi po gorah okoli. Pa mi reče: «Hanjža", mi reče, «ta je pač stara! Jaz sem bil vojak in sem trideset let služil domovini ter se klatil po vsem božjem svetu na okoli. Pa vse to le — na konju. Vsakemu človeku pa je naloženo, da mora v svojem življenju tudi neko gotovo mero prehoditi; drugače ga sveti Peter, ki je brusil tolikanj podplate po naši zemlji, ne spusti v nebesa. Vidiš tedaj, moj Hanjža, kar sem jaz v svoji mladosti premalo prehodil, to popravljam sedaj v svoji starosti." — Tako je govoril on, ki je bil učen §11^ Naročujte edini koroški slovenski list »Mir«! Stoindvajset tisoè mrlièev in nié zmage! (Dopis z dežele.) Tridesetletna vojska je končana. Stoindvaj-set tisoč mrličev pokriva bojno polje! Pobit je slovenski Korotan, oškodovan slovenski narod! Nemo zrejo trezni vojskovodje nekdaj slavnega Korotana v bodočnost. Tristo let — in teče že četrto stoletje — bojeval se je in se bojuje koroški Slovenec za krst sveti in svobodo zlato in bojeval se je do 1. grudna 1906 z večjim ali manjšim uspehom za svetinje svoje. Zgrudil se je dne 1. grudna! Ne po lastni krivdi, ne; junaško se je boril za svojo pravico ves čas. In sad vsega dela? Sad vsega tega njegovega trudapolnega dela je — politična smrt. Njegov uničevalec pa je v avstrijsko zdravje ali smrt zagrizeni, krvni njegov — brat. Avstrijsko „zdravje ali smrt“ pa je zmaj po imenu „volilna preosnova“. To je tisti, po posebni zaslugi naših slovenskih državnih poslancev vzgojeni zmaj, kateri je s slastjo in po eneržiji svojih otrok požrl koroške Slovence. Ko pa bodo prebavljeni enkrat ti, bo z vso gotovostjo požrl tudi tiste, ki so v svoji goreči delavnosti „za sveto stvar“ izkopali grob Slovencem na Koroškem. In ne le nje, ampak tudi tiste, katerim ni treba dajati danes nobenega odgovora. A prišel bo čas tudi za naše grobokope, da jim zadoni na uho glas ljudstva: „Dajte račun od svojega hiševanja!“ In tedaj? Če pa so njihovi volilci politično tako zreli, da ali ne vedo ali si ne upajo zahtevati računa, no, potem so volilci svojih poslancev vredni. Od večine Kranjcev, ki prihajajo k nam po opravkih, ne moremo dobiti vtisa bratske naklonjenosti in politične zrelosti, če pa je katoliško prepričanje na Kranjskem tudi na taki stopinji, potem je povsem umljivo, da pošlje tako ljudstvo same „ruske generale1' v državni zbor. Glede taktike pri sklepanju o za nas tako usodepolni volilni preosnovi so slovenski državni poslanci ruskim generalom v Mandžuriji na las podobni. Trije japonski generali: Lemiš, Dober-nik in Bartoli premagali so vso pr........slo- vensko državno delegacijo, katera se v svoji nadutosti upa imenovati: „Slovenska“ ljudska stranka. Zdaj, ko smo koroški Slovenci pokopani po uzor-nem katoliško-narodnem delovanju in prizadevanju „Slovanske zveze“, se naj hudič imenuje kakor mu drago, mi kranjskim Slovencem njihove simpatije" za nas nočemo vračati; še manj pa morejo oni od nas kake naklonjenosti pričakovati. Gore med Korošci in Kranjci so se prevrtale, zato pa se je mogoče za vedno napravil med nami zid bratske mržnje, ki je bolj nevaren in slovenskemu narodu bolj škodljiv, kot morejo biti od narave postavljeni zidovi. Slabo ste zidali, a vaše je to delo! Mi Korošci smo prodani; iz poprej čisto slovenske dežele Kranjske pripustili ste napraviti za vedno dvojezično deželo, obmejnim Slovencem na Štajerskem in v Primorju „priborili“ ste mandate, koje so ti svoj čas deloma že imeli, deloma pa so za nje ravno tako sigurni, kot je naš koroški „slovenski“ mandat za nas. In to gospod, in mislim, da je prav govoril. Zato pa tudi jaz rad stopim med vožnjo katerikrat z voza, ker nič se ne ve.“ Tako je govoril očanec, si natlačil pipico znova ter me poprosil za žveplenico. Nato pa se je skobacal zopet na voz. „Nu, pa zbogom! Hije Luca!" Ydaril je z vajeti kobilici po hrbtu in voziček je oddrdral. „Oče,“ sem vpil še za njim, ,.zdi se mi, da ste le prehitro sedli na voz!" Ni me slišal več. Kako malo skrbe nekateri ljudje za svoje zveličanje. Jaz pa, hej ! Jaz sem zdrsal že precejšnjo zalogo podplatov po raznih cestah in poteh. Zato pa pojdem gorak v nebesa, če — se oni očanec ni zlagal. Zoper spečenino. Kdor ima nesrečo, da speče sebe, ali, kar se tu in tam nameri, otroka s kropom ali s čim drugim, povemo mu nekaj pripomočkov. Nadrgne se navadnega mila (žajfe). polije po njem malo vode, ter oboje umesi. S to zmesjo se namaže kos platna na debelo ter položi na rano. Bolečina odjenja v malem času; če se pa ponovi, dene se še nova taka obveza, pa bode počasi čisto dobro. Ako to storiš hitro, kadar si se opekel, ne bode niti mehurčkov. Ako pa si se opekel prav v živo, prideni pa milu arnike. Naročajte in razširjajte „Mir“! imenuje „Slovenec“ zmago! Kdor v tako zmago veruje, ima samo en korak do političnega idio-tizma. Da so si dali poslanci »Slovanske zveze" sami sebi zaupnico, to kaže, da se med seboj poznajo. Zaupanja in zaupnic volilcev, ki tudi sami politično mislijo, slovenski dunajski seli ne zaslužijo vkljub zmagi, ki so jo po njihovem mnenju glede na rešitev volilne reforme dosegli, razun na Kranjskem, kjer so menda zaupnice sploh jako po ceni. Pokop koroških Slovencev je prvi usodepolni sad kranjskih razmer zunaj ožje domovine in že odpira nemški zmaj svoje nenasitljivo žrelo proti najlepšemu delu kranjske dežele. Bratomorno delovanje kranjskih voditeljev in pa volilna pre-osnova v zvezi z današnjimi tamošnjimi razmerami so nam porok, da se nemškemu zmaju tudi ta napad v doglednem času posreči in ta krasni del slovenske zemlje je potem tudi — bil naš. Strast oslepi človeka, zato ubija danes na Kranjskem »klerikalec" »liberalca" in narobe, a nemški zmaj požrl bo oba. Pot do izvršitve tega in gotovo še drugih enakih naklepov je nemškemu zmaju izborno ogladila dne 1. grudna 1906 slovenska delegacija v državnem zboru po svojem res zgodovinskem glasovanju glede volilne pre-osnove in svojem »taktičnem" zastopanju koroških Slovencev v tej politično življenski zadevi. »V velikih hišah stanujejo dostikrat majhni ljudje." Grafenauer. Profesor Martin Kovač Dne 2. decembra je na Dunaju nenadoma umrl vpokojeni profesor graške tehniške visoke šole, dipl. inžener Martin Kovač. Umrli je bil sin kmetskih staršev iz Lipalj evasi v Kanalski dolini. Na celovški realki bil je učenec Andreja Einspielerja, ki mu je vglobil v srce versko prepričanje tako, da ga tudi pozneje nikdar ni zatajeval, in da se je, kjerkoli je bilo treba, javno kazal katoličana. Ko je bil realko dovršil, stopil je v vojaško službo. Od 1. 