Kaj je novega? Sreti »bred nmiTanja nog je izvršil prevzvJgenii vladilca Iavantinski na letošnji veliki četrtek pri dvanajsterik starčkih, katerih imena so: Janez Berglez 79 let star, Al. Deutscher 62, Janez Drevenšek 65, Štefan Feigl 65, Jurif Gorjup 73, Franc Gsellmann 60, Janez Karmel 74, Jakob Mahanjc 88, Janez Pušnik 63, Jožef Šerbela 77, Jakob Škofič 76 in Matija Žmavc 70. Skupna starost teh »apoStolov« znaša 852 let. Opasna vlomilska banda pod ključem. Maribor je že veš mesecev vznemirjala tolpa vlomilcev, ki je izvršila zlasti po zimi več drznih vlomov. Vlomljeno je bilo dva¦krat t tovarno čokolade »MLrim« v pTostore elektrotehnične tvrdike Sprager, najdrznejši pa so bili vlomi v gostilne. Ni bilo skoro gostilne v mestu, ki bi -je ne bili vlomilci obiskali. Policija je bila neprestano na delu, vendar so imeli vlomilci srečo in jim dolgo nihče ni mogel do živeg«. Koncno pa jih je spravil v roke policije slučaj, s katerim niso računali. Nemalo zasluge ima pri tem novi po~ licijski pes, ki ga ima mariborski policijski komisarijat šele nekaj mesecev, pa se je sijajno obnesel že pri prvi preizkušnji. V gostilno v Strmi ulici je bil v noči od nedelje na pondeljek izvršen vlom. Storilec se je pri tem obrezal na steklenih vratih t roko ter je močno krvaveL Policija je pripeljala takoj, ko je bila v pondeljek na vse ^odaj o vlomu obvešcena, na lice mesta psa, ki je šel za svežo sledjo ter vodil detektiva do neke samotne hiše^ ležeče kakih 15 mimit izven mesta. Hiša je bila obkoljena in prebivalci aretirani. V njih so dobili vlomilce, katerc so že toliko mesecev zasledovali. G. fiapnik Janko Ilc umrl. V Ribnici na jKranjskem j<? smil b» očetovem domu g. župnik iz Ruš Janko IIc. Pred eoim dobrlm tednoan se je peljal, sam tezko bolan, k pogrebu svojega rajnega oceta v Ribnico, a se ni vec vrnil na svojo župnijo, ampak so ga pokopali v rojstni fari ta žetrtek. Blagopokojni je bil znan vsem duhovnim sotovariseai po svoji veseli naravi, zgovornosti, darežljivosti ter gostoljubnosti. Bil je tudi strasten in dober lovec, ki je slovel v pohorskih lovskih krogih. Ne zapušSa prav nobenega denamega premoženja, pač pa najboljši ter casten spomta med sotovariši in med vsemi, ki so poznali njegovo ˇeselo in skoz Ln skoz blago dušo. Kot sin ribniške matere je bH neustrašen narodnjak pod rajno Avstrijo, ko je bila cela Dravska dolina nevamo nemštkirtarska. Nemškutarji iz Ruš 8o se znosili nad rajnim Jankom ob izbruhu svetovme Tojne, ko je moral tudi otn — žrtev podlega ovaduštv« e drugiroi narodno zavednimi Rušaaii v verigah v jeoo graškega garnizijskega zapora. Rajni je bil rojen 23. novembra 1877 v Ribnici na Kranjskem. V maišnika je bil posvečen v Mariboru 1902. Kaplanoval je v Podsredi, Koprivnici, zopet v Podsredi, Šmarju pri Jelšah, v Št. Pavhi pri Preboldu, kjer je bil kaplan in provizor, kaplan v Rušaii in tamkaj je postal župnik 1. 