5
S a b i n a  F r a s  P o p o v i ć
CILJNO USMERJENA BRALNA 
MOTIVACIJA Z VZGLEDOM: 
#ŠPORTAJMOINBERIMO
Prispevek prinaša predstavitev drugega od projektov, s katerima je Mariborska knjižnica 
v zadnjem desetletju posegla na povezovanje bralne kulture in športa. Prvi projekt, Ho-
kejska bralna postava, je opisan tudi v reviji Otrok in knjiga številka 110. Drugi projekt je 
nacionalni medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športniki in šport-
nicami med 15. in 19. letom starosti in se imenuje #športajmoinberimo. Namen prispevka 
je podati vsebinski in organizacijski oris programa ter predstaviti rezultate spremljanja 
programa v določenem časovnem obdobju. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili me-
todo akcijskega raziskovanja, nestrukturirane intervjuje, opazovanje in analizo vsebine ter 
longitudinalno študijo štiriletnega spremljanja izvajanja programa in analizo uresničeva-
nja smernic programa. V drugem prispevku bomo na izbranih knjižnih primerih za otroke 
in mladino predstavili povezavo med literarnimi deli in spodbujanjem pozitivnega donosa 
do branja in knjig pri izbrani ciljni skupini mladih športnikov in športnic. V središče obeh 
prispevkov o programu #športajmoinberimo postavljamo tudi preverjanje teze, ali s spod-
bujanjem branja pri enem mladem športniku ali športnici lahko dosežemo tudi tri odrasle, 
ki v njegovem življenju predstavljajo t. i. varnostno mrežo razvoja mladega športnika ali 
športnice: starš, trener in učitelj.
In the last ten years Maribor Public Library launched two reading culture projects bring-
ing together sport and reading. The first of the two was the Hockey Reading Lineup, pre-
sented in the 110th issue of the Journal of Children’s Literature. The second is the nation-
al cross-sectoral program Letsplaysportandread, focused on promoting reading among 
young athletes. The article brings an outline of the program’s contents and organization, 
along with a presentation of the results of its monitoring within a certain time frame. Our 
focus is on the program’s progress from a single location project into a cross-sectoral 
program embracing ten locations, as well as on its wider impact. To acquire results we 
applied the action research method, along with non-structured interviews, qualitative 
methods of monitoring and content analysis, as well as a longitudinal study of a four-year 
program implementation monitoring and the analysis of the implementation of its guide-
lines. Three selected book examples in the article are used to illustrate the link between 
literary works and promotion of positive attitude towards literature in the selected target 
group. The chief aim of our paper is to verify the thesis that reading promotion, focused 
on one young athlete, also reaches out to three adults, representing a so called security 
network of his personal growth.
Č L A N K I – R A Z P R AV E
6
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
Uvod ali predstavitev korakov od lokalnega do nacionalnega programa 
spodbujanja branja med mladimi športniki in športnicami
Program #športajmoinberimo bi morda najlažje opisali z mislijo pisatelja Juliana 
Barnesa v knjigi Lege življenja (2020): »Človek sestavi dve stvari, ki prej nista bili 
povezani. In svet se spremeni. Ljudje takrat morda tega ne opazijo, ampak ni važno. 
Svet se je kljub temu spremenil.« V programu povezujemo dve bistveni področji 
človeškega življenja, saj »bere le človek« (Márai, 2018), šport pa je tudi več kot le 
gibanje, ker vključuje element športne identifikacije. »Kar tri četrtine celotnega 
prebivalstva spremlja šport. Kaj pomeni spremljati šport? To pomeni, ali se z njim 
aktivno ukvarjati kot tekmovalec ali trener ali v kakšni drugi vlogi, ali pa spremljaš 
te tekmovalce iz navijaških vrst. Zakaj tako velika številka vključenih v spremljanje 
športa? Ker vidimo in čutimo, da športnik verjame v to, kar počne.« S temi bese-
dami1 je moč športa opisal Andrej Miklavc, eden od 342 vrhunskih športnikov in 
športnic, ki so od septembra 2019 do junija 2022 sodelovali v programu spodbujanja 
branja med mladimi športniki in športnicami. 
Vodilo programa #športajmoinberimo3 je v Nacionalni strategiji za razvoj bralne 
pismenosti4 (2019) prva vrstica odgovora na vprašanje, kaj je bralna pismenost. 
»Bralna pismenost se kot zmožnost in družbena praksa vse življenje razvija v raz-
ličnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove dejavnosti.« 
(st. 3).
Pri snovanju, razvijanju in evalvaciji ter spremljanju učinkov programa #špor-
tajmoinberimo smo bili osredotočeni na tri elemente opredelitve, kaj je bralna 
pismenost: 1. zmožnost in praksa, 2. razvija se vse življenje na različnih področjih 
in v različnih okoliščinah 3. prežema vse človekove dejavnosti. 
 1 Novo mesto, 30. september 2021. Ptuj, 19. 5. 2022.
 2 V programu #športajmoinberimo so od 24. septembra 2019 do 8. junija 2022 sodelovali: mag. 
Katja Koren Miklavc, Mitja Robar, Primož Kozmus, Rajmond Debevec, Matej Znideršič, Špe-
la Ponomarenko Janić, Filip Flisar, Tina Šutelj, Aleš Zemljič, Sara Isaković, Rožle Prezelj, 
Tjaša Ristić, Tina Mrak, Anja Klinar, Darko Đurić, Peter Prevc, Marcel Rodman, Mia Krampl, 
dr. Anja Valant (2×), Žiga Kous, Sašo Popovič, Simon Hočevar, Petra Majdič, Luka Žvižej (2×), 
Uroš Zorman, Primož Kobe, Andrej Miklavc (2×), Damir Čontala,, Tadeja Brankovič (3×), Mi-
tja Petkovšek, Vesna Fabjan, Živa Dvoršak, dr. Teja Melink, Igor Kragelj, Dejan Fabčič, Aljaž 
Sedej in Mojca Rode. 
 3 Program je v letu 2022 finančno podprla tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije ob 
že dosedanji finančni in organizacijski podpori Olimpijskega komiteja Slovenije. Nacionalni 
medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami poteka pod 
okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije – Zveze športnih zvez v sklopu programa Olimpij-
ske solidarnosti. Partnerji programa so Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, 
znanost in šport, Zavod republike Slovenije za šolstvo, Javna agencija za knjigo Republike Slo-
venije in Mariborska knjižnica. Program se v letu 2022 odvija v devetih mestih in v programu 
sodeluje devet splošnih knjižnic, in sicer Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, 
Goriška knjižnica Franceta Bevka, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Osrednja knjižnica Srečka Vil-
harja Koper, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Knjižnica Radovljica in Knjižnica Velenje. 
V aprilu 2022 se je programu s pilotnim sodelovanjem za študente pridružila tudi Univerza v 
Mariboru, in sicer Univerzitetna knjižnica Maribor in Študentski domovi UM.
 4 Strategija je bila na vladi RS sprejeta decembra 2019. Dokument je bil javno dostopen že pred 
sprejetjem na vladi, torej pred decembrom 2019. Praktiki in raziskovalci smo ga tako lahko 
uporabljali pri povezovanju posameznih aktivnosti na terenu z opredeljenimi cilji strategije.
7
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
Spoznanja, ki smo jih pridobili pri spodbujanju motivacije za branje pri mladih 
hokejistih in hokejistkah (Fras Popović, 2021), so nam pomagala pri izbrani ciljni 
skupini, torej mladih športnikih in športnicah med 15. in 19. letom, izpostaviti 
posamezne pozitivne povezave med športom in tremi elementi opredelitve bralne 
pismenosti. Te povezave smo ustvarili, da bi predstavo o pomenu bralne pismenost 
in bralne kulturo približali mladim športnikom in športnicam. Če smo se v preteklih 
letih ukvarjali z bralno motivacijskimi pristopi pri specifični skupini športnikov in 
upoštevali lastnosti le ene športne panoge (v našem primeru je to bil hokej), smo 
želeli s tem programom nasloviti mlade športnice in športnike v določeni starosti 
ne glede na športno panogo, s katero se ukvarjajo. V ospredje smo tako postavili 
ustvarjanje odnosa do pojma bralna pismenost. Želeli smo vzpostaviti povezavo 
med bralno pismenostjo, bralno kulturo in športnim udejstvovanjem ter tako pred-
staviti razumevanje, da je bralna pismenost podobno kot določena športna panoga 
zmožnost in praksa, ki jo je mogoče natrenirati, torej z rednimi vajami bistveno 
izboljšati. 
V pogovoru z mladimi smo ugotovili, da jih o branju in pisanju še vedno veliko 
razmišlja kot o naravni danosti oziroma talentu. Pogosto izražajo stališče, da je 
branje pač nekaj, za kar oni niso nadarjeni. Mladi branja in pisanja ne povezuje-
jo z vajo in ponavljanjem, temveč s talentom5 in danostjo. Ugotovili smo, da če 
mladim, ki se ukvarjajo s športom, predstavimo obvladanje določene veščine kot 
del treninga, sprejmejo to razlago drugače kot povezavo med obvladanjem veščine 
in učenjem. Pri mladih, ki se v prostem času pretežno ukvarjajo s športom, smo 
želeli ublažiti njihovo predstavo, da je bralna pismenost nekaj, kar se odvija le pri 
urah slovenščine. S tem namenom smo jim skozi izkušnje vrhunskih športnikov 
in športnic želeli približati pester nabor različnih področij in različnih okoliščin, v 
katerih se bralna pismenost razvija. Da je bralna pismenost precej močneje vpeta v 
človekovo življenje, kot si mislimo, in da prežema vse človekove dejavnosti, težko 
sprejemajo celo mnogi odrasli, izoblikovani posamezniki, kaj šele mladostniki, ki 
so v življenjskem obdobju precejšnjih sprememb. Pri tem ozaveščanju lahko imajo 
vzorniki pomembno vlogo.
Program ima ob Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti izhodišča tudi 
v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018), in sicer pri 
opredelitvi značaja proaktivne knjižnice in definiranju knjižničnih vlog. Program 
#športajmoinberimo postavlja v središče splošno knjižnico kot nosilca povezovanja 
posameznih deležnikov v skupnosti pripadnikov opredeljene ciljne skupine. Hkrati 
pa močno nagovarja značaj proaktivne knjižnice. Glede na strokovna priporočila je 
proaktivna splošna knjižnica tista, ki »ugotavlja in predvideva potrebe prebivalcev v 
lokalni skupnosti. Svoj program načrtuje v dialogu z lokalno skupnostjo in njenimi 
prebivalci glede na potrebe okolja in razpoložljive zmožnosti knjižnice. Program 
 5 Mladi športniki se v tej starosti vse bolj zavedajo, da talent tudi pri športu ni vse. To na sreča-
njih opozarjajo tudi vrhunski športniki. V intervjujih z mladimi se je izkazalo, da tega dojema-
nja s področja športa ne prenesejo na vsa področja življenja. V generaciji, rojeni po letu 2000, 
na vseh področjih prevladuje potreba po vzpostavitvi smisla. Torej, zakaj naj nekaj treniram. 