1860 do 1869 bil je kadet v domačem 7. pešpolku. V bitki pri Ku-stoci se je tako odlikoval, da je dobil veliko srebrno hrabrostno kolajno. Na bojišču proglasili so ga častnikom, in kot poročnik služil je še od 1. 1866 do 1869. Za legarjem obolel, postal je za vojaško službo nesposoben; zato se je poprijel tehniških študij in jih je srečno dovršil. Postal je inžener asistent, potem asistent za cestne, vodne in železniške zgradbe in pozneje vseuči-liščni profesor v Gradcu od 1. 1882 do 1894. Tedaj so na graški tehniki nastale hude homatije. Vsenemško luteranski list »Gr. Tag-blatt" pravi, da je moral prof. Kovač stopiti iz službe, ker ni bil dijakom prijatelj — studenten-feindlich. A stvar je bila drugačna: Kovač je bil katoličan in je moral obsojati protiversko gibanje na univerzi, bil je star vojak in avstrijski patriot, in zato ga profesorji niso več trpeli. Profesor Kovač je bil obziren dovolj, da raznih podatkov proti svojim kolegom ni hotel objaviti. Morebiti pride tudi zato še svoj čas. Vsenemški luteranski list „Gr. Tagblatt" mu tudi očita, da je bil »slovenskega" mišljenja. Da, bil je slovenskega mišljenja. Žal, da ga je življenja trnjeva pot odvedla že v prvi mladosti iz domovine, da je materni svoj jezik malo da ne pozabil. Le še nekaterih pesmi se je spominjal, ki so jih nekdaj doma peli fantje. Seve, taka je usoda premnogih obmejnih Slovencev. Bil je pa Slovencem iskren prijatelj, in obžalovati je, da se take moči v našem taboru ni popred poznalo in porabilo. Kdorkoli ga je poznal še zadnja leta, občudovati je moral velikansko delavno moč tega moža. Bil je kakor mravljica, delal je noč in dan. Eno njegovih znanstvenih del izšlo je v zalogi družbe sv. Jožefa v Celovcu: »Der Grofi-kapitalismus." Tukaj opisuje vpliv velikega kapitala na prometno stroko, ki je bila njemu najbolj znana. Zadnja leta delal je tudi kot inžener. On je napravil načrte za lepo zadružno skladišče v Sinčivasi, on za šolsko telovadnico v Št. Rupertu pri Velikovcu, on je koncipiral in vodil novo tovarniško zgradbo tiskarne sv. Jožefa v Celovcu in sirotišnice Vincencijeve družbe v Celovcu. On je izdelal načrte za nameravane pokopališčne zgradbe novega katoliškega pokopališča v Celovcu. In kjerkoli so imeli katoliški zavodi ali redovi svoje stavbene skrbi, obračali so se, le večkrat prepozno, nanj, da jim pomaga, izogniti se prevelikih izgub. Tudi praktične agitacije se je udeleževal. Žal, da so ga koroški Slovenci smatrali premalo — narodnim. Tako ni prišel do mandata, in ko je v Beljaškem okraju 1. 1894 propadel, bolelo ga je, da svoje nezgode ni mogel pozabiti. Zadnja leta bival je v počitnicah v Zakamnu, ali v Šmartnu pri Celovcu. Mož je bil vreden, da mu koroški Slovenci ohranijo hvaležen spomin. Naj v miru počiva! Koroške novice. Političen shod priredi »Katoliško-politično in gospodarsko društvo" na sv. Štefana dan ob 3. popoldne pri p. d. Petriču na Kočuhi pod Šmar-jeto v Rožu. Pri občinskih volitvah v Selah so Slovenci zmagali v vseh treh razredih. Natančnejše poročilo prihodnjič. Miklavžev večer. Kakor smo že zadnjič poročali, vrši se v nedeljo, dne 16. t m., v Celovcu v prostorih rokodelskega društva (Neue Welt-ulica) vsakoletni »Miklavžev večer", katerega priredi celovško slovensko delavsko društvo. Lani je bil ta večer prav dobro obiskan, in upamo, da bo letos tudi, kajti društvo je poskrbelo za vsestransko zabavo. Na sporedu je tamburanje, petje mešanega zbora, tri dejanska veseloigra „V Ljubljano jo dajmo", ki bo gotovo vzbujala mnogo smeha, in nazadnje prihod Miklavžev z angelci, parkeljni in vso tako peklensko sodrgo. Srečelov, za katerega se bodo prodajale številke po 10 vinarjev, bo prav bogato opremljen. Miklavž bo potem velikim in malim otrokom razdelil darila. Kdor hoče nakloniti komu kako darilo, naj je pošlje dobro zavito zadnji čas do nedelje dopoldne v uredništvo »Mira" z natančnim naslovom. Začetek je točno ob 8. uri zvečer. Cene so sledeče: Sedeži 1. do 3. vrste 1 K; 4. do 6. vrste 70 vin.; ostale vrste 50 vin.; stojišča 30 vin. Otroci so prosti, ako se ne zahteva sedežev zanje, za kar velja enaka cena. Udeležniki od zunaj se vrnejo domov lahko s sledečimi vlaki: proti Beljaku ob H'38, proti Velikovcu 1P39 (brzovlak) in v Rož ob 10‘47. Zato pa se tudi začne točno ob 8. uri, da se spored pravočasno izvrši. Čisti dobiček prireditve je namenjen v društvene svrhe, zato se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. Nemška nestrpnost. Slovenci smo sicer pohlevni kakor ovce, ali če je preveč in le preveč, nam pa tudi začne presedati. Znano je, da celovške gostilne, ako ne več, vsaj polovico svojega dobička dobivajo od Slovencev, posebno slovenskih kmetov, a kako se ponašajo potem gostilničarji proti nam, kaže ta-le slučaj: »Pri medvedu" („zum Baren"), znani gostilni, v katero redno zahajajo Slovenci, se jim je prepovedalo slovensko govoriti, češ, da to žali nemške goste. Slovenci, posebno vi slovenski kmetje, zapomnite si dobro to gostilno, v kateri se rado jemlje vaš denar, a se zato zaničuje vas in vaš materin jezik. Pokažite takim ljudem hrbet, da jih enkrat za vselej mine želja po zasramovanju slovenskega ljudstva in jezika! Učiteljska modrost. Bog mu daj dobro in sv. Katarina svoj dar gospodu, ki nam je poslal dopisnico s sledečim poročilom v nemškem jeziku: »Ljubi ,Mir‘! Ravnokar berem v Vašem listu, katerega visoko cenim, poročilo iz Št. Janža v R. Pisec tega članka mi hoče podati nekaj metodičnih migljajev za pouk. Tisti naj svoje znanje zbere v delu, katero naj zveže v svinjsko usnje in morda naslovi: »Nasveti za nenaučenje nemškega jezika na utrakvističnih šolah. Izdajatelj N. N. 99. izdaja za notranjo Afriko in Kranjsko. Heil! Anton Marinitsch,^ šolski vodja in fortšritlih gezinter Slovene. Št. Janž v R., dne 5. 12. 