Letnik XLVII, številka 5-6, 1999 Glavni urednik Nenaročenih prispevkov EVALD FL1SAR ne vračamo. Izdajatelj Cankarjeva založba Uredništvo Naročnina Kopitarjeva ulica 2 Sandra Baumgartner Cena enojne številke 1000 LJUBLJANA Igor Bratož v prosti prodaji je 700 SIT, Miloš Mikeln dvojne pa 1000 SIT. Naslov uredništva Josip Osti SODOBNOST Igor Škamperle Za naročnike Hribarjevo nabrežje 13 Jani Virk velja 20-odstotni popust 1000 LJUBLJANA France Vurnik (6960 SIT na leto, Telefon 061 200 41 02 Ciril Zlobec plačljivo v 4 obrokih po 1740 SIT). Naročila in reklamacije Lektorici Cankarjeva založba Alenka Kobler Cena za naročnike Kopitarjeva ulica 2 Nuša Mastnak v tujini je USD 49 1000 LJUBLJANA ali protivrednost Telefon 061 302 696, 080 11 08 Glavni urednik sprejema v drugi valuti. sodelavce vsak ponedeljek Tisk od 11. do 13. ure v pisarni Revija izhaja Tiskarna OPTIMA, Ljubljana uredništva, ob finančni pomoči Hribarjevo nabrežje 13. Ministrstva za kulturo ISBN 0038-0482 Republike Slovenije Sodelavce prosimo, in sponzorjev. Zunanji oblikovalec da prispevkom priložijo Alen Bauer disketo (MS Word za Okna, Stališča avtorjev verzija 97, 95, 6.0); niso zmeraj tudi stališča Notranji oblikovalec revija nima sredstev glavnega urednika Franc Debevec za vnos besedil v računalnik. ali članov uredništva. Sodobnost 1999 I 342 SODOBNOST revija za književnost in kulturo 5-6/1999 Novi uredniški odbor Glavni urednik: EVALD FLISAR. Rojen 1945 v Gerlincih, v Prekmurju. Študiral primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik in literaturo v Londonu in psihologijo v Avstraliji. Svetovni popotnik (več kot 80 držav), potopisec (Tisoč in ena pot, Popotnik v kraljestvu senc), pisatelj (Čarovnikov vajenec, Potovanje predaleč), dramatik (Kaj pa Leonardo, Jutri bo lepše, Stric iz Amerike, Sončne pege), esejist, pisec radijskih iger (predvajanih v petnajstih državah), dve leti voznik električnega podzemnega vlaka v Avstraliji, zadnja štiri leta predsednik Društva slovenskih pisateljev. Doslejšnje uredniške izkušnje: satirična stran študentske Tribune, Enciklopedija znanosti in tehnologije v Londonu in podobno. Prejemnik nagrad za literaturo in dramatiko. Člani uredništva po abecednem redu: SANDRA BAUMGARTNER, Rojena 1973 v Murski Soboti. Otroštvo preživela po večini na Hrvaškem ob Muri. Po torturi usmerjenega farmacevtskega izobraževanja študij nemščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kmalu zatem vzporedni študij nemščine, slovenščine in hrvaščine na Oddelku za prevajalce in tolmače v Gradcu, Avstrija. Od leta 1997 zunanja sodelavka Dela, predvsem Književnih listov in kulturnih strani. Prevaja iz nemščine in izjemoma tudi vanjo. V uredniškem odboru zadolžena za pripravo in vodenje »oglatih miz« in za rubriko »Sprehodi po knjižnem trgu«. IGOR BRATOŽ. Rojen 1960 v Ljubljani. Študiral primerjalno književnost in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti. Leta 1988 izdal zbirko zgodb Pozla-ta pozabe. Od leta 1985 piše literarne kritike. V slovenščino prevedel romanč-ka Richarda Brautigana, roman Ravmonda Chandlerja, zgodbe Ravmonda Carverja in Donalda Barthelmeja, esejistični knjigi Mircea Eliadeja in Harol-da Blooma. Več let je bil član uredniškega odbora revij Mentor in Literatura ter uredništva knjižne zbirke Aleph, dve leti tudi odgovorni urednik Literature. Od leta 1992 novinar časnika Delo, najprej v kulturni redakciji, zdaj novinar