1920. Bodi mu lahka zemlja slovenska in med sotovarisi, znaaici, prijatelji ter vemiki mu ostani trajno časten in hvaležen spomin! Misijonar velež. g. Franc Kitak f. V pondeljek, dne 18. aprila, proti polnoči je umrl v celjski javni bolnici velec. g. misijonar, zlatomašnik in duh. svetovalec Franc Kitak. Rojen v Rogatcu 29. oktobra 1849, posvečen v Gradcu kot tretjeletnik je služil najprej 13 let v sekovski škofiji, poelednjič kot provizor na Kapli (1881—1887); potem je prestopU v lavantinsko škofijo in je bil provizor pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. Odtod je leta 1889. prestopil k misijonarjem sv. Vincencija Pavlanskega in pridno deloval kot roisijonaT na raznih župnijah na Slovenskem in še pred kratkim v Novi cerkvi, kjer je dobil pljučnico, na kateri je tudi umrl. Bil je izaned najpriljuibljenejših slov. lazaristov, večkrat pri Sv. Jožefu nad Celjem, tukaj tudi superijor in slednjič asistent. Pogreb blagopokojnega se vrši v četrtek, 21. t. m., popoldne ob 3. uri iz bolnice na okolisko potkopališče, kjer imajo lazaristi svojo grobnico. R. I. P.! Sattnerjev zbor je priredil v zadnjih mesecili več dobro uspelih koncertov, in to po razaiih krajih. Dne 27. marca je gostoval v Celju, ikjer je izvajal zelo bogat program prelepe cerkv^ene glasbe. Sprejem sivolasega godbesnika je bil tamkaj nadvse velicasten. Pričakovala ga je lepa množica častilcev. Ob 4. uri se je vršil koncert, kjer je bila velika cerkev do zadnjega kotioka nabito polna. Vsi naivizoči so se divili nad lepoto cerkvene peami ter občndovali 'kra<sno imterpretacijo. Saj slovi kot najboljši cenkveai zbor, ki ima kot vodjo umetnika Sattnerja. Njegov zibor prednjači v čisti izgovorjavi begedila, nijansrranju, dlnamičnLh postopih, skratka, zlbor pevk in pevcev, ki so r to poklicani. — Pričaknjemo tudi Mariborčani, da nas bodo zadivili s svojlm izvajanjem, posebno ko gre za veKko delo Beetiiovenovo C-dur-mašo. Imeli bomo priliko, slišati poleg »Devete« še eno njegovih vecjih cerkvenih del ter uživati njegovo udeistvovanje na polju cerkvene glasbe. Prihitite in nudite nam užitkapolni večer! — Vstopnioe pri g. Hoferju in v Cirilovi prodajalni (poleg framč. oerkve). Cerkreni koncert. P. Hugolim Sattnerjev cerkveni zbor franč. župnije Marijinega Oznanenja v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 24. aprila, ob 6. uri zvecer v tukajšnji traneiškanski baziliki Mateare Milosti cerkveni koncert s sledecim vsporedom: Dr. Bunc: Spomni se. P. H. Sattner: Marija, kako si lepa . . . s spremljevanjem orkestra. Kot glavna tocka pa se bo izvaijala L. van Beethovnova C-durmaša za Zbor, soli in orkester. Koncert se začne tocno ob šesti ari. P. n. občinstvo se vljudno naproša, da do te ure zasede svoje prostore, ker med izvajanjem sporeda se vsa vrata v ceriiev zapro. Vstopnice pri g. Hoferju Ln v Cirilovi prodajalni poleg cerkve. Na dan koncerta pred glavnim vhodom franč. cerkve. Bresplačno zdravljenje siromakov. Mariborska splošna boMca razglasa sledeče: Po odredbi mmistrstva narodneg« zdravja se bode vselej vršilo v splošni bolnici v jMaribonu ambulatorno zdravljenje onih oseb, ki niso neobhodno potrebne bolnične oskrbe. V ambulatoriju se bode dajal svet in gotova izdravila brezplacno. Pravico do ambulatoraega zdravljenja imajo vsi tisti prebivalci mesta Maribora in okolice, ki se izkažejo z ubožnim spriče- valam pristojne občine, potrjene od davčnega oblastva, da so siromašni in da