Tudi, če na treningih delajo določene nepriljubljene vaje, potrebujejo trenerjevo razlago, zakaj 
je ta vaja pomembna za njihov razvoj. Trenerji označujejo to kot eno izmed bistvenih razlik 
med izvajanjem treningov v preteklosti in v današnjem času. Te informacije smo pridobili iz 
intervjujev s trenerji in vrhunskimi športniki. 
8
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
knjižnične javne službe gradi na motivaciji, promociji, vzgoji in usposabljanju za 
različne vrste pismenosti« (Strokovna, 2019, str. 10–11). Program #športajmoin-
berimo je tako iz ugotavljanja potreb določene ciljne skupine v lokalnem okolju 
prešel na nacionalni nivo, pri čemer ima posebno vlogo povezanost deležnikov pri 
uresničevanju tega programa ter opredelitev, da »temelj za proaktivnost splošne 
knjižnice predstavljajo knjižnične vloge« (Strokovna, 2019, str. 11). Eden temeljnih 
strokovnih dokumentov za razvoj in delovanje splošnih knjižnic v tem desetletju 
postavlja prav t. i. knjižnične vloge kot »nabor možnih oblik uresničevanja poslan-
stva splošne knjižnice« (prav tam). V dokumentu je opredeljenih enajst knjižničnih 
vlog6, od tega so štiri7 knjižnične neposredno vezane na področje predbralne in 
bralne pismenosti ter še štiri vloge posredno. Program #športajmoinberimo gradi na 
dveh knjižničnih vlogah, in sicer na bralni kulturi in bralni pismenosti mla dostnikov 
ter na spodbujanju povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni 
skupnosti. Čeprav je program iz lokalnega prerastel v nacionalni program, je v 
okolju posamezne sodelujoče splošne knjižnice težišče na značilnosti tiste lokalne 
skupnosti. Nacionalni program črpa moč, prepoznavnost in osredotočenost iz zna-
čilnosti posameznega lokalnega okolja in tako hkrati omogoča primerljivost med 
posameznimi okolji, ki se kažejo v odnosu do opredeljene ciljne skupine. Programu 
so v specifičnih lokalnih okoljih skupne smernice programa, ki so predstavljene v 
nadaljevanju prispevka. 
Prispevek, ki opisuje nagrajeni8 projekt Hokejska bralna postava in je bil ob-
javljen v reviji Otrok in knjiga pod naslovom Spodbujanje motivacije za branje 
pri mladih hokejistkah hokejistih (Fras Popović, 2021), smo v zaključek zapeljali z 
naslednjim odstavkom (str. 55):
V prispevku smo želeli nagovoriti še dve vsebini. Vključiti smo nameravali 
naslove knjižnih del, s katerimi smo mladim hokejistom in hokejistkam predstavili 
povezavo med branjem in športom ter jim tako približali svet branja in kakovostne 
literature. Na to smo želeli navezati tudi predstavitev smernic nacionalnega medre-
sorskega programa za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami. 
Slednjega pod nazivom #športajmoinberimo vodi Olimpijski komite Slovenije, 
vsebinsko koordinacijo pa vodi Center za spodbujanje bralne pismenosti Maribor-
ske knjižnice. Ker bi s tema vsebinama presegli namen tega prispevka, ju bomo 
predstavili v nadaljnjih objavah.
 6 »Knjižnična vloga je ciljno usmerjeno področje dejavnosti knjižnice, ki opisuje, kaj knjižnica 
dela ali zagotavlja z namenom zadovoljevanja opredeljene potrebe lokalne skupnosti«. (Stro-
kovna, 2019, str. 17)
 7 Štiri knjižnične vloge, ki so neposredno vezane: razvoj predbralne pismenosti, bralna kultura 
in bralna pismenost otrok, bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov, bralna kultura in 
bralna pismenost odraslih; štiri knjižnične vloge, ki so posredno vezane: pridobivanje znanja, 
informacijsko in računalniško opismenjevanje, vključevanje v družbo in informacijsko sredi-
šče lokalne skupnosti. Preostale tri knjižnične vloge so: domoznanska dejavnost, seznanjanje 
z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi ter spodbujanje povezovanja 
ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Po našem mnenju so tudi slednje 
tri vključujejo bralno pismenost kot temeljni gradnik, saj so brez bralne pismenosti po našem 
mnenju načeloma neuresničljive. 
 8 Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt za leto 2019. Več: https://www.
mb.sik.si/hokejska-bralna-postava.html
9
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
Pričujoči prispevek prestavlja nadgradnjo bralno motivacijskega lokalnega pro-
grama in tako nacionalni medresorski program spodbujanja branja med mladimi 
športniki in športnicami. Tako pred bralce in bralke prinaša enega od možnih 
pristopov oblikovanja ciljno usmerjenih bralno spodbujevalnih strategij. Hkrati 
pa ob tem želimo predstaviti smernice programa #športajmoinberimo, rezultate 
štiriletnega spremljanja programa ter ugotovitve, ki smo jih pridobili z izbranimi 
raziskovalnimi metodami. Za zbiranje podatkov smo uporabili akcijsko razisko-
vanje, nestrukturirane intervjuje, metodo opazovanja, metodo analize vsebine in 
spremljanje v daljšem časovnem obdobju. 
Na sodelovanje med Mariborsko knjižnico in HDK Maribor je v letu 2018 postal 
pozoren tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez9. Spoznanja in 
izkušnje, ki smo jih pridobili pri izvajanju programa Hokejskega bralna postava, 
so postala temelj oblikovanja novega programa za sodelovanje z mladimi športniki 
in športnicami. V sodelovanju z OKS smo v Mariborski knjižnici leta 2019 pričeli 
s pripravami dogodka, s katerim bi nagovorili mlade športnike in športnice izven 
okvirjev enega športnega društva ali kluba. Dogodek smo umestili v Evropski teden 
športa in ga povezali z največjo nacionalno akcijo za promocijo branja, in sicer z 
Nacionalnim mesecem skupnega branja. Tako smo 24. septembra 2019 izpeljali 
pilotni dogodek pod imenom #športajmoinberimo. Na osnovi pozitivnih odzivov 
s strani mladostnikov, učiteljev in knjižničarjev je dogodek prerastel v nacionalni 
medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami. 
Vpogled v značilnosti ciljne skupine in iskanje prepletenosti športa z branjem
Strokovna komisija pri Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije je odločitev o 
financiranju programa10 podprla z argumentacijo, da program #športajmoinberimo 
»spodbuja branje pri točno določeni specifični ciljni skupini, ki je ne nagovarja no-
ben drug program.«11 Zato bomo na tej točki sedaj pogledali zbrane javno dostopne 
podatke, ki izrišejo velikost ciljne skupine, hkrati pa predstavili izbrana strokovna 
izhodišča, ki so podlaga programa. Tako bomo s pomočjo številk in strokovnih 
ugotovitev poskušali izrisali velikost in značilnosti ciljne skupine programa. Ob 
tem bomo poskušali pokazati tudi na prepletenost športa z branjem v življenju 
mladostnika – športnika. 
 9 V nadaljevanju uporabljamo kratico OKS. 
 10 Gre za obdobje 2022–2023.
 11 »Kakovost prijavljenega projekta #športajmoinberimo je vrhunska, saj spodbuja branje pri 
točno določeni specifični ciljni skupini, ki je ne nagovarja noben drug program. Projekt je 
usmerjen v povezovanje športa, izobraževanja in kulture s ciljno usmerjenostjo v določeno 
skupino, in sicer mlade športnike in športnice. Mladinski šport je izredno močna kategorija 
in posredno se dotika tudi odraslih, ki mlade spremljajo na njihovo športni poti. Zato zasnova 
motivacijskega projekta zajema tudi strokovna usposabljanja v obliki seminarjev (ob pričetku 
rednega letnega programa in ob zaključku) ter strokovna predavanja na različnih strokovnih 
dogodkih, ki predstavljajo pomen in vlogo branja in odnosa do branja pri tej ciljni skupini. S 
programom želi prijavitelj branje približati vsem, ki mlade športnike in športnice spremljajo 
na njihovi poti, posebno pozornost zato namenja trenerjem, učiteljem in knjižničarjem.« Nave-
dek je iz odločbe Javne agencije za knjigo RS o financiranju projekta #športajmoinberimo. 
10
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
Šport12 ima v Sloveniji pomembno vlogo v različnih dimenzijah posamezni-
kovega in družbenega življenja ter je umeščen tudi med gradnike13 nacionalne 
identitete. Posebej močna je v Sloveniji kategorija mladinskega športa, o čemer 
pričajo statistični podatki. Po uradnih podatkih je Slovenija 1. julija 2021 imela 
2.107.007 prebivalcev. Od tega je bilo 93.917 prebivalcev starih med 15 in 19 let14, 
kar predstavlja dobrih 22 odstotkov celotnega prebivalstva Republike Slovenije. Po 
podatkih15 OKS je vseh registriranih16 športnikov in športnic v Sloveniji 59.736. 
Mladih med 15. in 19. letom starosti je v kategoriji registriranih športnikov 26.629, 
to je kar 44,57 odstotkov vseh registriranih športnikov. Torej skoraj polovica vseh 
registriranih športnikov v Sloveniji sodi v našo ciljno skupino. Ob statusu registri-
ranih športnikov vodijo na OKS tudi status glede na kategorizacijo17 športnikov in 
športnic. V Sloveniji je vseh kategoriziranih športnikov in športnic 7.693, od tega v 
starosti med 15. in 19. letom 4.518, kar predstavlja 58,72 odstotkov celotne popula-
cije kategoriziranih športnikov in športnic. Že te številke nam omogočajo razbrati 
domet in pomen mladinskega športa v Sloveniji. Za naše razmišljanje je bistveno, 
da gre za mladinski šport, kar pomeni, da približno 33 odstotkov celotne populacije 
mladih med 15. in 19. letom veže svojo osebno identiteto na šport.
Spodbujanje branja in motiviranost za branje med mladostniki je pogosto 
obravnavana tema strokovnih in znanstvenih prispevkov. To smo že ugotovili (Fras 
Popović, 2021) in pri tem izpostavili, da se večina tovrstnih prispevkov na različnih 
nivojih in znotraj različne tipografije prispevkov ukvarja z iskanjem odgovora na 
vprašanje, zakaj mladi ne berejo oziroma zakaj berejo tako malo. Na drugi strani pa 
razpolagamo s podatki, da je problem pismenosti večji pri odraslih kot mladih (npr. 