06." — Nam se pač zdi, da bi bil ta gospod mnogo boljše storil, če bi bil ohranil svojo modrost zase, kajti s tem je le dokazal, da le preveč potrebuje zgoraj omenjeno, v svinjsko usnje vezano knjigo, in sicer izdajo za notranjo Afriko, kamor po vsej priliki najbolj še spada. — Na Kranjskem je videti cestnih pometačev, ki take knjige ne potrebujejo, in dokazano je, da osel riga svoj i-a, če se je nažrl slovenskega ali nemškega^ ovsa. Št. Jakob v Rožu. Gospod Rudolf Aber-mann, rojen Celovčan, zdaj uradnik stavbenega železniškega vodstva v Podrožčici, je bil na obtožbo gostilničarja v »Narodnem domu" Val. Zwitterja obsojen na tri dni zapora, ker ga je zmerjal z »windische Bagage". Pri ričetu, katerega je že navajen, se bo temu nemškemu gospodu v rožeškem zaporu menda ohladila — germanska kri. Heil ! Na Bruci živi neki Pavle, ki ga hudo-mušneži imenujejo brnške »cajtunge". Ta Pavle, ki sicer ni napačen človek, ima neko lastnost, ki jo nahajamo navadno pri brezzobih starih klepetuljah; zelo rad namreč »obira" poštene ljudi, ako slučajno niso po godu njegovemu pristnemu »nemškemu" (?) mišljenju. Da pri tem postaja včasih tudi nesramen, tega mu nikakor ne smemo šteti v zlo, ako pomislimo, da je naš Pavle »deutschgesiindigt", pardon »deutsch gesinnt". Taki ljudje imajo pač svojo posebno pamet in seveda tudi svoje posebne manire ! — Neko posebno „skrb“ pa ima ta Pavle za dijaka M . . ker tudi slučajno ni „fortšritlar“ nemčurskega kalibra. Že neštetokrat ga je obrekoval po raznih javnih lokalih, zlasti po gostilnah; saj tako obrekovanje naše „fortšritlarje“ najbolj karakte-rizuje. — Naenkrat so prinesle „brnške cajtunge“ „telegram“, da študenta tožijo in naš Pavle si je že v duhu predstavljal ter se veselil, kako bodo ,,študenta" posadili itd. A prišlo je drugače: šentjakobski nemčurji so sramotno pogoreli in ,.brnške cajtunge" so — obmolknile. In kaj to pomeni, Pavle? Gotovo vas je blamaža in nesreča šentjakobskih bratcev tako potrla, da so zdaj „cajtunge“ kar naenkrat izostale !?! Ali morda premišljujete o minljivosti nemčurske „slave“ in o klepetavosti in lažnivosti „brnških cajtung" ? Prav bi bilo to ! Saj bi utegnili priti na vsezadnje še do spoznanja ter se postaviti na „nepristransko“ stališče kakor šentjakobski nadučitelj Krebitz, ki vas bo naposled radevolje priporočil pri — kitajski cesarici. Melviče. Dne 7. t. m. nas je zapustil č. g. M. Bauman, kateri je bil skozi dva meseca tukaj za dušnega pastirja. Vsi smo mu z žalostnim srcem podajali roke pri njegovem odhodu iz Melvič. Vsi smo ga imeli prav radi, kajti bili smo v vsakem oziru prav zadovoljni ž njim. Zato mu izrekamo najiskrenejšo zahvalo za njegov trud. Obžalovali smo odhod g. M. Baumana, a razveselilo nas je zopet, ker smo takoj zopet dobili drugega dušnega pastirja. Č. g. Mateja Trepala, ki je prišel k nam, pa prosimo, da nam bo tudi v vsakem oziru stal na strani in nas vodil po pravi poti. Melviški farani. Brdo. Tukajšnja slovenska stranka je vendar enkrat imela toliko vpliva pri občinskem uradu, da se je na njeno pritožbo morala volilna lista za občinske volitve iznova napraviti in razglasiti, da leži iznova skozi štiri tedne vsakomur na ogled. Naši ljudje so se začeli prav dobro brigati za svojo stvar. Slov. Plajberk. Kaka krivica se godi slovenskemu prebivalstvu od strani c. k. uradnikov vsled nezadostnega znanja slovenščine, kaže sledeči dogodek: Pred 13 leti je umrl neki posestnik, kateri je v svojem ustnem testamentu izročil svoje posestvo enemu sinu, drugemu pa gotov znesek v denarju, s pristavkom, ako se kam priženi, naj mu posestnik še da eno kravo in en voz. Pri zapuščinski obravnavi se je pa napačno zapisalo, ker c. k. sodnija ni ločila besedi „pri-ženi" od „oženi“. Ker se je ta samo oženil, mu posestnik ni dal krave in voza, za kar ga slednji tudi nikdar terjal ni. Zdaj je pa slednji umrl in njegovi dediči to zahtevajo, sklicevaje se na to, kar je zapisano. Posestnik pa se sklicuje na priče, tako da je tožba neizogibna. In kdo je kriv vsega tega? A mar ne sodnija, ker uradniki ne razumejo jezika ljudstva? Kmet posestnik plačaj pristojbine in vse mogoče stroške, potem ti pa napravijo pri c. k. sodnijah tako zmes, da imaš črez toliko let zopet sitnosti in pravde. To je treba pribiti, in ta slučaj zabrusiti v zobe tistim našim poslancem, ki tako radi poudarjajo, da se Slovencem ne godi krivica od strani c. k. uradov zaradi neznanja slovenščine. Slov. Plajberk. Ker je zadnji „Mir“ pisal nekaj o naših pravdah, hočem o tem bolj natanko sporočiti, da ne bodo cenjeni bralci „Mira“ napačno sodili o naši slovenski stranki v Plaj-berku. Lansko in tekoče leto se mora za našo občino res imenovati leto pravd. Prišlo pa je tako-le: Lansko leto na_ dan občinske volitve ni hotel iti volit kmet S. Č., kateri je bil prej vselej z nemškutarji. Nato gre po njega na njivo naš g. učitelj. A ker se je kmet namenil volitve se ne udeležiti in se posilnega agitatorja ni mogel iznebiti, je izgovoril neko nepremišljeno besedo, katero je povzel po socijaldemokratičnem časniku zoper nekega Voigtovega fužinskega uradnika. A g. učitelj ne bodi len, ga ovadi, ker ga na volišče ni mogel spraviti. Tako je bil kmet S. C. tožen radi žaljenja časti in, čudno, tudi obsojen na kazen in vse stroške, akoravno je dokazal, da se je to v omenjenem časniku res pisalo in je dotični uradnik zato že prej znal. Po tem dogodku je našim nemčurčkom tako zrastel greben, da so mislili svoje nasprotnike kar s prav: dami ugonobiti. Druga pravda je nastala radi neke najemninske pogodbe, katere dotični ni hotel več držati nemškutarjem na ljubo, kjer pa je pošteno pogorel. Tretja zaradi neke kupne pogodbe, ker se je prodajalec skesal, na prigovarjanje gotovih oseb, ker se je znalo, da kupec ne bo z nemškutarji in bodo imeli zopet en glas manj. Ta pravda še zdaj ni končana. Četrta zopet zaradi neke hiše, katera je bila že pred več leti prodana, zdaj pa je prodajalec tožil kupca, da sta se za višjo svoto pogodila, kakor sta pustila v kupno pismo zapisati. Ker se nikakor ne morejo navaditi na to, da je prišla občina v slovenske roke, in jim vse te pravde niso mnogo koristile, so začeli zopet na drug način. Posebno eden je začel naše može obrekovati, ter jim podtikati nepoštenosti, da bi jih tako pripravil ob ugled. Najprej našega župana, tako da je bil ta prisiljen tožiti in se opravičiti. Potem pa še svetovalca, na kar je tudi ta tožil ter ravno nasprotno dokazal. Pripomniti bi še bilo, zakaj prejšnji župan zdaj ne toži pravega obrekovalca, kakor je grozil sedanjemu občinskemu svetovalcu s pol- do dveletno ječo. Kes grozno za tako majhno občino, ki niti dvatisoč kron direktnega davka ne plačuje, pa izmečemo 4 do 5 tisoč kron v teku enega leta za sodnijske in odvetniške stroške vsled fanatične nestrpnosti gotovih ljudi. V političnem oziru pa v celoti vse te pravde niso mnogo škodovale slovenski stranki, zoper katero so bile naperjene, veliko več onim samim, ker je marsikdo šele zdaj spoznal, kje je laž in kje resnica. Y Borovljah že imamo neko vrsto „Freie Schule". „Prosto“ namreč v tem pomenu, da se z učečo mladino uganja po šolah, kakor se ravno komur poljubi. Najprej ljudska šola. Sedem razredov ima, pa se v