niso včlanjeni ali svojci člana kake bokiiške blagajne in zaposleni po poselskem redu. Arobulatorni pregled se bode vršil ob pondeljkili, sredah Ln petkih od 16. do 16. ure v preiskovalni sobi sprejemnega oddelka splošne bolmioe v MarLboru. Ambulatorij se otvori, čkn prejme bolnica dolocena brezplaona zdravila, kar bo vodstvo svoječasno objavilo. Vodja bolnice: dr. Dernovšek s. r. Neprevidno streljanje na velikonočno soboto in nedeljo je povzročilo v Mariboru ter okolici več poškodb. — Ranjenci so se zateMi v mariborsko splošno bolnico ie med neprevidnimi strelci so te-le osebe: iz hoškega Pohorja je prišel z ranjeno levo roko v bolnioo 31 letni posestnik Anton Jurič, ki je bil ranjen o priliki eksplozije možnarja. V Zgor. Rungoti je pri streljanju odtrgalo tri prste na desni roki 42 letnemu posestnikn Ivanu Poliču. V Rušah je smodnik razčesnil desno rotko Francu Mašaku, v Sp. Kungoti je izgubil pri streljanju Robert Tepiš dva prsta na dpsni roki, iz Poljcan so pripeljali v mariborsko bolmico 18 letnega čevljarskega vajenca Franceta Vernika, ki ga je možnar ranil na desni nogi ter neko žensko, ki jo je neki fant iz neprevidnosti obstrelil s pištolo na roki. Tudi v Polskavi je v soboto pri streljanjiu ob priliki procesije ranil možnar neko žensko na nogi. V Mariboru samem je neki decek obstrelil s pištolo 17 letnega Valterja Gačnika. Zadel ga je v oko, ki bo najbrž izguibljeno. Detomor v Mariboru. Služkinja Dobrina, ki je sltižila pri kočijažu Dobrletu v Cvetlični ulioi, je porodila nefzakoiisko dete moskega spola. Takoj po porodu je detc zadušila, nato pa je rekla, da je bilo dete mrtvorojeno. Mestni zdravnik je ugotovil nasilno smrt ter odredil raztelesenje. Mater so prepeljali v bolnioo, nato pa pride pred sodisče. Prijet goljul. Maribor&ka policija je aretirala v Mariboru češkega državljana Jožefa Rybara. Leta 1923 je ogoIjulal transjportno družbo »Merkur« za 100.000 čeških K, nakar je pobegnil v Čmo goro, kjer je s tem denarjem ddbro živel. Na potu skozi Dimaj je tamkajšnje rojake ogoljufal še za 75.000 Din. Sedaj se je vracal nazaj, toda v Mariboru je imel smolo. Izročili ga bodo na Češko. Zločin? V soboto po sklepu dela v železniskih delavnicah se je napotil monter DrotovšeJk iz Studencev pri Mariboru s prijateljem v dalmatinsko klet ob DravL Pila sta do večera, Drotovsek se je vračal sam v Studence po poti tiik ob Dravi, njegov prijatelj pa preko velikega mostu. Monter Drotovšek je imel v soboto seboj večjo vsoto denarja, je na najboljšem glasa in stanuje pri gospej Možija v Studencih. Od sobote zvečer Drotovseka ni bilo več na stanovaiiju in nikdo ga ni videl od tedaj. Prevladujs mnenje, da gre pri treznogti Drotovška za zločin. Požar v Brezulah pri Račah. Na veliki četrtek, dne 14. t. m. je olcrog 8. ure dopoldne nastal požar pri posestniku Simonu Pleoko v Brezulah. Bila je nevarnost, ker je bil precej močen veter, da se ogenj ne razsiri na najbližje gosexle, ter se imamo zahvaliti podovski požarai brambi in nje moštvu, ki je bilo takoj na licu mesta in preprečilo vsako nevamost. Kakor se je dognalo, so zanetili ogenj otroci z velikonočnLm streljanjem, ki so se skrivali za gogpodarskim