priloge Književni listi. MILOŠ MIKELN. Rojen 1930 v Celju. Mladost v Celju in v Savinjski dolini. Študij primerjalne književnosti in gledališke režije v Ljubljani. Režiser v Prešernovem gledališču v Ljubljani, časnikar pri Ljubljanskem Dnevniku in Delu, samostojni književnik, direktor Mestnega gledališča ljubljanskega, direktor Cankarjeve založbe, nazadnje spet samostojni pisatelj. Štiri dramske kronike, tri komedije, šest satiričnih kabaretov, mladinske, televizijske in radijske igre, satirična in humorna proza. Dejaven v slovenskem centru PEN. Roman Veliki voz (nagrada kresnik 1993). JOSIP OSTI. Rojen 1945 v Sarajevu, kjer je diplomiral na Filozofski fakulteti. Urednik študentskega časopisa Naši dani, urednik pri sarajevski založbi Vese-lin Masleša, direktor mednarodnega festivala Sarajevski dnevi poezije, urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina... V mladosti vrsto let član jugoslovanske atletske reprezentance. Doslej je izdal enajst pesniških zbirk; od teh je zadnjo, Kraški narcis, napisal v slovenščini. Izdal je dve knjigi proze, več knjig esejev in literarnokritičnih tekstov ter antologij bosensko-hercegovske in slovenske poezije in proze. Prevedel okrog sedemdeset knjig in deset dram slovenskih avtorjev. Prejemnik nagrade vilenica. Samostojni pisatelj in prevajalec. Sodobnost 1999 I 343 SODOBNOST revua za književnost in kulturo 5-6/1999 Novi uredniški odbor IGOR ŠKAMPERLE. Rojen 1962 v Trstu. Končal Srednjo gozdarsko šolo v Postojni, nato študij primerjalne književnosti in sociologije kulture na Flozof-ski fakulteti v Ljubljani. Tu je magistriral in opravil doktorsko raziskavo o filozofu Giordanu Brunu. Od osemdesetih let objavlja literarne, filozofske in splošno kulturne razprave v revijalnem tisku. Leta 1992 je v Trstu izdal prvo leposlovno knjigo Sneg na zlati veji, pred dvema letoma pa je, prav tako v Trstu, izšel njegov roman Kraljeva hči. Za zbirko Studia humanitatis je pripravil slovensko izdajo zgodovinarja renesanse Eugenia Garina, za Študentsko založbo pa prevod Jacquesa Le Goffa. Kot asistent predava na Filozofski fakulteti. JANI VIRK. Rojen 1962 v Ljubljani. Diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in nemščine. V mladosti državni smučarski reprezen-tant. Nekaj let svobodni umetnik: v tem obdobju glavni urednik revije Literatura in potem revije Litterae Slovenicae. Urednik za kulturo pri časopisu Slovenec, kasneje dve leti glavni urednik. Zadnjih pet let zaposlen na TV Slovenija, trenutno urednik za dokumentarce. Izdal tri romane, štiri knjige kratke proze, knjigo pesmi in zbirko esejev. Nagrada Prešernovega sklada 1999 za knjigo kratke proze Pogled na Tycho Brahe. Prevaja, predvsem iz nemščine, tudi sam je prevajan predvsem v nemščino. FRANCE VURNIK. Rojen 1933 v Radovljici. Diplomirani slavist, gledališki kritik, novinar, upokojeni direktor Radia Slovenija. Pri Sodobnosti sodeluje od leta 1957, ko je bila še Naša sodobnost. Avtor številnih knjižnih recenzij, gledaliških kritik in poezije, objavljene tudi v zbirkah Pred zidom in onkraj, Vsegazavedanje in Ubežnik v poeziji. Izbor gledaliških kritik o uprizoritvah slovenskih dramskih tekstov objavljen v knjigi Odmevi iz parterja. Drugo zajeto med platnice revij, na časopisnih straneh Dnevnika in Dela in razpršeno v etru po valih Radia Slovenija. Blizu štirideset radijskih priredb starejših slovenskih romanov. CIRIL ZLOBEC. Rojen 1925 v Ponikvah