vsakem razredu skoraj molijo druge molitve. V enem se moli Oče naš in Češčena Marija, v drugem samo Oče naš (seveda nemški), v tretjem pa še niti tega ne molijo. Namesto Očenaša zapove se fantom, da stoje po vojaško „antreten“, dekleta pa nekaj pomrmrajo, kako so se prebudile iz spanja. Velikokrat pa še pozabijo tudi na to, tako da se sploh nič več ne moli. Borovški starši, ali vam je znano to? Ali tudi k temu nihče nič ne poreče? Ali boste tudi tukaj gledali kakor ljudje, ki nimajo jezika in rok? — Toda poglejmo še dalje. Učenci obrtne šole skozi cela leta, ko se učijo pri mojstrih, ne pridejo nikdar v cerkev, ker morajo ravno med mašo ob nedeljah posedati v šoli. Ni čuda, da se polagoma za vselej odtujijo veri in krščanskim dolžnostim. Zakaj nimajo šole v nedeljo popoldne, kakor jo imajo v drugih krajih? Reklo se je, fantje itak ne gredo v cerkev, marveč se rajši izprehajajo po polju. In če bi tudi res bilo tako, vsi gotovo ne bodo šli na polje, nekaj jih vendarle pride v cerkev. Obrtna šola naj nikogar ne ovira pri izvrševanju njegovih verskih dolžnosti. — Strokovne šole za puškarje pa še skoraj omeniti ne upam. Na beljaški strokovni šoli za lesno industrijo se poučuje tudi krščanski nauk, in imajo učenci po nedeljah svojo pridigo in mašo, pri nas pa jih še na cesarjev dan nihče ne pripelje v cerkev. Beljak in Borovlje sta sicer precej narazen, toda na Koroškem je oboje. Kar velja za enega, zakaj tega tudi drugi ne bi storil? Tako se torej godi naši mladini, tako se versko vzgojuje, zato pa se naj nihče ne čudi, da le redkokdaj kak mož ali mladenič, posebno kar jih je Borovljan-cev, ob nedeljah zablodi v cerkev. Kamen ob Dravi. (Razno.) Zopet se je nudil delavcem tukajšnjega premogokopa vesel dan, dan 4. grudna, ko je bil god sv. Barbare, patronice rudarjev. Kakor običajno vsako leto, tako so tudi letos imeli rudarji slovesno sv. mašo. Po dokončani slovesnosti v cerkvi pa so se podali v gostilno, kjer so imeli prosto pijačo. Da ne donaša preveč dobička tukajšnji premogokop, je razvidno iz tega, da je moral bivši lastnik, knez Hohenlohe, žrtvovati 145.000 kron, ko je opustil premogokop. Namesto dobička je imel toliko škode. Sedanji lastnik pa je milijonar ,,Bošnjak" iz Ruš na Štajerskem. Sedaj ima samo okoli 25 delavcev. ~ Tukajšnje postajališče Rekarjavas se bo pomladi spremenilo v postajo, kar je v resnici potrebno. — Splošni ljudski želji se je ustreglo, ko je začel od 1. septembra voziti nov vlak zjutraj v Celovec, namreč ob 6. uri. Y Žitarivasi bodo v kratkem volitve. Miklavčev gospod so dobili iz Dunaja kišto ključavnic, da jih bodo obesili na usta vsakemu duhovniku, ki bi si upal o volitvah katero žugniti. Pripeljal jim jih je „fik-fik“. Napravila sta jih pa državnozborska poslanca Stein in Ferjančič. Muavčov aspud so jih pa oj an mav s tistim šmiram namazal, de bojo bolej smrdele, ’u so ga zadnč skuhal’ na Dunaj’, ’u so ta’o lop’ čez ’ancel pridhval. Buda. Oj, srečni časi! Čujte in strmite! Pri nas imamo modrijana, ki zna celo v „caj-tenge" pisati. Dvoje do malega popolnoma zlaganih dopisov je skrpucal pred kratkim za graški ,,Tagblatt". V enem je napadel shod vovbrskega izobraževalnega društva, v drugem pa domačega župnika. Pobrala je te laži tudi znana ,,Bauern-zeitung", ,,Arbeiterwille“ itd. Ker se bliža občinska volitev, trosi znani kmetski prijatelj, ki je od krvavih delavskih in kmetskih žuljev obogatel, ta gnoj med našim ljudstvom. Toda naši ljudje dobro vedo, da spada ta smrad tja, kamor se mečejo tudi drugi odpadki. Sosednje gg. uči- telje pa prosimo, da za onega ubogega svojega tovariša, kateri svoje družine ne more drugače preživeti, nego z lažmi, katere pobira od opravljivih starih bab in jih pošilja „Gr. Tagblatt-u“, napravijo zbirko in mu tako poštenim potom pomagajo na noge. Njemu pa svetujemo, naj vzame abecednik v roke in premišljuje, kaj mu je storiti, da otroci, njemu v vzgojo izročeni, po osemletnem pouku ne bodo bolj zatrapani, kot so bili, predno so jih starši izročili njegovi modrosti. Prihodnje napade v „Gr. Tagblattu" vam povrnemo še z boljšimi obrestmi. Kdor bi od naročnikov „Mira“ lista redno ne dobival, naj reklamira, da se napravi pritožba na poštno direkcijo, če bi se to večkrat zgodilo. Podjunska dolina. (Doktor Herbst kot „Grabprediger“.) Jako sem se razveselil, ko sem bral v zadnji številki ,.Našega doma", da je doktor Herbst v Prevaljah pri nekem pogrebu govoril. No, no, sem si mislil, ko bodem jaz umrl, takoj pošljem po tega zdravnika, da še meni napravi govoranco na grobu, slovensko seveda, ker drugače ne razumem. A takoj se prestrašim, ko čitam dalje: „Ali veste g. doktor, čegavo je tukajšnje pokopališče? Ali veste, da se na cerkvenem pokopališču ne sme brez dovoljenja dotič-nega župnika peti in govoriti? Če treba, vam pokažemo postavo. Ako bi malo poprej začeli govoriti, bi jo pa že na pokopališču izvedeli." In takoj sem zmajal z glavo: „Saperlot“, sem si mislil, kaj bode, če g. župnik res zdravnika tožijo. Naš gospod bi ga v takem slučaju gotovo. Ne, sem rekel sam pri sebi, prej da bi imel g. zdravnik tudi zavoljo moje nagrobnice sitnosti, ga rajši ne vzamem za grobpridigarja. Prevalje. Nekateri naši učitelji so res čudaki. Ne vedo, kaj bi vse slovenskim otrokom v šoli prepovedali, da bi jim hitreje vbili v glavo nekatere kose spakedrane nemščine; saj pravilne nemščine jih ne bodo naučili, dokler jih ne bodo poučevali na podlagi materinega jezika, kajti otrok mora, če se mu pove nemška beseda, vedeti, kaj dotična beseda pomeni, le potem jo bode ohranil v spominu. Naravnost smešno je, slovenske otroke že v prvem letu navajati ria: kutentok, bitnavs, fithot itd. Moliti učiti jih navadnim učiteljem tudi ni treba, ker to je dolžnost in opravilo verskega učitelja. Prvo, pravimo, je smešno, drugo je nepotrebno, in to kar sledi, pa je zlobno, satansko: Če otroci v prostem času med seboj slovensko govore, že prileti nad nje kak učitelj, celo tak, ki ga je rodila slovenska mati, ter jih prav po vojaško nahruli: „Tuac šon bider bindiš reden, bon i ajh noli a mol her, ber ajh ajnšperen." Drugemu ni po volji, ako prebirajo otroci slovenske knjige. Tretji jim prepoveduje katehete slovensko pozdravljati, ker je tukaj nemška šola. Ali gg. učitelji oz. učiteljice res mislijo, da bodo na tak način vlili v otroška srca veselje do nemškega jezika? O nikdar ne! Nasprotno, otroci bodo začeli sovražiti ne samo nemščino, ampak tudi učitelje, in Slovencem sploh se bode nemščina pristudila, zato bodo že skrbeli „vrli“ Fallatovi učenci. Sadovi se že kažejo. —-Kar se tiče slovenskega pozdravljanja, je dotično učiteljico že šolar dobro poučil, rekoč: „Slovenci morajo pozdravljati slovensko, Nemci pa nemško." Tako je. Francoz, Lah, Anglež itd. tudi ne pozdravlja nemško, ampak vsak v svojem jeziku! Te zlate besede vrlega šolarčka naj bi si zapomnil vsak Slovenec in bi se po njih ravnal. Prevalje. (UravnavaMeže)je baje prva točka programa prihodnje deželnozborske seje. ki se bode vršila o Božiču. Pri tej priložnosti si usojamo opozoriti na sledeča dejstva. Resnica je, da struga Meže postaja vsled obilnega gramoza ali „šotra“, ki ga prinaša voda z Leš in Črne, vedno bolj plitva, in posebno nad Gušta-njem prod silno narašča. Zakaj ? Po mislih več posestnikov je tega kriv velikanski guštanjski jez, ki brani valiti kamenje naprej proti Dravi. — Tudi višje pri Fari so v novejšem času napravili jez, katerega voda goni papirnico. Vsled tega jeza se ustavlja kamenje tudi tam. Vendar dozdaj tukaj ni bilo nobene nevarnosti, da bi kedaj Meža prestopila breg, ker je na obeh straneh navožen velik nasip iz „žlindre“ od tovarn, v katerih so v prejšnjih letih vlivali „traverze“. Ker je pa v teh nasipih baje še veliko železa, pričeli so jih v najnovejšem času razkopavati in ,,žlindro" po celih vagonih naprej voziti, in je nevarnost velika, da bomo Prevaljčani že v doglednem času videli večkrat Mežo tudi na našem polju. Kdor ne verjame, naj se prepriča. Mislimo, da je občinski zastop prvi poklican v tem oziru kaj ukreniti. Spodnji Dravograd. (Ljudsko štetje in slovenska zmaga pri občinskih volitvah.) Kako zanesljiva je štatistika o ljudskem štetju na Koroškem, kaže sledeči slučaj. Pri novih občinskih volitvah so zmagali Slovenci v tretjem razredu s 100 proti 52 glasovom, v drugem razredu s 30 proti 11 glasovom, dočim so Nemci ohranili prvi razred z enim glasom večine (12 proti 11). Trška občinska uprava preide s tem v slovenske roke. Slovenci bodo razpolagali v občinskem svetu z dvetretjinsko večino. —- Uradna štetev po občevalnem jeziku je izkazala 1. 1900 v Spodnjem Dravogradu 703 Nemce in 61 Slovencev. 61 Slovencev (všteti so tudi otroci, žene itd.) je dobilo pri občinskih volitvah 141 glasov. ' Kako škandalozno ravna pri ljudskem štetju vlada in njeni organi, je tu dosti jasno dokazano. Da bi se tudi v drugih krajih slovenskega Korotana Slovenci zavedali svoje narodnosti in enkrat za vselej pometli z nemškimi prisiljenci, ne bi Korotan štel po vladnem izkazu 90.000 Slovencev, ampak do 130.000. V to pomozi Bog in narodna zavest! Spodnji Dravograd. Vsi nemški časniki žalujejo, oziroma bljujejo žveplo in ogenj, ker smo pri občinskih volitvah nemškim nacij onalcem tako imenitno zapeli miserere. Evo nekaj izbruhov: Črni, farji, nazadnjaki, denarni žakeljni (čisto novo, op. ur.), predstojnik glavnega štaba, bledi obraz itd. Vse, kar ne gre po panger-manski buči, je „črno-‘. Črez „farje“ in Slovence pa najbolj zabavlja človeče, katero je po njih priporočilu smelo priti v Dravograd, da bi baje podpiralo svojo mater. Nič boljši ni njegov starejši kolega, rojen Slovenec. Nazadnjak je po nemški pameti vsak, kateri štedi in ni vsega denarja „zabiksal“ pri Rudlnu. Tukaj imamo moža, kateri si je s štedljivostjo in marljivostjo prihranil nekaj denarja, ker pa ne trobi v nem-čurski rog, nasprotno jim stopi včasih, ko so že preveč mogočni, tudi na prste, da strašno cvilijo, kakor zdaj po volitvah, zato mu zavidajo njegovo premoženje. Jezijo se tudi, da smo bili tako izvrstno organizovani, pri tajčnacelnih pa še pri tistih par borih glasovih ni bilo edinosti. Kdo pa se bo tudi pustil od ljudi komandirati, kateri imajo samo mogočen jezik, plačajo pa nič. Kvasijo tudi nekaj o bledem licu. Ko bi se bili naši tajčnacelni po volitvi pogledali v ogledalo, bi se tirdi lahko prepričali, da so bili od jeze zeleni ko kušarji in so imeli nos veliko daljši, ko pred volitvijo. Da smo mi Slovenci boljši ljudje, smo tudi v nemških časnikih citali, ker smo baje jedli pečenko, pili pivo in vino (ako si je kdo kupil), nasprotniki pa plačujejo ob takih prilikah le prestan golaž in šnops. Po časnikih govorijo tudi o „fortšritu“. Seveda „fortšrit“ na stroške drugih, posebno za voznino, nekaj nese, to smo mi že davno pogruntali, pa nas imajo še tako za neumne, kakor da bi ne vedeli, kam pes taco moli. Zahtevajo tudi ločitev trga od okolice. S tem bo tudi vpliv nasprotnikov izgubljen. Po ločitvi imamo eno zasigurano slovensko občino, namreč okolico, in ne bo dolgo, da bo tudi trg imel dvetretjinsko slovensko večino. Ljudje postajajo pametnejši. O še boste imeli sitnosti z „bindišarji“. Spodnji Dravograd. (Prvi kozel), katerega so tukajšnji takoimenovani nemški nacijonalci po svojem volitvenem porazu ustrelili, ni bil majhen. Da bi označili stranko, katera bode vodila od zdaj Dravograd, razobesili so v trgu črno zastavo. Ta zastava pa se je smatrala obče kot zastava žalosti nad volitvenim porazom. Da bi nemški nacijonalci odvalili od sebe nepričakovano lastno osramočenje, so zatrjevali, da se je zastava razobesila od slovenske strani. Žal je imela zastava sledi dravberške nemško-nacijonalne „žnidarije“ in tako izdajala svoje rojstvo. Tableav na drav-berškem plateavksu! Že 20. decembra se vrši žrebanje XXV. c. kr. drž. loterije za skupne vojaške dobrodelne namene. Cena eni srečki je samo 4 K. Dobivajo se v vseh menjalnicah, tobačnih trafikah itd. 18.389 dobitkov (glavni dobitek 200.000 K), ki se vsi izplačajo v gotovini. Ali tudi rabite sladno kavo? Ce se v damski družbi sproži to vprašanje, se marsikdo pomilovalno nasmehne in pokaže se, da imajo še mnogoteri hud predsodek proti sladu i kavi. Deloma je to tudi umevno, zakaj to, kar se prodaja pod imenom sladna kava, večinom ni sladna kava, ampak skoro vselej le navadno žgana rž ali opražen pivovarski slad. Ta dva pa dajeta samo plehko, sladkavo polivko, ki gotovo ne tekne po kavi. Jako mnogo jih baš še ne ve ali pa se niso prepričali, da je le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tak izdelek, ki ima sam prijeten okus po kavi, ker se njegova zrna prepoje z izvlečkom kavine črešnje, ne da bi se ob tem prenesel strupeni kofein zrnate kave. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava torej edina v visoki meri spaja priljubljeni okus in vonj zrnate kave z znanimi zdravstvenimi prednostmi sladovimi. Kdor je torej pokusil pristno Kathreinerjevo kavo, gotovo nima več predsodkov proti dobri sladni kavi. Pristna Kathreinerjeva kava pa se prodaja samo v zaprtih zavojih z imenom Ka- threiner in pri nakupovanju je torej nujno treba vselej in izrecno naglašati ime Kathreiner. Vabilo enajsti slavnostni Monici in desetletne! tukajšnje „Narodne šole“, ki se priredi v »Narodni šoli« družbe sv. Cirila in Metoda v Št. llii|>ertu pri Velikovcu na kvaterno sredo, dne 19. grudna 1906.1. ob 2. uri popoldne. Spored s 1. Slavnostni govor, govori Skočir Prano. 2. Petje: „B o žična." (J. Laharnarjeva). 3. Deklamacije: aj Božični prizor: „Otroci pri jaslicah11. (Otroci I. razreda.) h) „Boj med velikanom in pritlikovcem“. (Izak Matevž in Kramer Miklavž.) c) ..Novoletna". (Picej Ana.) 4. Petje: ..Venec narodnih pesmi". (Ferjančič.) 5. Igra: „Roza^Jelo dvorska". Spisal P. Weissenhofer; prosto po Kr. Šmidu. (Predstavlja 23 otrok.) 6. Petje: ..Venec narodnih pesmi". (Ferjančič.) 7. Razdelitev božičnih daril. Pri slavnostni božičnici sodelujejo iz posebne prijaznosti slovenski tamburaši iz Radiš. K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske mladine vodstvo »Narodne šole«. Gregorčiču spomenik! Slovensko ljudstvo! Ali je kdo med teboj, čigar uho se še ni naslajalo ob nebeških glasovih „Nazaj v planinski raj!“ „Eno devo le bom ljubil!" „Zvezda mila je migljala!" . . .? In kdo izmed tebe še ni slišal deklamovati „01jki“, „Kmetski hiši," „Naš čolnič otmimo!"..? Srce ti je pač malone zastajalo radosti, ko je ob sladkih zvokih te pesmi ali ob ljubko žuborečem potoku nje zveneče besede nanj legal čudoviti čar svete poezije. In skozi nežno kopreno te svete poezije si zrlo in poslušalo, „kar gledalo ni oko, uho ni čulo posvetno": duša ti je tiste trenutke plavala v prelestnem kraljestvu umetnosti. In to je bilo kraljestvo slovenske umetnosti. Tvojemu srcu je takrat govoril velik umetniški genij, ki ga je milostno nebo naklonilo slovenskemu narodu. Ta genij pa je bil — Simon Gregorčič. Danes Gregorčič ni več med nami. Nedavno tega se je iz solnčne Gorice po širni Sloveniji raznesla srca pretresujoča vest, da je ,,soški slavec" utihnil za vselej, da je umrl Simon Gregorčič. „Ne, ni umrl! Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami. Umrl on ni, v nesmrtnih delih mož živi!" A ob enem ž njim v teh nesmrtnih delih živi in bo od roda do roda živela njegova in naša mati, ki jo je njen veliki sin ljubil „iz srca globin", ki je bil njen ponos in ki jo je proslavil pred svetom — mati Slovenija.-------- Slovenci! Kdor slavnih prednikov ne časti, njih naslednik biti vreden ni! Pokažimo, da znamo ceniti svoje velmože, da se zavedamo, kak biser je s poglavjem ,,Simon Gregorčič" vdelan v oni okvir, ki se imenuje slovenska literatura! Postavimo velikemu pesniku ne le v svojem srcu, marveč tudi na zunaj, vsemu svetu viden spomenik! A ves narod naj bi postavil ta spomenik, kakor je ta najzvestejši sin matere Slovenije ljubil ves narod! V to svrho se je v Gorici osnoval „Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" ter si postavil nalogo, poskrbeti, da se pesniku Simonu Gregorčiču v rojstno hišo na Vršnem vzida spominska plošča in na gomili tam „v planinskem raju" pri Sv. Lovrencu postavi dostoj en nagrobnik. Če le mogoče — in to hi bilo v smislu velikega pokojnika — pa bi se Gregorčiču naj postavil še živ spomenik, čigar piedestal bi bila šola. Obliko kipa na tem piedestalu (ustanove, Gregorčičev dom) pa hi naj dogovorno določil celokupni slovenski narod potom osrednjega odbora in lokalnih pododborov. Rodoljubi! Da čim preje dosežemo, kar nam veleva sveta dolžnost, se obračamo do Vas, kar Vas je brez razlike stanu in mišljenja, z iskreno prošnjo za požrtvovalno sodelovanje Gregorčičevemu spomeniku v prid. Prirejajte zlasti v ta namen Gregorčičeve slavnosti in veselice in seznanjajte na njih množice z velikim pesnikom! S tem storite dvakrat rodoljubno delo. A vsem nam spričo velike odolžitve napram pesnikovemu geniju bodi geslo: „Ne samo, kar veleva mn stan, kar more, to mož je storiti dolžan !" Ivan Berhuč, prof. v p. in deželni odbornik, predsednik. Matija Rutar, deželnosodni svetovalec, podpredsednik. Josip Ivančič, prof. v p., blagajnik. Dr. Ivo Šorli, notarski kandidat; Dr. Karol Oz val d, profesor; Franc Sivec, vadnični učitelj, tajniki. Ivan Kokoš ar, mestni župnik; Franc Vodopivec, cesarski svetnik; Andrej Ipavec, gimn. učitelj; Niko Omersa, gimn. učitelj, odborniki. V Gorici, dne 6. decembra 1906. Op. Doneske, ki se v časopisih objavijo, sprejema profesor Josip Ivančič, Gorica, Korenjski trg št. 8, kakor tudi vsak odbornik. Društveno gibanje. Podljubeljem ho na Štefanovo velika efektna tombola v prid slov. kršč. soc. del. društvu. Darila hvaležno sprejema g. Arnuš Janko, pro-vizor, p. Podgora. Na Bruci se vrši v nedeljo dne 23. decembra 1.1. ustanovnishod slovenskega tamhuraškega in izobraževalnega društva „Dobrač“ oh V23. uri popoldan v gostilni g. Pogliča. Nastopi tudi dober govornik. Slovenski kmetje, fantje, dekleta in uslužbenci pridite v obilnem številu iz vseh krajev, ker treba je, da spoznate namen društva. Pripravljalni odbor. Škocijan. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Škocijan in okolico priredi dne 26. t. m., na sv. Štefana, popoldne oh ‘/a4- uri) v gostilni pri Majarju svoj redni občni zbor po sledečem sporedu: 1. Otvoritev. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Volitev odbora. 4. Govori. 5. Zapisovanje udov in pobiranje letnih doneskov. K zabavnemu delu nam je obljubljeno tamburanje in petje. K obilni udeležbi vabi odbor. Vabilo k mesečnemu zborovanju društva „Lipa“ v Velikovcu, ki se bo vršilo dne 16. t. m. o polutreh popoldne v „Narodnem domu". Na sporedu je govor: „Ali smo Slovenci res manjvredni narod" ? Vstop je samo za ude in za tiste, katere pripeljajo udje in se želijo vpisati v društvo. Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva za Šmihel in okolico", ki se vrši v nedeljo, dne 16. decembra v posojilničnem poslopju v Šmihelu ob 4. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Poročilo o potrditvi pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Sodeluje pevsko društvo „Gorotan“. K obilni udeležbi vabi sklicatelj. Vabilo. Katoliško slovensko pevsko in izobraževalno društvo „Peca" v Možici priredi na novega leta dan 1907 po popoldanski službi božji ustanovni občni zbor v svojih prostorih v Možici. Spored: 1. Volitev predsednika v zboru. 2. Volitev odbora. 3. Pobiranje udnine. 