poslopjem. Dolžnost staršev je, da strogo pazijo na otroke in zelo zna^ilno je tudi, kako pridejo taki paglavci do smcKlaika. Ogenj. Požar je upepelil veliki teden Ieseno barako v Rušah, ki je stala poleg tovarne za dušik: in je služila delavstvu v stanovanje. Ogenj je izbmhnil radi neprevidnosti. Stekel pes obgrizel osem oseb. VeliM teden se je pritepel bogzna od kod v vas Šmiklavž pri Hočah stekel pes, ki je obgrizel samo v Šmiklavžu 6 oseb, 1 osebo iz Dobrovc, 1 iz Šikol in povrh je še napadel v Šmiklavžu več psov. Steklega psa ge je posrecilo ustreliti ua Vidovičevem posestvu v Šmiklavžu. Dve od obgrizenih oseb sta že bili prepeljani v Celje v Pasteurjev zavod. Vse druge osebe, katere je napadel pes, se pozivajo, da se zglasijo nemudoma pri vodji županskih poslov v Šmiklavžu g. Florjanoiou, da ne bo zopet kateri od obgrizenih postal smrtna žrtev stekline. Duhovniška vest. Župnijo Sv. Urban pri jPtuju je s 1. aprilom prevzel č. g. Janez RazbornLk dozdaj župnik na Keblu, župnijo na Keblu pa č. g. Jožef Paeič, dozdaj župnik pri Sv. Urbanu. 12% obresti — svarilo. Prejsnji teden sta se klatila dva boljše oblečena moža po ptujskem okraju in sta pri- govarjala strankam, da naj njtma zaupajo prihranke, čei, da sta poslana od državne banke in da bodo za svoje vloge prejeJi 12 odstotkov obresti. Mi resno gvartmo naše ljudstvo pred taikimi sleparijami. Noben deoiarni zavod ne more danes nuditi vlagateljem 12 odsfotkov obresti, ker dobivajo banke same od strank samo 14 do 15 odstotkov obresti za posojila; še manj pa more to storiti državna hipotekarna bamka, ker nudi posojila po 6 odsfotkov ali malo višje. Kdor nasede ponudbi, kakršna je gornja, je slep ia gluh! Zdravniška vest. Te dni je bil vpisan v imenik ^zdravniške zbomioe za Slovenijo dr. Zdeaiko Matiašic (Maribor, Gosposka ulica 46-11), bivši asistent dr. Neuwirtha. Smrt mladenke. Dne 24. aprila je zadela rodbino Petrovic pri Sv. Trojici v Halozah bridka kguba. UjnTla je hčerka Helena v nežni dekliški starosti, stara komaj 23 let. Vsi so poznali pridno, ponižno in pobožno deklico, vst1 jo je rado imelo, zlasti njene tovari&ice. Ostala bo vsem v najlepšem spominu. Blagi deklici svetla večna luč, žalujočim pa nase iskreno sožalje. Smrt starega moža. Dne 9. aprLla t. I. je umrl v Žvabah, župnija Sv. Tomaž pri Ormožu g. Ivan Rajh v starosti 82 let. Bil je znan daleč na okrog kot vnet pristaš SLS. Pogreb blagega pokojnika se je vnšil v torek, 13. t. m., ob navzočnosti velike množice Ijudstva na pokopališce pri Sv. Tomažu. Bog mu daj večni mir in pokoj, ostali rodbini pa naŠe iekreno sožalje. Umrl je v Konjicah g. Ivan Stabej, oče mariborskega oibčinskega svetnika in tajnika oblastne skupscine v Mariboru g. Jožeta Stabeja. Poko|nik je bil kremeaiit kršcangki .značaj, ki je užival povse obce spoštovanje. Pogreb se \TŠi danes, v četrtek, dopoldnp. Žalujoci rodbini naše sožalje! Velikonedeljčani, pozor! Naša pot na pokopalisce je v tako slabem stanju, da je to sramota za celo župnijo. Ali se ne bi v tem oziru zamoglo z združenimi močmi kaj ukreniti in popraviti. Dobro bi bilo, ako bi domači občinski urad preprecil, da se vsaj ne bi vozilo po