V e s t n i k. Nekaj o Ijubljanskem Ijudskem šolstvu. Zadnji čas se je bavila javnost z ljubljanskim Ijudskim šolstvom. Povdarjalo se je marsikaj, kar ne odgovarja istinitosti Ijubljanskih šolskib razraer. Res je sicer, da sta se opustili dve paralelki, a storilo se je to edino le iz ekonomicnib ozirov, ker mesto ljubljansko vendar ni priinorano, da bi sprejemalo v svoje šole tudi okoliške otroke. Letos se je mnogiin okoliškira otrokom odklonil vsprejem v ljubljanske šole. Vsled tega se je število otrok na mestnib šolab zdatno zmanjšalo. Kakor čujemo, se pa prihodnje leto splob noben okoliški otrok ne bo smel vsprejeti v mestue šole. Le ta energični nastop mestne občine proti okoliškim otrokom bo prisilil okoliške občine, da si zidajo, ozirotna razširijo svoje šole. V Šiški n. pr. bi raorala biti že darno petrazredna deška in petrazredna dekliška šola. Tako je potrebna za Vič že davno štirirazredna šola in tudi ob-ina Moste ima dovolj otrok za štirirazrednico. če torej vsi bivši suplentje letos niso dobili službe v Ljubljani, so temu krivi le zgoraj omcnjeni razlogi, nikakor pa ne nenaklonjenost merodajnib krogov. če je mestni šolski svet namestil na I. mestni deški šoli dve suplentinji, je storil to gotovo iz premišljenega uzroka. Ena suplentura na tej šoli traja samo do 1. januvarja 1903, torej le tri mesece; druga pa do konca prvega polletja, torej samo pet mesecev. Da se za ta kratek čas ne dobi učitelja, je skoraj naravno, ker bi vsakdo skušal, da dobi Čim prej službo kjerkoli za celo leto, Za mestno dekliško osemrazrednico pa zopet ni bilo mogoče dobiti za paralelki v 7. in 8. razredu sposobne suplentinje, zato so morali merodajni krogi seči po učiteljib, ki so usposobljeni za poucevanje na meščanskih šolah. Na mestu teh dveb učiteljev sta se namestila potem dva bivša suplenta, eicer bi bila še ta dva ostala brez službe. Omeniti pa moramo pri tej priliki, da nismo preveč vneti za suplenture, ker to redno menjavanje učiteljev je šoli prav gotovo v škodo. Prihodnje leto, ko bo urejeno vprašanje glede okoliških otrok, se bo tudi na to stran obrnilo na bolje. Število otrok se bo skrčilo in zacasno dovoljene paralelke bodo preuebale. Pomanjkanje učiteljev postaja na Kranjskem vedno občutneje. Zaradi tega niso gdč. učiteljice po nekod le na enorazrednicah šolske voditeljice, nego tudi tuintam na mešanih večrazrednicah. Tako je n. pr. na štirirazrednici v Mokronogu, na trirazrednici v Škocijanu pri Mokronogu in na dvorazrednici na Mirni poverjeno začasno šolsko vodstvo učiteljicam. Občni zbor ,,Narodne šole" je bil dne 11. septembra. Društvo ima premoženja 4409 K 67 h. V odbor so bili izvoljeni gg. Razinger Anton, predsednik; Dimnik Jakob, podpredsednik; Cepuder Josip, tajnik; Kecclj Alojzij, blagajnik; Furlan Jakob, Krulec Ivan, Likar Jauko, Režek Juraj in Trošt Franc. Izpiti učne usposobljenosti pred Ijubljausko izpraševalno koinisijo za ljudske in meščanske šole se začno v petek, dne 7. novembra t. 1. Prošnje je vlagati potom predpostavljenega okrajnega šolskega oblastva najkasneje do 1. novembra. Odgovora na prošnjo ne dobi nibče, ampak naj vsakdo pride v petek, dne 7. novembra v določene prostore tukajšnjega učiteljišča. Izjava. Na prošnjo g. V. Strraška izjavljamo, da g. nadučitelj Vekoslav Strmšek ni v nikakšni zvezi z notico o nadzorniku g. J. Supaneku, ki je bila priobčena v 27. štev. Učit. Tovariša. —¦ Omenjeno notico smo objavili le, ker nam je dosla od merodajne strani, dasi nismo prijatelji osobnosti; zato prosimo p. i. gg. sotrudnike, da se osobnih napadov kolikor le mogoče ogibljejo, ker navadno stvari sami več Skodujejo kakor koristijo. Pobija naj se vedno le stvar. Smrt Emila Zole. — Največji in najplodovitejši francoski pisatelj, Emil Zola, je torej mrtev. Ves Paiiz, vsa Francija, ves svet žaluje po njem. Zola se je bil pripeljal v ponedeljek s svojo soprogo iz Medana blizu Pariza, kjer ima svoje posestvo, domov v Pariz. Ker je bilo stanovanje v Parizu precej vlažno in hladno ter je bil Zola jako občutljiv proti mrazu, je dal v kaminu nekoliko zakuriti. Zakonska dvojica je legla zvečer zgodaj spat, ker je iinel Zola navado, da je zjutraj zgodaj vstal ter delal vsako dopoludne vsaj 4 ure. Posli so bili naslednjega dne jako zaeudeni, ko ni bilo ob osmih zjutraj čuti še nikakega glasu iz spalnice. Ob devetih so sklenili, da gredo vkljub temu v sobo. In našli so Zolo na tleh ležečega mrtvega. Glava je bila na tleh, noge na postelji. Gospa je ležala na postelji onesveščena in na Zolovi postelji dva njegova psička. Zola se je zastrupil s plinom, ki je uhajal iz pečnih cevi. Karain je bil namreč pokvarjen. Ko je prišla gospa Zola k zavesti, je pravila, da so povzročili moževo smrt in njeno nezavestnost plini. Zbudila se je bila, ko je mož ustajal, da bi odprl okno; a je padel na tla in se takoj onesvestil. Takoj nato je omedlela tudi ona. Ker so plini težji od zraka, so ostali pri tleh in so zadušili Zolo, dočim je ostala gospa Zola, ki je bila na postelji, torej višje, živa. Psička sta bljuvala in sta se tako osvobodila strupov, vsled česar sta ostala živa. Vse kaže torej, da je bil Zola žrtev strupenih plinov ter da o kakem samomoru nikakor ne more biti govora. Prišlo je mnogo zdravnikov, a k življenju ni mogel nihče več obuditi Zole. Zvečer je bil šejako dobre volje ter je govoril pri večerji v družbi nekaterih prijateljev o potovanju v Italijo, ki ga je nameraval nastopiti pribodnji teden. Smrt francoskega velikana je razburila in užalostila izomikane kroge vseh kulturnih narodov, klerikalci vsega sveta pa so se iznebili enega svojih najnevamejšib sovražnikov. Zola je bil brez otrok, a je adoptiral dva tuja otroka, deklico 14 let in dečka 10 let.