5. Govori in slučajnosti, petje itd. K obilni udeležbi vabi sklicatelj. Zveza slovenskih odvetnikov. Dne 16. decembra 1906 ob 10. uri dopoldne vrši se v mestni posvetovalnici v Ljubljani občni zbor ,,Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani" (dr. Triller predsednik, dr. Novak tajnik). — Radi važnosti občnega zbora naprošeni so vsi gospodje člani, da se istega točno in v polnem številu udeleže. — Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila o spremembah glede justičnih razmer v slovenskih pokrajinah. Dopisi. Šmarjeta nad Pliberkom. Kadar mora človek stati proti nasprotniku in mu gledati v oči, tedaj pač premišljuje, kako bi se mu izognil ali pa ga častno premagal. Naša domovina stoji danes s svojimi zvestimi sinovi, med katerimi smo tudi mi slovenski mladeniči, proti najnevarnejšemu nasprotniku, kateri noče samo našega denarja in premoženja, marveč hoče pokončati vse, kar je slovenskega: uničiti hoče našo lepo slovensko govorico, iztrgati nam hoče iz src narodno in versko prepričanje, ter nas spraviti v pravo germansko sužnost. Ali mar hočemo mi mladeniči mirno gledati črne nakane naših zavratnih nasprotnikov?! Ne! Mi moramo v boj zoper vsakega, kdor se drzne teptati naše narodne pravice, naše naj dražje svetinje ! Kakor cesar kliče v vojsko v prvi vrsti čvrste mia- deniče, po katerih žilah se še pretaka mlada, navdušena, pogumna kri, ravno tako nas tudi naša domovina kliče v boj zoper svoje nasprotnike. Temu klicu naše domovine pa se mora odzvati vsak, kdor ima v svojem srcu še količkaj ljubezni in čuta za oni jezik, v katerem ga je draga nepozabna mati pozdravila kot novorojeno dete, v katerem mu je pela pesmi, ko je spaval v zibelki, v katerem mu je pozneje govorila o krasni prirodi, o ljubem Bogu. Da, trikrat črni nehvaležnež, izdajalec je tisti, kateri tepta svoj materin jezik ! Kaj nam je v prvi vrsti potrebno, ako hočemo, da bi bil naš nastop uspešen ? Treba nam je velike skupne zveze, katera bi nas koroške slovenske mladeniče vezala v močno armado, po kateri bi prišel vsak posameznik v prave bojne vrste, po kateri bi mladeniči dobivali navodil, kako naj nastopajo proti nasprotnikom, kaj naj storijo v tem ali drugem slučaju. Zveza koroških slovenskih mladeničev bi pa tudi imela nalogo, prirejati mladeniške shode, poučna predavanja in narodne veselice. Tako, mislim, bi prišlo pravo narodno živjjenje med vse slovenske koroške mladeniče. Želeti bi bilo, da bi se okolu novega leta priredila dva večja mladeniška sestanka, eden na Spodnjem, drugi na Zgornjem Koroškem, na katerih bi se tudi govorilo o novi zvezi. Drznem se poživljati Vas, dragi slovenski mladeniči, da se zanimate za to narodno delo. Kdorkoli trezno misli, bo pripo-znal, kako potrebna bi bila taka zveza. Posameznik ne doseže ničesar. Kjer je pa zveza, tam je tudi moč. Ko naši nasprotniki nastopajo tako predrzno proti nam, moramo tudi mi z vso junaško vnemo zavrniti vse njihove napade, moramo delati s pravo požrtvovalno ljubeznijo za naš mili jezik, za naše narodne svetinje. Prva skrb nam mora biti, da postane med nami mogočna narodna zveza, potem nam bo šele mogoče dobro čuvati naše narodne pravice. Zato bi pač bilo želeti, da bi se mladeniči začeli kar sami oglašati in izražati svoja mnenja. Kakor hitro bi se oglasilo primerno število mladeničev, se bo sklical shod, na katerem se bo izvolil potrebni odbor, kateri bo potem skrbel, da bo zmiraj živahno gibanje med nami. Naj bi se le kmalu oglasil kdo ! Jožef Krof, slovenski narodni mladenič v Šmarjeti nad Pliberkom. Delavska akademija na Jesenicah. Dne 8. in 9. t. m. se je vršila na Jesenicah na Gorenjskem delavska akademija. Velepomembna je ta akademija ne le vsled temeljitih predavanj, marveč osobito še zato, ker so se na ti akademiji spoznali in sklenili prijateljstvo slovenski delavci treh slovenskih dežel, Kranjske, Koroške in Goriške. Izmed vseh stanov na Slovenskem prebudil se je zadnje čase najbolj delavski stan. Veselo znamenje je to. Veselo znamenje je še bolj to, da se slovenski delavec ne zaveda samo dolžnosti, ki jih ima do svojega stanu, marveč tudi dolžnosti, ki jih ima do svojega naroda. Slovenski delavec je narodnjak. Najbolj veselo znamenje pa je to, da so delavci treh sosednjih dežel, kranjske, Koroške in Goriške, stopili v tesnejšo zvezo in hočejo skupno delovati ne le za svoje stanovske koristi, marveč tudi za svoj narod. Jesenice, velevažni industrijski kraj na Gorenjskem, so si delavci izbrali kot točko, ki je najbolj v središču imenovanih treh slovenskih pokrajin, da so se zbrali skupaj, poučili se o svojih stanovskih zadevali in navdušili se za skupno delo po enem načrtu. Pribiti moramo tukaj, kako barbarske razmere vladajo še po nekod. Vsak izobražen človek se veseli napredka, ki ga vidi pri drugih, veseli ga, če zapazi, kako se tudi preprosti delavec zanima za kulturo, za napredek in izobrazbo. Na Bistrici v Rožu na Koroškem pa je bilo zažugano delavcem v tovarni, da bodo vsi odpuščeni, kateri pojdejo na delavsko akademijo na Jesenice. In res, v soboto ni bilo nikogar z Bistrice. Pa tudi na Jesenicah so v soboto na Marijin praznik morali delavci delati, da bi saj ne mogli na akademijo. Res je bila vsled tega v soboto bolj pičla udeležba, a drugi dan v nedeljo je bila dvorana novega „delavskega doma" napolnjena. Iz Koroške smo videli stolnega kaplana dr. Ehrlicha, ki je bil izvoljen tudi v predsedstvo; župnika Ražuna iz St. Jakoba, kapelana Lučovnika pa obilno število mladeničev in mož iz Celovca in Rožne doline. Prvi dan so govorili dopoldne dr. Pavlica iz Gorice o zgodovini delavskega varstva, Svitoslav Premrov iz Gorice o zadružništvu in delavstvu; popoldne profesor dr. Jarc iz Kranja o delavski izobrazbi, dr. Brecelj iz Gorice o delavski higijeni in dr. Der-mastija iz Gorice o delavskem varstvu. Drugi dan v nedeljo pa je govoril dr. Krek o zgodovini strokovnega gibanja in strokovnih društvih ter Jos. Gostinčar o točki „delavci in politika". V soboto zvečer je bila na čast tujim gostom veselica, katero je priredilo katoliško delavsko društvo. Tamburanje, petje, razni pozdravi so se vrstili. Z navdušenjem je bil sprejet zlasti pozdrav podpredsednika katoliškega delavskega društva, s katerim je pozdravil navzoče Korošce. Burnemu ploskanju in živio-klicem ni hotelo biti konca. Dal Bog, da bi prijateljstvo, ki so ga sklenili delavci slovenskih pokrajin te dni, rodilo obilo sadov! Književnost in umetnost. Nova knjiga. Dotiskana je že večkrat napovedana knjiga: Civilnopravdni red in sodni pravilnik z dne 1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi ci-vilnopravdnega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o odvetniški tarifi in o sodnih pristojbinah. Uredil dr. E. Volčič. Izdalo društvo „Pravnik“. Obširno delo obsega XII -f- 909 strani in daje res vsestranska pojasnila o vsakovrstnih pravdnih vprašanjih. Take potrebne knjige še nismo imeli, brez dvoma bo mnogo koristila vsakemu, posebno pa občinskim, šolskim in župnim uradom, posojilnicam in hranilnicam ter sploh javnim zavodom. Porabna je vsakemu tembolj, ker ima polne štiri pole stvarnega kazala po abecednem redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o kateri želi pouka. Naročnikom se je knjiga začela razpošiljati in v par tednih jo dobe vsi. Odslej je tržna cena v platno vezani knjigi 8 K. Glavne zaloge so v knjigarnah L. Schwentnerja v Ljubljani in J. Krajeca nasi, v Novem mestu, dobivati pa bo knjiga tudi po drugih knjigarnah. Mizarskega pomočnika, vajenega pri orglarski obrti, sprejme Jan. Kuhar, orglarski mojster v Zakamnu pri V e tri n ju, pošta Vetr in j. PST* Kovačnico dam v najem, katera stoji pri cesti, po kateri vozi mnogo voznikov. Dela je imel prejšnji najemnik dovolj. Meh goni voda. Najemnina se plača kar z delom; tudi stanovanje je poleg. Več pove Janez Kraut p. d. Sveč, posestnik na Bistrici, pošta Šmihel pri Pliberku. lioterijslce številke od 7. decembra 1906. Line 28 12 51 43 59 Trst 88 10 84 22 51 Poskusite ir? priporočite = izdelke = 1! Tydrooe forarne hranil o Prag i V111. Cenopnili zastonj. Kupujte narodni kolek! Žitne cene od 5. do 11. decembra 1906. Po uradnem poročilu deželne vlade z dne 12. decembra. Cene so za 80 litrov (biren). Žito in sočivje Celovec ! K | v Pliberk St Vid | i Trg ! Velikovec j, -2 p. s 0 > j Žel. Kapla K 1 v K v K 1 v K! v K V K V Pšenica . . 12(32 10 96 l__ - _ Rž ... . 9:48 1088 9:44 —j— — — — — — Ječmen . . Ajda . . . 824 11 20 1440 “T Oves . . . 5 40 7 04 5 52 — — — — — — Proso . Pšeno. . . 1504 1696 | ; 1 Turšiča . . 7 80 960 j 8- | Grah . . . i ! ! 1 H" Fižol, beli . Ì ! - - ! — „ rdeči . 1 G— ■ 1 V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar izšla: Dr. J. Šket: Slovenska čitanka III. Druga izdaja. Velja trdo vezana 2 kroni, po pošti 20 vin. več. Stanje hranilnih vlog: 22,000.000 kron Rezervni zaklad : nad 760.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3, poprej na Mestnem trgn zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Po NajviSjem povelju Ni. c. In kr. ap. yeliSanstTa XXV. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.389 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 612.880 kron. Glavni dobitek iznaša 200.000 v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklieno dné 20. decembra 1906. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov. Oddelek za državno loterijo. Svoji k svojim! § y Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino ^ J hrvatsko zavarovalno zadrugo J „CRGATIA“ | ji pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAG-KEBA. | i h Ista zavaruje na Staj ar sk eni, Kranjskem In Ko- | p roškem vse premičnine, živino in pridelke proti | ognju po naj nižjih cenah. Vsa pojasnila daje: glavni zastop „CROATIE“ v Celovcu Valentin Jug, benediktinski trg št. 4. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške. Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanjc kaznivo. IjSfr' Edino pravi je 7 Thierryjev balsam le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj natili steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko. Thierryjevo eentifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“ za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh rrst. — Cena: 2 lončka K 3’60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah. Pozor! — Čitaj! — Pozor! Slavonska biljevina JU napravljena iz najboljših gorskih zelišč, ig izvrstno in z najboljšim uspehom deluje ' proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, hripavosti, težkemu dihanja, astmi, pljučnemu katarju itd. Delovanje izvrstno, uspeh gotov. Cena je franko na vsako pošto 2 steklenieici 3 K 40 vin., 4 stekle-ničice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Manj kot 2 stekleničici se ne pošilja. Prosi se, da se naročuje samo naravnost pri P. JURIŠIČU, lekarnarju v Pakracu, št. 58 (Slavonija). imm m Služba organista in mežnarja se odda do 1. januarja 1907 v trgu Grebinj na Spodnjem Koroškem. Natančni pogoji sprejema naj se pozvejo pismeno ali ustmeno pri župnijskem uradu v Grebinju. Pekovskega učenca sprejme oh dobri hrani Jernej Woschitz, pekovski mojster v Žrelcu pri Celovcu. Trgovina z usnjem A. Mehur v Celovcu, na novem trgu, poleg gostilne pri ..Deteljici" („Kleeblatt“), priporoča raznovrstno usnje po najnižjih cenah. Kupuje tudi surovo nsnje in sprejema tisto v izdelovanje. M M & ! M ti? Poštne hran. račun št. 45.867. Mg gA-,^4 m- m m m*&•; ma- m lik «s Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dopoldne v lastni hiši št. 81. Hranilne vloge obrestujejo se po 4 i ^ v K brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod iz lastnega. Za naia-ganje denarja so tudi položnice poštno-hranilničnega urada na razpolago. Posojila se dajejo na hipotekarni kredit po 5% % in na osebni kredit pa po 6%. Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Posojilnica ima tudi svojo podružnico na Jesenicah v Hrovatovi hiši št 96. Uraduje se vsak dan, kakor v centrali. Vsled otvoritve kara-vanske železnice se nudi Korošcem ugodna prilika za sigurno naia-ganje denarja. Denarni promet v letu 1905 K 3,200.000. Stanje hranilnih vlog v letu 1905 K 1,877.859. VlMg MzM+M;;' 1| Stepalnica za O sneg, « Zajemalnik za cmoke, Mečkalnik za ^ krompir, 2 skupaj 25 kr. Obešalnik za brisačo, umetno izrezljan in s steklom izvezen, 25 kr. B —Prevrat e — O je povzročila v trgovskem svetu ogromna prodaja predmetov po 25 krajcarjev. Da Ts omogočim tudi pokrajinčanom nakup teh neverjetno cenih predmetov po 25 kr., sem izdal Jj cenik z nekaj tisoči obrazcev teh 25 krajcarskik predmetov in tudi blaga po višji ceni. is Ta cenik razpošiljam na željo vsakomur zastonj in poštnine prosto. Gotovo bo- 'sj dete postali moj odjemalec. Izvozna trgovina Herman Auer Dunaj, IX/2, Xuss«!orlerstrasse 3—VI. (Krščanska tvrdka.) {jj Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 2,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Kskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. "iiBgf Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu, Denarne vloge sprejema po 4 V in obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.