Javrh, 2019; 2020) in da mladi svoje bralne navade in odnos do branja ocenjujejo 
zelo pozitivno, saj so prepričani, da berejo veliko in da so dobri bralci (npr. Mr-
šnik, 2020; Mršnik in Novak, 2021). Mladi danes berejo več, kot smo brali odrasli 
v njihovih letih, vendar berejo drugače: njihovo branje je razpršeno, površinsko in 
preskakujoče. Zato je pomembno, da ozavestimo v splošni javnosti in še posebej v 
določenih specifičnih krogih, kot je npr. športno okolje, razliko med globokim in 
plitvim branjem (Carr, 2012) ali branjem, ki je le preletavanje, vživetim branjem 
in globokim branjem (Kovač, 2020) ter sploh vedenje, da obstajajo različni načini 
branja in s tem različni učinki branja na posameznika (npr. Kepic, Mohar, 2021; 
 12 Za opredelitev pojma šport uporabljamo definicijo portala Fran: po ustaljenih pravilih izvajana 
telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo
 13 Izjava ob dnevu slovenskega športa. https://slovenia.si/sl/v-srediscu/ob-dnevu-slovenskega-
-sporta-povezovanje-zdruzevanje-in-krepitev-nacionalne-identitete-2/ 
 14 Generacija, rojena med letoma 2002 in 2006
 15 Podatki pridobljeni 1. 10. 2021
 16 V Sloveniji vodi evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov Olimpijski komite Slo-
venije. Registriran športnik/športnica: posameznik se registrira kot športnik, če je star naj-
manj 12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v nacionalno panožno športno zvezo ali 
zvezo za šport invalidov – Slovenskega paraolimpijskega komiteja, ima s strani OKS potrjen 
nastop in je vpisan v evidenco registriranih športnikov. Kategoriziran športnik/športnica: 
športnik, ki je star najmanj 14 let in je državljan Republike Slovenije, se glede na dosežen 
rezultat na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema razvrsti v naziv mladinskega, držav-
nega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda. 
 17 Glej opombo 17.
11
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
Wolf, 2020). Na tej točki bomo razmišljanje o primerjavi bralnih navad in stopnjo 
bralne pismenostjo med mladimi in odraslimi zapustili, saj nam to razmišljanje služi 
le kot izhodišče za približanje naši temi, torej spodbujanju, gradnji ali prebujanju 
bralne kulture in spoznavanja pomena bralne pismenosti med določeno skupino 
mladostnikov. 
Pri spodbujanju branja in prebujanju interesa za razumevanje pomena bralne 
pismenosti pri mladostnikih izhajamo iz naslednjih petih predpostavk, ki smo jih 
izoblikovali na dosedanjem raziskovalnem delu z mladostniki ter študiju strokovne 
in znanstvene literature.
Prva predpostavka: Nikoli ne bodo vsi brali. 
Tukaj je poudarek na tem, kaj pomeni glagol brati za splošno javnost in predvsem 
odrasle, ki so odgovorni za vzpostavitev ustreznega razumevanja pojma brati. V 
današnjem okolju in trenutku pomeni brati predvsem preživljanje prostega čas s 
praviloma leposlovno literaturo. Za nas to pomeni, da nikoli ne bodo vsi mladostniki 
brali oz. preživljali prostega časa ob leposlovni knjigi. 
Druga predpostavka: V starosti med 12. in 19. letom je normalno, da mlado-
stniki ne berejo. 
Mladostništvo kot življenjsko obdobje je tudi obdobje upora vrednotam odraslih, 
s poudarkom na vrednotah staršev. Če starši veliko berejo, imajo doma obsežno 
družinsko oziroma domačo knjižnico ali redno obiskujejo krajevno ali osrednjo 
splošno knjižnico, je v okviru prepoznanih značilnosti mladostništva načelno nor-
malno, da mladostniki zavračajo ali vsaj preizprašujejo smisel tega početja v času 
oblikovanja lastne identitete. 
Tretja predpostavka: Branje ima lahko za vsakogar smisel, le odkriti ga mo ra.
Mladost, srednja leta in starost so tri glavna življenjska obdobja. Ramovš (2017) 
poudari, da je vsako obdobje drugačno in ima svoje posebne naloge, vsa pa so 
enako smiselna v celoti življenja. Branje ima kot eden od temeljnih procesov posa-
meznikovega razvoja svojo vlogo in pomen tudi glede na zakonitosti posameznih 
življenjskih obdobjih, kar pomeni, da se vloga in pomen branja v življenjskem 
obdobju mladostnika lahko razlikuje od pomena branja za starostnika. Tako je pri 
branju potrebno pristopiti k posamezniku ne le v okviru značilnosti posameznega 
življenjskega obdobja, temveč tudi pri opredelitvi smisla18, vezanega na posamezno 
življenjsko obdobje. 
Četrta predpostavka: Branje je odnos, pogovor pa ključni spremljevalec.
Ljudje smo odnosna bitja in prav zato je premestitev v samico najhujša oblika pre-
stajanja kazni. Pomen odnosov in medsebojnih stikov smo lahko dobro ozavestili v 
 18 Na tem mestu pri opredelitvi pojma smisel zadostuje že uporaba razlage na portalu FRAN. 
Smisel je »kar se misli, hoče s čim doseči: smisel njegovega ravnanja je jasen; smisel teh pred-
pisov zelo različno razlagajo; vzgojni smisel športnih tekmovanj / vsaka kretnja je imela kak 
smisel; kar dela kako dejavnost, dogajanje vredno, utemeljeno: delo daje življenju smisel; is-
kati smisel; življenjski smisel; razmišljati o smislu umetnosti«
12
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
času pandemije virusa covid19. Ko posameznik stopi na bralno pot, ni sam. Pravi-
loma otroka na to pot peljejo odrasli. Običajno ga odrasli izpustijo, ko prične otrok 
sam brati ali ko stopi na pot mladostništva. Branje je stvar odnosa, tako kot je tudi 
šport stvar odnosa. Odnosa, ki se lahko oblikuje znotraj družine ali v navezi do 
drugega odraslega spremljevalca, ki mladostnika s svojim vzorom prepriča v smi-
selnost določenega ravnanja in vedénja. Pogovor o čustvenem odzivu na prebrano 
(lahko navdušenje ali razočaranje) je spodbujevalec, ki bo mladostnika praviloma 
prej pritegnil na bralno pot. 
Peta predpostavka: Motivacija je posledica in ne vzrok. 
Odrasli pogosto razmišljamo o nemotiviranosti mladih za branje (npr. v zadnjih 
dveh letih tudi za gibanje ali športno udejstvovanje). Pri tem razumemo motivacijo 
kot rezultat njihovega notranjega vzgiba in pozabljamo ali pa se tega niti ne zave-
damo, da je najprej potrebno ustvariti okolje, ki motivira. Motivacija je posledica 
(Mršnik, Novak, 2021) nekega ravnanja in ne vzrok. Ko zavzamemo takšno držo, 
lahko prevzamemo odgovornost za nemotiviranost mladih za branje nase, saj smo 
odrasli odgovorni za kreiranje spodbudnega okolja (npr. Siegel, 2014). 
V pričujočem razmišljanju se dotikamo teme, ki običajno ni predmet razprav o 
bralnih navadah mladostnikov ali o bralni kulturi splošno. Želimo opozoriti na 
povezavo med športom in branjem ter sprožiti iskanje odgovora na vprašanje, 
kako mladim športnikom in športnicam približati, zgraditi ali prebuditi drugačen 
odnos do branja, kot ga imajo20. Izhajamo iz predpostavke, da je njihov odnos do 
branja in knjig negativen oziroma da odnosa sploh nimajo; branje ali knjiga nista 
del njihovega vrednostnega sistema. Pri tem iščemo odgovor na vprašanje, kako v 
športnih krogih spodbujati interes za branje in približati pozitivne učinke branja v 
sklopu psihološke priprave21 (Holsedl, 2021). 
Holsedl (2021) izpostavlja šest koristi branja pri mladih športnikih in športnicah: 
1. širša perspektiva in učenje iz izkušenj drugih
2. znanje
3. empatija
4. prisotnost tukaj in zdaj
5. sproščanje in pred-nastopna rutina
6. mentalna stimulacija. 
 19 »Po dveh letih izolacije in virtualnega ali z maskami zakrinkanega komuniciranja je vsa člo-
veška skupnost drugačna kakor pred pandemijo.« (Ramovš, 2022, str. 236). Pomemben vir je 
tudi dokumentarna oddaja na javni televiziji: Kako je v naši domovini bili mlad, https://365.
rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174858529. Posebej o 
stanju mladostnikov v času epidemije v Sloveniji: https://www.nijz.si/publikacije/neenakosti-
-v-zdravju-in-z-zdravjem-povezanimi-vedenji-med-mladostniki-v-casu-pandemije.
 20 Na to temo nismo zasledili nobene tematske raziskave, ki bi nam potrdila, da je splošno javno 
prepričanje o tem, da mladi športniki pač ne berejo, resnično. V naši raziskavi smo tako izhajali 
iz splošno uveljavljenega javnega stališča, da športniki niso strastni bralci in nimajo posebej 
razvitega odnosa do bralne kulture. To stališče velja tako za mlade kot odrasle športnike. 
 21 Holsedl (2021) govori o štirih delih celostnega pristopa k izgradnji osebnosti mladega špor-
tnika: telesna, tehnična, taktična in psihološka priprava. V sklop srednje umešča banje kot 
metodo za doseganje različnih ciljev psihološke priprave. 
13
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
Pri pripravi programov za specifične ciljne skupine je bistvo poznavanje določenih 
ključnih lastnosti te skupine. S statističnimi podatki smo že izrisali velikost te ciljne 
skupine. Izrisati želimo še tisto, kar lahko opišemo s predstavitvijo pojma mladinski 
šport in pojma mladostnik športnik. Na eni strani je pojem mladinskega športa, 
ki se je skozi zadnjih dvajset let precej spremenil (Holsedl, 2021, Vičič, 2019), na 
drugi strani pojem mladostnik športnik, ki je v posameznih tipičnih elementih 
mladostništva diametralno nasproten t. i. tipičnemu najstniku. Športni psihologi 
(npr. Vičič, 2019, Holsedl, 2021) izpostavljajo razlike v mladinskem športu nekoč 
in danes. Opozarjajo, da je bila konkurenca nekoč manjša, kot je danes, cilji so bili 
nekoč manj pomembni kot danes, ko mladostniki težijo ne le k rezultatskim ciljem, 
temveč so cilji tudi že finančno in poklicno zaznamovani, motivacija je bila nekoč 
predvsem notranja, danes je praviloma zunanja, nekoč je bil trening edini pogoj za 
uspeh, danes se je treningu priključilo še področje prehrane, opreme in psihološke 
trdnosti. Mediji so imeli nekoč manjšo vlogo in so predstavljali manjši ali skoraj ni-
kakršni pritisk na mladostnika, danes je vloga medijev večja, vezana na ustvarjanje 
in dostopnost idealizirane podobe idolov. Mediji praviloma poudarjajo le najboljše in 
izpostavljajo določen življenjski stil. Mladostnikovo ukvarjanje s športom nekoč ni 
bilo vezano na poklic, v današnjem času se vse več mladostnikov odloča za poklicno 
športno pot. Nekoč je bila prva šola, šport pa za popotnico, danes je šport na prvem 
mestu, šola pa za rezervo. Nekoč staršev ob mladostnikovi športni poti ni bilo, 
danes so ključen element mladostnikovega uspeha v športu. Posebno vlogo ima v 
mladostnikovem življenju danes tudi t. i. večopravilnost, ki praviloma ne obstaja, saj 
imamo le možnost hitrega preklapljanja pozornosti med dvema različnima dejavno-
stima ali vidikoma iste situacije. Športni psihologi opozarjajo, da lahko dve ali več 
stvari hkrati počnemo le takrat, ko je vsaj ena spretnost avtomatizirana (Praktični, 
2019). Nekoč je mladostnik v športu morda namenil svojo pozornost še radiu in/
ali televiziji. Danes se pri pisanju o mladostniku, tudi mladostniku športniku, ne 
moremo izogniti digitalnemu svetu, ki bistveno oblikuje njegov vsakdan in ima za 
mladostnika praviloma negativne posledice (npr. Rajšek, 2022). Ugotovimo lahko, 
da je danes mladostnik v športu precej bolj izpostavljen najrazličnejšim pritiskom 
in motnjam, kot je bil nekoč. Tako se lahko prehitro zgodi, da postane ukvarjanje 
s športom, ki je bilo vir navdiha in temelj oblikovanja pozitivne samopodobe22, vir 
frustracij in negativne samopodobe. 