na Krasu. Leta 1941 izključen iz šole, kot mladoletnik konfiniran, kasneje partizan. Po vojni diplomiral na slavis-tiki in se več let preživljal z novinarstvom. Bil je predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, dvakrat član slovenskega parlamenta, dve leti član predsedstva nove slovenske države. Redni član treh akademij znanosti in umetnosti, slovenske (dve leti njen podpredsednik), mediteranske in evropske, ter dopisni član hrvaške akademije. Pesnik, romanopisec, esejist. Njegov literarni opus obsega nad 90 knjižnih enot. Prejemnik več nacionalnih in mednarodnih nagrad, med njimi Prešernove in Montalejeve. Pet let urednik revije Beseda, polnih trideset let glavni urednik Sodobnosti. Gostujoči umetnik: MARKO MODIC Svet Marka Modica, ki so ga imenovali »fotografa sanj«, ni resnični svet; iz naravnih predmetov sestavlja surrealistične podobe, da bi tako dobil novo dimenzijo in vzpostavil stike z vsebino podzavesti. To velja tudi za risbe, s katerimi je opremil to številko Sodobnosti. Razstavljal je v najrazličnejših galerijah v Evropi in drugod po svetu; med njimi so Centre Georges Pompidou v Parizu, Espace Photographique Contretvpe v Bruslju in Richard Demarco Gallerv v Edinburghu. V življenju ga mikajo ekstremne situacije; med drugim rad smuča v notranjost vulkanskih kraterjev. Živi v Ljubljani. Sodobnost 1999 I 344 5-6/1999 Sodobnost 1999 / 345 337 Uvodnik Evald Flisar: Kakšna sodobnost 343 Novi uredniški odbor 345 Vsebina 347 Se strinjate? Jože Hudeček: Briga me!, Iztok Osojnik: Laični esejček o Bogu in Cerkvi, Marko Dvorak: Antiintelektualizem ali umor hrepenenja, Janez Rugelj: Knjiga kot zdravilo 359 Intervju Aleš Čar je prebil Popoldne z Janijem Virkom 378 Poezija Peter Semolič: Krogi na vodi Matjaž Kocbek: Puma s kladivom 391 Predstavljamo Špike Hawkins (»Neuvrstljiva, od meseca porjavela zverina, ki ji je bil prepovedan dostop na Noetovo barko in je zato sklenila, da bo sprožila svoj lastni Potop.«) 396 Proza Maja Novak: Mačja kuga (odlomek iz romana) 407 Novo ime Lucija Stepančič: Ko se onegaviš s senco (Zgodba iz cikla »Kaprice, polomije in balade«) 411 Aktualna tema Franc Kogovšek: Tragedija in farsa (Zaščita avtorskih pravic v Sloveniji) 415 Oglata miza Slovenci in knjiga (Vodila, zapisala in uredila Sandra Baumgartner) SODOBNOST revna za (mnzevnost in kulturo 435 Mnenja, izkušnje, vizije ... Tomo Virk: Zaton romana, Aleš Debeljak: Zaton romana, Klitos loannides: Kozmopolis - zahteva in uganka, Alan McConnell - Duff: Prevzetnost in pristranost 455 V žarišču »Lepo je ob vznožju, ko se bogovi sklanjajo« (O pesniški zbirki Maje Vidmar Ob vznožju) Milan Vincetič: Nedogledljive pokrajine z nožem, Josip Osti: Soočanje minljivega in večnega 462 Sprehodi po knjižnem trgu Walter Benjamin: Izbrani spisi (Goran Potočnik); Witold Gombrowicz: Trans-Atlantik (Mladen Pavičic); Feri Lainšček: Petelinji zajtrk (Petra Vidali); Vladimir P. Stefanec: Pariške zgodbe (Josip Osti); 469 Prostori neskončnega Igor Skamperle: Uvodna beseda; Uršula Lipovec Cebron: »Globoko zgoraj« - v znamenju hermetizma 485 In memoriam France Vurnik: Jaro Dolar 488 Spolzke plati jezika Leteči cirkus pitona Montyja (pripravila Helena Grandovec) 493 Sodobnost nekoč 497 Dnevnik Evald Flisar: Spomini na sedanjost Alan McConnell - Duff Haiku za kosovskega begunca Doma sem imel telefon, mogoče ravno ta hip zvoni. Kdo lahko sprejme klic? Sodobnost 1999 / 346