Ob upoštevanju zakonitosti mladinskega športa danes je pri oblikovanju pro-
grama za to ciljno skupino smiselno upoštevati tudi značilnosti mladostništva na 
splošno in s poudarkom na mladostništvu v športu. Mladostništvo je življenjsko 
obdobje s svojimi zakonitostmi (npr. Siegel, 2014, Bryson, Siegel, 2018) in z mlado-
stnikom sprejemljivimi pravili obnašanja oziroma delovanja v družbi. Razlike med 
t. i. tipičnim mladostnikom in t. i. mladostnikom športnikom se pojavljajo na sedmih 
področjih (npr. Vičič, 2019; Holsedl, 2021), in sicer: telo, odnos do drugih, odnos 
z vrstniki, vrednote, prosti čas, šola in odnos do športa. Ta področja so ključna in 
so vezana na določene psihološke razvojne naloge mladostništva. 
 22 »Samopodoba je celota vseh lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnosti in drugih 
psihičnih vsebin, ki jih posameznik pripisuje samemu sebi na različnih področjih: telesna, 
socialna, poklicna, akademska/šolska, mentalna/psihična samopodoba.« (Praktični, str. 54)
14
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
Prvo področje: telo 
Običajne najstniške reakcije so pri vprašanju telesa praviloma vezane na negotovost, 
nekoordiniranost, nesprejemanje, medtem ko se v športu zahtevata zanesljivost in 
obvladanje telesa. 
Drugo področje: odnos do odraslih 
Običajni mladostnik se v želji po osamosvojitvi upira odraslim in avtoritetam ali 
pa je do njih brezbrižen, v športu pa se zahtevata ubogljivost in sledenje odraslim 
in avtoritetam (npr. odnos športnik – trener). 
Tretje področje so odnosi z vrstniki
Bistveno vlogo za izoblikovanje osebne identitete mladostnika imajo v njegovem 
življenju prav vrstniki. Mladostnik si želi pripadati in biti priljubljen, reakcije 
običajnega mladostnika so vezane na podrejanje in negotovost. Šport pa od mlado-
stnika zahteva neodvisnost in nepodrejanje. 
Četrto področje: vrednote 
V obdobju mladostništva prav proces vzpostavljanja lastnih vrednot močno poseže 
v življenje mladostnika. Reakcija običajnega mladostnika je eksperimentiranje. V 
športu so vrednote jasno postavljene in opredeljene skozi pojma »dosežek« in »biti 
športnik«. 
Peto področje: prosti čas
Običajen mladostnik prosti čas dojema skozi predajanje užitkom in eksperimenti-
ranju. Prosti čas mladostnika v športu zaznamuje odrekanje, saj prosti čas porabi 
za točno določen namen. 
Šesto področje: šola 
Tipični mladostnik se v sklopu šolskih obveznosti vse pogosteje srečuje s pritiskom 
po obvladati več in biti uspešen na višji zahtevnosti. Mladostniki na tem področju 
pogosto dvomijo vase, se umaknejo v svoj svet, spremljata jih strah in tesnoba, 
pojavi se padec motivacije. Za športnika mladostnika je pomembno, da je šola 
nemoteč faktor.
Sedmo področje: odnos do športa 
Običajen mladostnik ima do športa podobne reakcije kot do šole, mladostnik šport-
nik pa je na tem področju postavljen pred izziv: biti mora prepričan vase, izredno 
delaven in neustrašen.
Na osnovi opisane razlike med športom nekoč in danes ter razlike med reakcijami 
običajnih mladostnikov in mladostnikov športnikov smo dobili vpogled v značilno-
sti ciljne skupine, ki ji želimo približati pojma bralna pismenost in bralna kultura. 
Smernice programa #športajmoinberimo
Smernice programa so oblikovane z upoštevanjem značilnosti te specifične ciljne 
skupine ter njihovega odnosa do drugih življenjskih področij, ki niso neposredno 
15
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
vezana na športno dejavnost. Oblikovane so tudi na podobnih spoznanjih o pomenu 
branja pri razvoju možganov, o vplivu branja na sposobnost koncentracije in em-
patije. Pri oblikovanju smernic smo upoštevali strokovna izhodišča, predstavljena 
v uvodnih poglavjih tega prispevka. 
Program spodbujanja branja med mladimi športniki in športnicami gradi na 
sedmih smernicah:
Prva smernica: Za mlade športnike želimo ustvariti okolje, v katerem bo branje 
knjig sprejeto kot del njihovega razvoja in jim bo omogočalo lažje, boljše, uspešnejše 
in učinkovitejše usklajevati športno, akademsko (šolsko) ter osebno življenje ter po-
staviti gradnike za nadaljnjo življenjsko pot. Povezave med družino, šolo, klubom, 
reprezentanco in knjižnico lahko ustvarijo ustrezno spodbudno okolje.
Druga smernica: Vplivati želimo na odnos mladih športnikov do branja ter širiti 
védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje 
novega znanja v njihovem osebnem, akademskem in športnem življenju.
Tretja smernica: Mladim športnikom želimo predstaviti branje kot veščino, ki jo 
lahko izboljšajo. S treningom branja lahko vplivajo na razvoj svojih možganov in 
tako sproščajo tiste rezerve, ki jim pomagajo, da so lahko še boljši tako na športni 
kot akademski poti.
Četrta smernica: Sodobne raziskave izpostavljajo pomen branja pri razvoju in 
delovanju možganov ter oblikovanju miselnosti posameznika, kar lahko ključno 
vpliva na športno, akademsko ter zasebno življenje mladega športnika. V tem kon-
tekstu jih želimo ozavestiti tudi o vplivu tehnologije z zasloni na njihovo akadem-
sko, športno in zasebno življenje.
Peta smernica: Mladim športnikom želimo predstaviti branje knjig kot sestavni 
del priprave na tekmovanja, ki jim nudi možnost napredovanja na njihovi športni, 
akademski in osebnostni poti. Branje spoznajo ne le kot prostočasno dejavnost, 
temveč kot tehniko, ki jim daje možnost takega napredovanja. Prednost dajemo 
skupinskemu branju v različnih oblikah ter skupnemu pogovoru o prebranem.
Šesta smernica: Za mlade športnike oblikujemo individualne bralne nasvete. 
Sedma smernica: Branje knjig želimo predstaviti kot redni del procesa športnih 
priprav in treningov, tudi kot podporo pri pripravah na tekmovanja. S pomočjo 
tega programa je model trenažnega procesa sestavljen iz štirih stebrov:
 – Informacije/znanje o izbrani športni panogi
 – Informacije/znanje o fizični pripravljenosti
 – Informacije/znanje o zdravi športni prehrani
 – Informacije/znanje o psihološki pripravi ali predpriprave na psihološko pripra-
vo – trening koncentracije, osredotočenosti, sodelovanje, spoznavanje čustev, 
empatija itn. (t. i. športna inteligenca).
Smernice programa uporabljamo pri pripravi letnih programov, posameznih do-
godkov v sklopu letnih programov, pri izbiri in pripravi knjižnih priporočil ter pri 
predstavljanju pomena programa ter pomena branja v celostnem razvoju mladega 
športnika in športnice. 
16
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
Raziskovalni problem 
Zanimalo nas je, ali lahko za mlade športnike in športnice v starostni kategoriji med 
15. in 19. letom oblikujemo takšno promocijo branja, ki bo temeljila na sodobnih 
trendih t. i. vplivnežev23, hkrati pa te elemente nadgradila z elementi vzgleda24, 
ki jih pred mlade športnike in športnice prinašajo vrhunski športniki in športnice. 
V središče našega zanimanja smo postavili ugotavljanje vpliva stališč vrhunskih 
športnikov in športnic o pomenu branja kot ene od možnih izbir pri treningu 
koncentracije in psihični pripravi na športno tekmovanje. Zanimali so nas odzivi 
mladih športnikov in športnic, ki so te izjave neposredno slišali na dogodkih. Pri 
oblikovanju programa za mlade športnike in športnice v starostni kategoriji med 
15. in 19. letom smo upoštevali nekatere posebne lastnosti te ciljne skupine, ki smo 
jih prepoznali pri spodbujanju bralne kulture mladim hokejistom in hokejistkam 
(Fras Popović, 2021), in nanje opozarjajo tudi športni psihologi (npr. Vičič, 2019, 
Holsedl, 2021), in sicer: 
 – ta ciljna skupina mladih ves prosti čas (torej tisti čas, ki ga ne namenjajo šolskim 
aktivnostim) posveča športu, 
 – šport je zanje pomemben element njihove osebne identifikacije in se identifici-
rajo najprej kot športniki ali športnice,
 – mladi, ki so med letoma 2019 in 2022 stari od 15 do 19 let, so generacija, ki je 
zrastla s pametnimi telefoni in branja praviloma ne dojema kot izbiro za pre-
življanje prostega časa niti kot metodo psihološke priprave za izboljšanje šport-
nih rezultatov. V največji meri ga povezujejo z opravljanjem šolskih obveznosti.
Želeli smo preveriti naslednje: 
 – ali lahko vrhunski športniki in športnice, vključeni v program spodbujanja 
branja med mladimi športniki in športnicami, z izražanjem svojih izkušenj 
ovržejo splošno prisoten stereotip, da športniki in športnice nimajo pozitivnega 
odnosa do branja,
 – na kakšen način mladim športnikom in športnicam, starim od 15 do 19 let, pred-
staviti branje kot uporabno metodo za koncentracijo ali podlogo za sistematično 
psihološko pripravo,
 – ali lahko v sodelovanju splošne knjižnice in srednje šole nadgradimo lokalno 
zastavljen program v nacionalni in ga prenesemo v drugo lokalno okolje,
 – ali lahko z vrhunskimi športniki in športnicami, vključenimi v program spod-
bujanja branja, vzpostavimo model vzgleda, ki mladim športnikom in športni-
cam podaja odgovor na dve ključni vprašanji: zakaj in kako brati v trenutnih 
družbenih okoliščinah,
 – ali je pri mladih športnikih in športnicah, starih od 15 do 19 let, pomembneje 
podati odgovor na vprašanji zakaj danes brati in kako danes brati kot pa na 
vprašanje kaj brati. 
 23 Vplivnež – »kdor z ugledom, ki ga uživa znotraj mreže sledilcev, bralcev, zlasti na družbenih 
omrežjih, pomembno vpliva na njihove odločitve, življenjski slog. Sinonim: influencer« Portal 
Fran.
 24 »oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, značilnostmi, po katerih (naj) se kdo 
ravna, jih posnema« Portal Fran.
17
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
Na štiri glavna raziskovalna vprašanja smo vezali tudi dodatno raziskovalno vpra-
šanje o vplivu:
 – ali lahko zaznamo spremenjen odnos mladih športnikov in športnic, ki so so-
delovali v programu #športajmoinberimo, do branja in razumevanja tega, kaj 
pomeni brati 
 – ali lahko prepoznamo pozitivno spremenjen odnos vrhunskih športnikov in 
športnic, ki so sodelovali v programu #športajmoinberimo, do branja in razu-
mevanja tega, kaj pomeni brati. 
Opredelitev termina vpliv povzemamo po mednarodnem standardu ISO 16439:2015 
Informatika in dokumentacija – Metode in postopki za ocenjevanje vpliva knjižnic 
(2015), ki pravi, da je vpliv »sprememba ali razlika v vedenju posameznika ali druž-
be, ki je posledica stika s storitvami knjižnice. Sprememba je lahko opredmetena 
ali neopredmetena.« (ISO, 2015, str. 10) 
Metodologija
Za pridobivanje rezultatov v tem prispevku smo uporabili metodo akcijskega 
raziskovanja, nestrukturirane intervjuje, metodo opazovanja, analizo vsebine ter 
longitudinalno študijo štiriletnega spremljanja izvajanja programa in analizo ure-
sničevanja smernic programa. 
»Poglavitni cilj akcijskega raziskovanja ni testiranje hipotez ali oblikovanje teo-
rije na podlagi empirične evidence, temveč uporaba (Adam, 1990).« (Raziskovalne, 
2005: 135) V našem primeru je bilo akcijsko raziskovanje primerna metoda, saj gre 
»za prenos teoretskih spoznanj in informacij v določeno družbeno okolje, z name-
nom sooblikovanja in načrtovanja različnih sprememb in analitičnega spremljanja 
njihovih učinkov (Adam, 1990).« (prav tam) Akcijsko raziskovanje smo uporabili 
tudi v primeru dela z mladimi hokejisti in hokejistkami. 
»Glavni namen akcijskega raziskovanja v šolah je torej pomoč pri izboljšanju 
kakovosti učenja in pouka s tem, da omogoči premišljeno vpeljevanje sprememb s 
strani tistih, ki jih le-te zadevajo. Ob tem gre za troje povezanih vidikov: za izbolj-
šanje same vzgojno-izobraževalne prakse, za boljše razumevanje te prakse ter za 
izboljšanje pogojev in okoliščin, v katerih se ta praksa odvija.« (Maretič Požarnik, 
2013: 16) 
Tako kot v raziskavi spodbujanja motivacije za branje pri mladih hokejistkah in 
hokejistih (Fras Popović, 2021) smo tudi v tem primeru združili oba izpostavlje-
na vidika metode akcijskega raziskovanja, in sicer prenos iz teorije v prakso ter 
spremembe v program vnašali z uporabo troje povezanih vidikov, kot jih opredeli 
Maretič Požarnik. Omogočili so sprotno evalvacijo in prilagajanja programa glede 
na potrebe, pogoje in okoliščine vključenih. 
Akcijsko raziskovanje smo kombinirali z uporabo dveh metod, ki sodita na polje 
kvalitativnega raziskovanja, in sicer metodo opazovanja in metodo analiza vsebine. 
V naši raziskavi smo uporabili metode kvalitativnega raziskovanja, saj razpolagamo 
predvsem s podatki v obliki besed, zgodb, pripovedi (Raziskovalne, 2005, str. 152). 
Številčne podatke uporabljamo za izris vzorca, medtem ko do vsebinskih ugotovitev 
prihajamo z nemerljivimi podatki. Če je metoda opazovanja precej jasno razumljiva 
in je bistveno, da upoštevamo vnaprej določene kriterije, lahko metodo analize 
18
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
vsebine pogosto zamenjamo z vsebinsko analizo, na kar opozarja tudi Šauperl 
(Raziskovalne, 2005, str. 157). Analiza vsebine je torej raziskovalna metoda, s ka-
tero iščemo in ugotavljamo vzorec vedenja ali dogodkov v zbranih podatkih. Enota 
analize je lahko poved, govor, izjava intervjuvanca ali opazovanca, zato je bila 
zelo primerna za našo raziskavo. S to metodo smo analizirali 39 nestrukturiranih 
intervjujev, ki smo jih opravili z vrhunskimi športniki in športnicami, ter vprašanj 
in izjav 32 mladih športnikov in športnic, ki so jih zastavili ali podali ob zaključ-
ku posameznega dogodka. Nestrukturirani intervjuji so bili vezani na vsebinska 
izhodišča, ki so jih imeli moderatorji vnaprej pripravljena in izhajajo iz strokovnih 
smernic programa #športajmoinberimo, predstavljenih v prvem delu tega prispev-
ka. Pri analizi vsebine smo iskali izjave, stališča, s katerimi intervjuvanci izražajo 
odnos do branja, psihološke priprave in zaslonskih medijev. Ta sklop nam je služil 
za iskanje odgovorov na vprašanje, zakaj danes mladim športnikom in športnicam 
ponuditi branje kot del procesa priprav na tekmovanja. 
Namenski vzorec raziskave predstavljata dve kategoriji. V izvajanje programa 
so bili na eni strani vključeni dijaki in dijakinje, ki obiskujejo športne oddelke25 
v srednji šoli ali imajo status perspektivnega športnika ali športnice v zadnji 
triadi osnovne šole, na drugi strani so bili vključeni vrhunski športniki in šport-
nice. Vzorec zajema prvi pilotni in testni dogodek, kjer smo imeli dva vrhunska 
športnika in eno vrhunsko športnico ter 82 dijakov in dijakinj športnih oddelkov 
ali dijakov in dijakinj26 s statusom perspektivnega športnika. V prvem pilotnem 
dogodku smo vključili tudi 37 učencev in učenk s statusom perspektivnega 
športnika ali športnice v zadnji triadi osnovne šole. V naslednjem letu izvajanja 
programa smo vzorec zaradi epidemioloških ukrepov prilagodili, saj so bile zah-
tevane zaprte skupine. Učenci in učenke iz osnovnih šol so se nam na določenih 
dogodkih pridružili ponovno v letu 2022, ko so to dopuščali ukrepi za zajezitev 
epidemije. Celotni vzorec zajema tako 13 dogodkov27, 983 dijakov in dijakinj 
športnih oddelkov ali s statusom perspektivnega športnika, 56 učencev ali učenk 
s statusom perspektivnega športnika ali športnice v zadnji triadi osnovne šole in 
3628 vrhunskih športnikov in športnic. Prisotnih je bilo tudi 47 odraslih spremlje-
valcev mladostnikov in mladostnic. Udeleženci v vzorcu na obeh straneh, torej na 
strani obiskovalcev (mladi športniki) in na strani gostov (vrhunski športniki), so 
primerljivi v smislu značilnosti vzorca. Na strani udeležencev so to mladi šport-
niki in športnice od 15 do 19 let, ki obiskujejo posebni oddelek srednješolskega 
programa, na dogodek pridejo v organizirani obliki in s spremstvom odrasle osebe, 
na vsakem dogodku so prisotna tako dekleta kot fantje in vsi se v svojem prostem 
času intenzivno ukvarjajo z izbrano športno panogo, v kateri sodelujejo tudi na 
 25 Dijaki in dijakinje športnih oddelkov za vpis v te oddelke potrebujejo status športnika. 
 26 Dijaki in dijakinje, ki niso vključeni v športni program gimnazije, pa imajo status športnika.
 27 V letu 2019 smo izpeljali prvi, pilotni dogodek, v letu 2020 smo izpeljali tri dogodke, v letu 
2021 pet dogodkov, v letu 2022 je v načrtu deset dogodkov, v analizo pa je vključenih le pet, ki 
so bili izpeljani do 10. junija 2022. Vsak dogodek je povezal tri vrhunske športnike in povpreč-
no 54 mladih perspektivnih športnikov in športnic. Vzorec je skozi več čas izvajanja programa 
enak. 
 28 Na vsakem dogodku so prisotni kot sogovorniki trije vrhunski športniki ali športnice. Skupno 
število udeležencev glede na število dogodkov bi bilo 39, a sta bila dva vrhunska športnika in 
dve vrhunski športnici gostje na dveh oziroma treh dogodkih. Pri analizi vsebine se upošteva 
vsebina 39 nestrukturiranih intervjujev. 
19
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
različnih tekmovalnih nivojih. Na strani gostov so to vrhunski športniki in šport-
nice, ki so dosegali v aktivnem športnem obdobju rezultate na najvišjem nivoju 
in so ob zaključku športne kariere nadaljevali s šolanjem v različnih oblikah. Pri 
izbiri sogovornikov na strani športnikov so pri oblikovanju vzorca prisotni trije 
kriteriji: število sogovornikov (vedno so trije sogovorniki), panožna raznolikost: 
poletni in zimski športi, ekipni in individualni športi ter vključenost v različne 
oblike formalnega ali neformalnega29 izobraževanja. V raziskavi smo tako lahko 
opazovali ravnanje in odzive udeležencev opredeljene ciljne skupine. Opazovali 
smo odziv mladih na dogodku samem, in sicer smo opazovali: izkazan interes, 
osredotočenost, zastavljanje vprašanj in izkazano željo, da po dogodku pristopijo 
osebno do vrhunskih športnikov. To smo spremljali v določenem časovnem ob-
dobju in v različnih lokalnih okoljih, kjer smo preverjali možnost vzpostavitve 
sodelovanja po istem modelu: OKS – splošna knjižnica – gimnazija. 
Akcijsko raziskovanje na našem primeru je imelo posamezne faze, pomembna 
faza je bila evalvacija vsakoletne izvedbe in na tej osnovi zasnovano preoblikovanje 
programa za nadaljnjo izvajanje. Evalvacija je potekala v sodelovanju med knji-
žničarji in učitelji ter koordinatorji programa na nacionalni ravni, v dveh primerih 
so bili v evalvacijo vključeni tudi dijaki in dijakinje. Posamezne faze akcijskega 
raziskovanja smo pripravljali na osnovi raziskave strokovne in znanstvene literature 
ter na osnovi metode opazovanja udeležencev v procesu akcijskega raziskovanja. 
Izbrana raziskovalna metoda nam je omogočila, da smo bili neposredno vključeni v 
izvajanje in spremljanje raziskave. Spremljanje izvajanja programa skozi določeno 
časovno obdobje, ob ponovitvah in ob primerljivih vzorcih nam je dalo uporabne 
rezultate. Program smo izvedli v dveh oblikah: brez epidemioloških omejitev in z 
njimi. Pri primerjavi tako pridobljenih podatkov nismo ugotovili vsebinskih razlik. 
Rezultati in razprava
Program spodbujanje branje med mladimi športniki in športniki, ki se imenuje 
#športajmoinberimo, je nastal na ugotovitvah raziskave (Fras Popović, 2016, 2021) o 
spodbujanju motivacije za branje pri mladih hokejistih in hokejistkah. Čeprav ne gre 
za starostno primerljivo skupino, smo prišli do podobnih spoznanj, predvsem zaradi 
ugotovitve, da je za otroka ali mladostnika, ne glede na njegovo starost, identifika-
cija s športnim udejstvovanjem najmočnejši element odraščanja in odločanja. To, da 
se otroci ali mladostniki opredelijo kot športniki, jim pomeni največ in ukvarjanju 
s športom so pripravljeni podrediti zelo veliko. Če je nekoč veljalo, da je najprej 
šola, nato šport, to danes več ni prevladujoča usmeritev (Holsedl, 2021), saj mladi 
športniki dajejo na prvo mesto šport. Da bi uspeli v športu, so pripravljeni narediti 
veliko. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da so na podlagi vzgleda pričeli 
razmišljati tudi o drugačnem odnosu do branja oziroma so branje pričeli dojemati 
širše kot le šolsko obveznost. 
 29 Oblika neformalnega izobraževanja, v katero so vrhunski športniki ali športnice po končani 
karieri pogosto vključeni, je tudi program Olimpijskega komiteja Slovenije Usposabljanje stro-
kovnih delavcev v športu. 
20
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
S pomočjo izbranih raziskovalnih metod smo ugotovili naslednje: 
 – Vrhunski športniki in športnice, vključeni v program spodbujanja branja med 
mladimi športniki in športnicami, z izražanjem svojih izkušenj lahko ovržejo 
splošno prisoten stereotip o tem, da športniki in športnice nimajo pozitivnega 
odnosa do branja, saj se je skozi analizo vsebine nestrukturiranih intervjuje 
izkazal izredno pozitiven odnos do branja, prisotnosti branja v različnih živ-
ljenjskih obdobjih in branje za različne namene. V analizi vsebine so bila 
pogosto izpostavljena pozitivna stališča vrhunskih športnikov in športnic30 do 
branja in izražen izredno pozitiven odnos do branja ter s tem visoka stopnja 
bralne kulture. Stališča lahko ilustrativno predstavimo z najbolj povednimi 
anonimnimi citati: 
»Knjiga me je vrnila v nekem trenutku, ko ni kazalo najbolje, nazaj na tirnice.«
»Dokler nimaš znanja, ne moreš filtrirati, kaj je neumno, lažnivo ali celo škodljivo na soci-
alnih omrežjih. Da lahko filtriraš, rabiš znanje. Znanje pa je v knjigah.«
»Ko sem pričel v Ameriko, sem poiskal stripe, da sem se naučil jezika. Takrat ni bilo pamet-
nih telefonov, da bi si pomagal s prevajalnikom. Prebral sem goro stripov.«
»Uh, za vsako knjigo, ki sem jo prešprical v srednji šoli, mi je bilo kasneje žal. In enkrat 
sem jo moral oddelati!« 
»Ko berem, treniram fokus. Če nisem fokusirana na to, kar berem, mi misli gredo proč. In 
nimam pojma, kaj berem. Pa je potrebno spet začeti znova. Podobno je potem pri treningu. 
Če nisem pri stvari, adijo!« 
»Knjiga mi je rešila kariero. Ko sem ležal v postelji s poškodbo kolena, mi je bratranec 
prinesel knjigo. Ko sem jo prebral, sem si mislil: ‘Ha, če je njemu uspelo premagati raka in 
nadaljevati športno pot, potem tudi mene ne bo ustavila poškodba kolena.« 
»Na letališču sem imel vedno težave s težo prtljage. Pa ne zaradi športne opreme, temveč 
zaradi knjig, ki sem jih tovoril s seboj na tekmovanja. Ob večerih sem bral svojim športnim 
kolegom. Na glas.«
»Ne pozabite pisati z roko. Le tako lahko včasih pokažete znanje. Da znate še kaj napisati.« 
 – Mladim športnikom in športnicam, starim od 15 do 19 let, lahko predstavimo 
branje kot uporabno metodo za koncentracijo ali podlogo za sistematično psiho-
loško pripravo z metodo vzgleda, in sicer s sodelovanjem z vrhunskimi športniki 
in športniki. Ključen element pri tem je identiteta športnika in s tem vzgled31. 
Analiza vsebine in opazovanje sta prinesla pred nas spoznanje, da je lahko tudi 
negativno naravnana izjava32 o pomenu šolanja ali branja s strani vrhunskega 
 30 Na tem mestu je potrebno poudariti, da vrhunski športniki in športnice na teh dogodkih ne 
spremljajo drug drugega. Le en dogodke na leto posnamemo in ta je v celoti javno dostopen, 
tako da je izključena možnost pripravljenih izjav z namenom ustvarjanja boljše javne podobe. 
Ker so izjave vrhunskih športnikov in športnic vedno povezane z zgodbo iz njihovega življe-
nja, ki v središče postavljala določeno, praviloma negativno izkušnjo (npr. poškodbo, trema, 
rezultatska kriza), so izredno verodostojne in prepričljive. 
 31 Enake misli kot vrhunski športnik ali športnica jim lahko nameni tudi npr. učiteljica, knjižni-
čarka ali tudi starši doma. Učinek ni enak. 
 32 Primer takšne izjave je bil npr. izjava o tem, da je sedaj čas za šport, za branje imajo še čas 
kasneje, ko telo več ne bo dopuščalo določenih fizičnih obremenitev. Mladi so se na to izjavo 
odzvali s smehom, a smo v pogovorih z njimi ugotovili, da so jo vseeno sprejeli kot napotek, da 
naj tudi na branje ne pozabijo. 
21
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
športnika ali športnice pri mladih športnikih ali športnicah pozitivno sprejeta 
in pri mladih sproži razmišljanje o pomenu branja in šolanja v okviru njihove-
ga športnega udejstvovanja, ne le kot o šolskih obveznostih. V analizi vsebine 
in pri opazovanjih so bila pogosto izpostavljena pozitivna stališča vrhunskih 
športnikov in športnic do vloge in pomena branja kot metode za koncentracijo 
ali predpripravo za sistematično psihološko pripravo. Stališča lahko ilustrativno 
predstavimo z najbolj povednimi anonimnimi citati: 
»Pomembno se je truditi, da se vedno bolj približaš najboljši verzije sebe. In da si tukaj, v 
tem trenutku. To si lahko tudi s knjigo.« 
»Naši možgani so zelo zanimivi. Nanje lahko vplivaš z manipulacijo ali inspiracijo. Samo, 
da to spoznaš, moraš tudi kaj prebrat.« 
»V enem trenutku kariere sem vse, kar sem morala zvedeti o sebi, izvedela iz knjig.«
 – Z vrhunskimi športniki in športnicami, vključenimi v program spodbujanja 
branja med mladimi športniki in športniki, lahko vzpostavimo model vzgleda, 
ki mladim športnikom in športnicam podaja odgovor na dve ključni vprašanji: 
zakaj in kako brati v trenutnih družbenih okoliščinah. Mladostniki ne delujejo 
na daljavo, mladostnikom lahko prideš do živega le v živo, zato so pomembni 
neposredni stiki med vrhunskimi in perspektivnimi športniki. Pri tem smo 
ugotovili, da je osebna zgodba najprepričljivejši motivator za oblikovanje ali pre-
oblikovanje stališč mladega športnika ali športnice, saj se v obdobju najstništva 
lahko prepoznajo skoraj vsi v naslednji izjavi vrhunskega športnika ali športnice: 
»Šport je naša osebna identiteta in težko je, ko enkrat nehaš tekmovati.«. V 
analizi vsebine smo ugotovili močno pozitivno izpostavljena stališča do branja 
knjig v tiskani obliki v nasprotju z zaslonskim branjem, ob tem tudi razlikovanje 
izbire načina branja glede na vsebino branega. Vrhunski športniki in športnice 
dajejo prednost tiskani knjigi v primeru leposlovja ali obsežnejših študij, aktu-
alne strokovne ali znanstvene članke berejo tudi na zaslonu, za namen študija 
jih natisnejo na papir. Vrhunski športniki in športnice izpostavijo prednost 
e-knjig in bralnikov pri potovanjih na priprave in tekme, ko je prisotna omejitev 
prtljage. Izpostavijo razliko med globokim branjem in plitvim branjem in to 
ponazorijo z lastnimi izkušnjami. V analizi vsebine smo ugotovili tudi močno 
izraženo pozitivno stališče do nujnosti branja. Na vprašanje zakaj danes brati 
smo v analizi vsebine nestrukturiranih intervjujev ugotovili, da je najpogostejši 
razlog vezan na spoznavanje sebe kot človeka, iskanje načinov za premagovanje 
stik, pridobivanje informacij o delovanju človeškega telesa in iskanju motivacije 
v opisanih življenjskih zgodbah drugih športnikov ali športnic. Stališča lahko 
ilustrativno predstavimo z najbolj povednimi anonimnimi citati: 
»Ne glede na to, kaj si želimo, se bodo vedno pojavile ovire, a pojavila se bodo tudi mamljiva 
parkirišča, na katerih bi se kar ustavili, toda potrebno je iti dalje. Ta mamljiva parkirišča 
so danes pametni telefoni, naj vas ne zadržijo na parkirišču, pojdite naprej po vaši poti.« 
»Ko primeš knjigo v roke, je to to. To ni kar neko drsanje po telefonu.«
»Ne vem, kakšen talent bi moral biti, da bi brez vztrajnosti dosegel nivo vrhunskega športnika. 
Pri treningu vztrajnosti pa pomaga tudi branje.«
»Ko primeš knjigo, odplavaš. Ko primeš knjigo, ni več tempiranega časa.«
»Treba je brati knjige. Športni Instagram ni trening.«
22
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
»Vzpostavite svojo zakladnico znanja in to z branjem.«
»Na treningu vedno popravljamo nekaj, kar ni dobro. A pri tem imamo možnost izbire besed, 
s katerimi popravljamo tisto, kar ni dobro. Lahko gradimo ali zrušimo samozavest. Prave 
besede, ki gradijo, najdemo z branjem in znanjem.«
 – Pri mladih športniki in športnicah, starih od 15 do 19 let, je pomembno najprej 
odgovoriti na vprašanji zakaj danes brati in kako danes brati, nato pa sledi 
odgovor na vprašanje kaj brati. Ugotovili smo, da je pri tej ciljni skupini pri 
spodbujanju, gradnji ali negovanju bralne motivacije ali odnosa do branja ter s 
tem vzpostavljanja bralne kulture izredno pomemben element vzgled. Ta vzgled 
pa ne more biti katerakoli odrasla oseba33, temveč smo z opazovanjem ugotovili, 
da dosežejo vrhunski športniki in športnice s svojim avtentičnim nastopom ter 
deljenjem osebnih izkušenj glede odnosa do branja izredno močno reakcijo pri 
mladih športnikih in športnicah. Ko s pomočjo vzgleda pritegnemo njihovo 
pozornost in zanimanje, je ključno, da jim znamo svetovati, kaj je vredno brati. 
Pri tem smo ugotovili, podobno kot pri spodbujanju motivacije pri mladih hoke-
jistih in hokejistkah, da so pomembni individualni bralni nasveti. Ta ugotovitev 
je bila v sklopu akcijskega raziskovanja umeščena v nadaljevanje programa in 
konkretizirana z mesečnimi knjižnimi priporočili, ki so dostopna pod naslo-
vom Kaj brati, da diši po športu? Ugotovili smo, da je za mlade športnike in 
športnice, pa tudi za njihove spremljevalce, pri izbiri bralnega gradiva vedno 
pozitivno sprejeta kakršna koli povezava s športnim življenjem. Pomembno 
vlogo odigrajo športne vrednote, način življenja, etična drža posameznika, 
premagovanje težkih situacij, ki niso nujno vezana na neko določeno športno 
panogo, a prinašajo spoznanja o človekovi miselni moči. Pri tem smo potrdili 
v knjižnični praksi prepoznano dejstvo, da imajo mladi radi povezavo s svetom 
odraslih, zato knjižna priporočila za mlade pripravljamo v skupni rubriki34 za 
mlade in odrasle. Pri preverjanju odzivov na bralna priporočila smo ugotovili, 
da mladi tudi pri knjigah želijo to, kar jim ponuja internet, torej odgovor na 
njihove individualne interese. Internet oziroma iskalniki so sistemsko progra-
mirani tako, da odgovarjajo na posameznikove individualne potrebe35. To je 
nekaj, kar je smiselno upoštevati pri spodbujanju branja in gradnji bralne kulture 
 33 Kljub temu da je v obdobju mladostništva najpomembnejši element oblikovanja mladostnikove 
identitete povezanost s prijatelji in vrstniki (npr. Siegel, 2014), je pri mladostniku športniku 
vzgled vezan na področje, ki ga v največji meri opredeljuje, saj prav iz tega gradi lastno iden-
titeto (Vičič, 2019). 
 34 Knjižno priporočilo ima tri rubrike: za otroke, za mladino in odrasle ter bralce strokovnih 
vsebin. Od novembra 2020 do junija 2022 smo predstavili 40 knjig. Knjižna priporočila so 
dostopna na spletni strani Mariborske knjižnice, Olimpijskega komiteja Slovenije in izbranih 
knjižnic ter portalih. Mesečno so objavljena tudi v elektronskemu novinčku E-krogi, ki jih 
OKS posreduje na 3.500 naslovov in jih tako prejmejo predvsem posamezniki, v življenju ka-
terih ima šport pomembno vlogo, manjšo pa morda bralna kultura. Slednje sklepamo na osnovi 
splošnih načinov ravnanja pri prijavljanju na posamezna elektronska sporočila. Posameznik 
se prijavi na prejemanje sporočil s takšno vsebino, ki ima v njegovem vrednostnem sistemu 
pomembno mesto. 
 35 To smo kot uporabniki doživeli skoraj vsi, ki smo kdaj kakšen produkt ali storitev iskali po 
internetu. Nato se nam v naslednjih dneh zelo pogosto sami ponujajo oglasi ali vsebine, vezane 
na naše prvotno iskalno zahtevo. 
23
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
pri mladostnikih: upoštevati individualni interes ter priporočila prilagoditi za 
posameznega bralca36 ali nebralca.
 – Na dogodkih smo zaznali zelo pozitiven odziv mladostnikov. Odrasli spremlje-
valci in spremljevalke, ki jih poznajo iz šolskega okolja, so bili presenečeni 
nad njihovo osredotočenostjo, mirnostjo, poslušanjem ter zastavljanjem vpra-
šanj. Izkazan interes smo beležili skozi tri elemente: zastavljanje vprašanj, saj 
ni bilo niti enega dogodka, na katerem mladi ne bi vrhunskim športnikom in 
športnicam zastavili kakšnega vprašanja, željo po skupnem fotografiranju (tudi 
z maskami in upoštevanjem varnostne razdalje) ter s čakanjem v vrsti na avto-
gram športnikov in športnic.
 – Potrdili smo, da je možno lokalno zastavljen program v sodelovanju s partnerji 
prenesti na nacionalni nivo in ga nato prenesti v posamezna lokalna okolja. Pri 
tem je bistveno vodilo ravnanja in sodelovanja, da dobrih praks ne moremo ko-
pirati, če jih ne razumemo in prilagajamo značilnostim lokalnega okolja. Splošna 
knjižnica kot spodbujevalec kulture sodelovanja in kot postavljalec mostov med 
različnimi deležniki v svetu posamezne ciljne skupine, torej v našem primeru v 
svetu mladostnikov, uresničuje svoje poslanstvo, ki »uveljavlja vrednote razvoja, 
obveščenosti, izobraženosti in kulturne ter družbene povezanosti.« (Strokovna, 
2019, str. 10)
 – Skozi daljše časovno obdobje smo lahko zaznali spremenjen odnos mladih šport-
nikov in športnic, ki so sodelovali v programu #športajmoinberimo, do branja 
in razumevanja tega, kaj pomeni brati. Nekateri mladostniki so se dogodka 
udeležili večkrat (npr. v Mariboru do sedaj že trikrat, prvič so se ga udeležili 
npr. v prvem letniku srednje šole, v Novem mestu in Murski Soboti so se ga 
udeležili mladostniki do sedaj dvakrat, le Koper je primer, kjer je bilo sodelo-
vanje ob treh dogodkih vzpostavljeno z dvema srednjima šolama) in tako lahko 
iz njihovih ravnanj sklepamo na določene spremembe v odnosu do branja. Če 
so na prvem dogodku še govorili o tem, da so prišli na nekaj, kar jih sploh ne 
zanima, so na drugi ali tretji dogodek prišli že s pripravljenimi vprašanji za 
vrhunske športnike. Pomembnejšo spremembo predstavlja njihovo zavedanje, 
da je branje na zaslonih drugačno od branja knjig, in so v pogovorih tudi jasno 
povedali, da so ob branju zaslonov manj zbrani. Bistveno spremembo pa smo 
zaznali v njihovem odnosu do branja kot možnosti izbire pri psihični pripravi, 
pri urjenju koncentracije in pri premagovanju težjih trenutkov (npr. poškodba, 
neuspeh) z branjem biografij ali avtobiografij športnikov. V raziskavi smo 
ugotovili, da so mladi, ki so bili večkrat udeleženi na teh dogodkih, naredili 
premik od razumevanja branja kot le šolske obveznosti v branje, ki jim lahko 
pomaga na športni poti.
 36 Pri prilagajanju ponudbe individualnim interesom mladega bralca, ki obiskuje knjižnico, lahko 
uporabimo referenčni pogovor. Pri nebralcu ali bralcu, ki ne obiskuje knjižnice, je potrebno 
vzpostaviti drugačne metode, a v vsakem primeru pride tudi v teh odnosih med knjižničarji, 
učitelji, vzgojitelji, starši, trenerji in mladostniki do določene točke, kjer je smiselno uporabiti 
elemente referenčnega pogovora. 
24
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
 – V raziskavi nismo mogli prepoznati pozitivno spremenjenega odnosa vrhunskih 
športnikov in športnic, ki so sodelovali v programu #športajmoinberimo do 
branja in razumevanja tega, kaj pomeni brati, saj se je izkazalo, da imajo vsi 
sodelujoči vrhunski športniki in športnice izredno pozitiven odnos do branja. 
Imajo pa različno razvite bralne navade, različne bralne okuse, branje ima zanje 
različno pomembno vlogo v posameznih obdobjih njihovih športnih in osebnih 
življenj. Opazili smo tudi razliko (po sodelovanju v tem programu) pri dojema-
nju, kaj vse pomeni biti bralec. Npr. nekateri vrhunski športniki in športnice so 
zase menili, da niso bralci, ker berejo predvsem strokovno literaturo in stripe, 
zahtevno37 ali klasično leposlovno literaturo pa le občasno. V pogovoru se je 
izkazalo, da so izredni bralci, da jih knjige spremljajo na vseh poteh in v različ-
nih življenjskih situacijah, da strokovne vsebine sedaj najpogosteje spremljajo na 
zaslonu, vendar za potrebe strokovnega izpopolnjevanja naročijo tiskano verzijo 
knjige. Tako smo vplivali tudi na pozitivno dojemanje branja strokovne literature 
in stripov. Na drugi strani pa se je pokazalo, da so tisti športniki in športnice, 
ki so bili večkrat gostje na tem dogodku, v svojih razmišljanjih šli vse globlje 
in pustili še močnejši učinek na mladih. Potrdilo se je, da mladi najbolj cenijo 
iskrenost in neposrednost, ki je zaznamovala vse podeljene zgodbe in izkušnje 
vrhunskih športnikov in športnic. Ugotovili smo, da je bil pomemben trenutek 
tudi zaključek dogodka, ko smo se gostom zahvalili s knjižnim darilom38 in so 
ga ti sprejeli z nenarejenim navdušenjem. 
Spoznanja, ki so jih pridobili mladostniki, posledično pa tudi odrasli spremljevalci 
na dogodkih oz. pri sodelovanju v tem programu, in mi v sklopu raziskave, lahko 
strnemo v naslednje točke:
 – Branje je stvar odnosa. Tako kot pri športu ne štejejo samo rezultati, temveč 
vse bolj celostni pristop posameznika (tudi k vsebinam, ki se odvijajo ob tek-
movališču ali prostoru za trening), je branje veščina, ki omogoča precej več 
kot le opravljeno domače branje ali prebrano knjigo za maturitetni esej. A da 
mladi to sprejmejo, je ključno, da to slišijo od tistih, ki so na njihovi vrednostni 
lestvici precej visoko. 
 – Branje je stvar vzgleda. Ne glede na to, da se branje na osnovi vzgleda najprej 
vzpostavi v družini, je v obdobju mladostništva nujno, da se ta vzgled iz dru-
žinskega okolja prenese tudi na okolje, ki je mladostniku po njegovih vrednotah 
in interesih najpomembnejše. Pri mladih športnikih in športnicah predstavlja 
pomemben vzgled trener. Podobno vlogo lahko imajo vrhunski športniki in 
športnice iz domačega, lokalnega ali nacionalnega okolja, ki jih mladi športniki 
in športnice spremljajo na televizijskih zaslonih ob njihovih tekmovanjih, nato 
pa jim v živo spregovorijo o svoji športni poti in predstavijo svoj odnos do 
branja ter knjig. 
 – Branje je stvar izbire. Niti odrasli in niti mladi ne bodo in ne bomo vsi brali. 
Ko imamo možnost izbrati, kaj bomo brali, se uveljavlja tista osnovna dinamika 
človekovega razvoja, ki premika, spodbuja in navdušuje. V sklopu programa pri-
pravljamo knjižna priporočila, izbor in povezave le-teh s smernicami programa 
pa bo predmet naslednjega prispevka, s katerim bomo skušali podati odgovor 
 37 V raziskavi nismo preverjali, kaj so razumeli pod pojmom zahtevna ali klasična literatura. 
 38 Knjižni dar vsa leta programa prispeva Javna agencija za knjigo RS.
25
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
na individualne interese posameznika, saj vse enako za vse pri spodbujanju 
branja ne deluje.
V sklopu raziskave nismo posebej preverjali učinkov na širši prostor, a smo jih 
zaznali in zabeležili. Program #športajmoinberimo je predramil sodelovanja v 
okviru posamezne osnovne šole (npr. sodelovanje športnega pedagoga pri urah 
slovenščine ali pri razredni uri; sodelovanje šolske knjižničarke in aktiva slavistov 
in športnih pedagogov), oblikovanje vsebine posebne prireditve za najboljšega 
športnika in športnico na srednji šoli in strokovne prispevke na temo spodbujanja 
branja v športnih oddelkih. Opisan program je navdihnil tudi smernice Nacional-
nega meseca skupnega branja 2022, ki je glavne aktivnosti gradil okrog povezave 
branja in gibanja. 
Zaključek ali kaj storiti, ko motiviranost ne motivira
V prispevku predstavljamo izvajanje programa #športajmoinberimo v obdobju od 
leta 2019 do junija 2022. S pomočjo izbranih raziskovalnih metod smo ugotovili, da 
smo pri izbrani ciljni skupini uspeli vzpostaviti povezavo med bralno pismenostjo, 
bralno kulturo in športnim udejstvovanjem ter tako predstaviti razumevanje, da 
je bralna pismenost, podobno kot določena športna panoga, zmožnost in praksa, 
ki jo je možno natrenirati, torej z določenimi rednimi vajami osvojiti do določene 
točke spretnosti. 
Potrdili smo lahko predpostavko, s katero smo vstopili v program: če mladim, ki 
se ukvarjajo s športom, predstavimo obvladanje določene veščine kot del treninga, 
sprejmejo to razlago drugače, kot sprejmejo povezavo med obvladanjem veščine 
in učenjem. Pri mladih, ki se v prostem času pretežno ukvarjajo s športom, smo 
z izbrano metodo uspeli ublažiti njihovo predstavo, da je bralna pismenost nekaj, 
kar se odvija le pri urah slovenščine. Izbrana metoda dela (torej dogodek v živo) je 
bila vezana na osebni stik z vrhunskimi športniki in športnicami in njihovo deljenje 
njihovih konkretnih življenjskih izkušenj z mladimi športniki in športnicami. Mladi 
športniki in športnice so tako spoznali, da je bralna pismenost precej močneje vpeta 
v človekovo življenje, kot si predstavljajo, in da prežema vse človekove dejavnosti. 
To spoznanje pa so poglobili in ponotranjili tudi vrhunski športniki in športnice v 
programu. Ugotovili smo, da imajo vrhunski športniki in športnice, ki so sodelovali 
v programu, izjemno pozitiven odnos do branja, močno oblikovane bralne navade, 
specifičen bralni okus in da ločijo med prednostmi zaslonskega branja in branja 
na papirju. 
V raziskavi smo potrdili tudi univerzalnost smernic glede na značilnosti lokal-
nega okolja posamezne splošne knjižnice, ki pristopi k izvajanju programa in ponudi 
ta program športnim oddelkom v njihovem okolju. 
Tudi na ta program, ki je bil sprva projekt, smo v tem prispevku in v postopku 
rednih evalvacij, pogledali z metodo akcijskega raziskovanja. Glede na to, da »ak-
cijsko raziskovanje B. M. Požarnik (1990) pojmuje kot obliko samorefleksivnega 
delovanja, ki se ga lotevajo v institucijah s trojnim ciljem: izboljšati svojo prakso, 
izboljšati svoje razumevanje prakse in izboljšati razumevanje okvirne situacije, v 
kateri praksa poteka (Raziskovalne, 2005:136), predpostavljamo, da bo to razisko-
valno metodo uporabilo vse več knjižnic za vrednotenje, razvijanje in predstavljanje 
26
Otrok in knjiga 114, 2022 | Članki – razprave
bralno motivacijskih projektov. Ti se zelo pogosto prilagajajo potrebam in okoli-
ščinam. 
V prispevku smo želeli nagovoriti še vsebino knjižnih priporočil, ki jih v sklopu 
tega programa vsak mesec pripravljamo pod naslovom Kaj brati, da diši po športu? 
Zaradi pomembnosti vsebine in lažje preglednosti, bomo to vsebino predstavili v 
samostojnem prispevku v eni od prihodnjih številk revije Otrok in knjiga. 
V vsakem projektu ali programu se zgodi trenutek, ko se vprašamo, kako na-
prej in ali lahko dosežemo še boljše rezultate. Še posebej je tak trenutek prisoten 
v programu, ki je namenjen športnikom in športnicam, ker se prav njim zagotovo 
zgodi trenutek, »ko motiviranje ne motivira« (Vičič, 2021). Ko to, kar je uspešno 
delal na svoji športni poti, ne deluje več. Športniki takrat gredo preko motivira-
nosti, ki govori o tem, kaj in kako trenirati, in se vrnejo k tistemu bistvu, ki jih je 
motiviralo na samem začetku: ponovno poiščejo strast in inspiracijo. Dvoje, kar 
praviloma vedno potegne naprej, ker seže globoko v posameznika. Pa naj bo šport 
ali branje. In potem, ko motiviranje z že vzpostavljenimi in usvojenimi pristopi ne 
prinaša rezultatov in tako ne motivira, se lahko ujamemo v zakon nemotiviranosti 
(Vičič, 2021). Takrat je potrebno iti na pot drugače. Namesto peš, gremo na kolo. 
Pa naj gre za šport ali branje. Vedno je na neki točki potrebno poiskati drugačne 
načine, pristope, programe. Bistveno pa je, da ostaneta inspiracija in strast. Tega 
pa imamo tako pri branju kot pri športu zelo veliko, le drugače ju izražamo. Tako 
se potem odpirajo nove poti. 
Literatura
Julian Barnes, 2020: Lege življenja. Ljubljana: UMco. 
Nicolas Carr, 2011: Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in 
pomnjenja. Ljubljana: Cankarjeva založba. 
Sabina Fras Popović, 2020: #športajmoinberimo: nacionalni medresorski program za 
spodbujanje branja med športniki in športnicami. Dostopno na: https://www.youtube.com/
watch?v=lHBh9aewaaE
Sabina Fras Popović, 2021: Spodbujanje motivacije za branje pri mladih hokejistkah in 
hokejistih. Otrok in knjiga, 110, str. 41–57.
Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014, različica 8.0, 
www.fran.si, dostop 14. 06. 2022.
Frank Furedi, 2017: Moč branja: od Sokrata do Twitterja. Ljubljana: UMco.
Andreja Holsedl, 2021: Športna psihologija, športniki in branje. Dostopno na: https://www.
youtube.com/watch?v=9ZwJXL-me44
ISO 16439:2015 Informatika in dokumentacija – Metode in postopki za ocenjevanje vpliva 
knjižnic. 2015. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. 
Petra Javrh, 2019: Bralne veščine odraslih prebivalcev Slovenije v digitalni dobi. Dostopno 
na: https://www.mb.sik.si/datoteke/Kako%20smo%20se%20imeli/ABCbralnepismenosti/
JavrhABCpismenosti19.pdf 
Alenka Kepic Mohar, 2021: Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Ljubljana: 
Cankarjeva založba. 
Miha Kovač, 2020: Berem, da se poberem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
27
Sabina Fras Popović, Ciljno usmerjena bralna motivacija z vzgledom: #športajmoinberimo
Mariborska knjižnica. #športajmoinberimo Dostopno na: https://www.mb.sik.si/sportajmo-
inberimoprojekt.html
Sandra Mršnik, 2019: Bralna pismenost in razvoj slovenščine-OBJEM (Ozaveščanje, Branje, 
Jezik, Evalvacija, Modeli) – zanimive ugotovitve o samoocenah učencev/dijakov in mnenju 
učiteljev do motiviranosti za branje in do dejavnosti pouka, ki spodbujajo dvig ravni bral-
ne pismenosti. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=hjnAhtueRR8&t=10s in 
https://www.mb.sik.si/abc-bralne-pismenosti.html
Sandra Mršnik; Nina Novak, 2021: S spodbujanjem radovednosti in do motiviranosti za 
branje. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=KFWT6wtysw4
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. 2019. Dostopno 
na: https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pisme-
nosti-za-obdobje-2019-2030/[Datum dostopa 20. maj 2021]
Barica Marentič-Požarnik, 2013: Uveljavljanje prvin akcijskega raziskovanja v projektu 
Bralna pismenost. Vzgoja in izobraževanje. 44, 2/3, 16–22. http://www.dlib.si/?URN=URN:-
NBN:SI:DOC-W6G81E9E
Sándor Márai, 2018: Knjiga zelí za dušo in telo. Ljubljana: Totaliteta. 
Praktični vidiki športne psihologije. 2019. Ljubljana: Fakulteta za šport: Društvo psihologov 
Slovenije, Sekcija za psihologijo športa. 
Jože Ramovš, 2017: Sožitje v družini. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba; Društvo 
Mohorjeva družba; Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. 
Jaša Rajšek, 2022: Čezmerna uporaba družbenih omrežji pri mladostnikih vodi v nezado-
voljstvo v življenju. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/cezmerna-
-uporaba-druzbenih-omrezij-pri-mladostnikih-vodi-v-nezadovoljstvo-z-zivljenjem/618041. 
Uporabljeno: 11. 06. 2022.
Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. 2005. Ljublja-
na: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. 
Daniel Siegel, 2014: Vihar v glavi: moč najstniških možganov. Domžale: Družinski in te-
rapevtski center Pogled. 
Daniel Siegel, Tina Pavne Bryson, 2014: Celostni razvoj otroških možganov : 12 revolu-
cionarnih metod, s katerimi spodbujamo razvoj otroških možganov. Domžale: Družinski in 
terapevtski center Pogled. 
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice : (za obdobje 2018 – 2028). 2019. 
Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 
Aleš Vičič, 2019: Vpliv staršev, trenerjev in učiteljev na razvoj mladega športnika. Dostopno 
na: https://www.mb.sik.si/branje-za-zivljenje-z-alesem-vicicem.html
Aleš Vičič: Psihološke karakteristike mladostnikov. Dostopno na: https://kosarkarski-trener-
ji.com/ftp/trener/psihologija/Vicic_psiholoske%20znacilnosti%20mladostnikov.pdf
Aleš Vičič, 2021: Ko motiviranje ne motivira. Dostopno na: https://www.youtube.com/
watch?v=zSFh9bDBI_c
Maryanne Wolf, 2020: Bralec, vrni se domov: beroči možgani v digitalnem svetu. Ljubljana: 
Cankarjeva založba.