omengeini poti, ker sploh ni nobena vazna cesta. Novice vl Gajovec pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Lansko jesen nam je Drava naredila silo, da smo morali posekati cele komplekge Obdravskih gozdov ter zvoziti domov. Zato je pa po vasi bilo drv, da so ljudje začudeni izprasevali, če bodeino stavili peklo, ko imamo toliko kuriva. Omejenje Drave nam je od strani vlade zagotovljeno ter se bode še ta mespc začelo delati, kar je v prvi vrsti zasluga našega poslanca g. Vesenjaka. Zato mu tem potom izrekamo svojo najlopšo zahvalo, kakor tudi vsem drugim goapodom, ki so pri tem odlocevali in sodelovali. Ker nam je vožnja drv razorala ceste, smo si iste tudi lepo navozili, posebno po vasi. Pa tudi slavnoznaiii Petkov klanec je dobil čisto drugo obliko, kar je zasluga obč. odbora, pa tudi mladega gogpodarja. Sedaj bomo še morali postaviti gasiino skladišče, pa bo naša vas imela še lepše lice. V vasi imamo sedaj tudi krasnega, jako težkega izvirmega belgijskega žrebca, ki si ga je pred kratkim kupil daleč znani kmet Franc Rižnar. To bo vaščanom posebno priliono, pa tudi dnigim konjereJjcem ker v celem južno-iizhodnem delu ptujskega okraja ni tako lepega žrebca. — Sedaj v kratkem bo tudi zopet začel obratovati dravski brod pri Zavrču. Tako bodemo zopet imeli direktno zvezo z našimi »kolonijami na jugu«, z nasimi vinogradi v Halozah. Sedaj pa konec, ko bode kaj novic, pa se bomo oglasili. Pasijon v gledališču v Ptuju. Letos se je v p+ujskem gledališču igral štirikrat Pasijon ter dosegel med ljudstvom brezdvoma velik uspeh. Visak, kdor je predstavo videl, je priznal, da kaj takega v Ptuju še ni bilo. Vse predstave so bile dobro obiskane in vse je govorilo zadnje dni o lepoti Pasijona. Posebno na veliki pondeljek je bil ogromen naval, tako, da je moral marsikdo oditi, ker ni dobil prostora. Prihodnja predstava Pasijona se vrši dne 22. aprila, ob 3. uri popoldne (šolska predstava). Sklepna prireditev pa bo 24. aprila, na belo nedeljo, ob 7. uri zvečer. Vsakdo, kdor žfeli to prekrasno igro videti, naj se pravočasno pobriga za vstopnice. Organistom, kateri se udeležijo 27. aprila t. \. organistovskega zborovanja v Celju, se naznanja, da je prometno ministrstvo z odl. dne 30. maTca 1927, št. 21.302-27 dovolilo polovičmo vožnjo na železnicah direkcije Zagreb in Ljubljana. Vsak udeleženec si naj pusti kupljeni vozni listeic do Celja z mokrim žigora žigosati; v Celju pa listka oe sine oddadti, ker velja tudi za nazaj. Na občnem zbom pa si naj vsak oskrbi potrdilo društva, da se je zborovamja tudi res udeležil. Organisti, udeležite se tega zborovanja v častaem Številu. — Odbor. Razno iz Solčave. Telefon Lmamo. 13. t. m. je letela že prva beseda Lz Solčave v Luce in dalje. Reg, zdaj smo malo zopet v zvezi s svetom. Daj Bog, da bi še cesto začeli kmalu graditi. Sliši se, da se bo to zgodilo tekom tega meseca. Merodajne kroge prosimo, da se zavzamejo za to cesto, ki je življenjskega pomena za oelo Solčavo, in naj se, četudi je treba najeti posojilo, kar najhitreje gradi. — Dva kmeta, Potocnik in Pastirk, gta odšla v Kanado in pustila doma svojo družino, da rešita kmetijo dolgov. Plav lesa se je živahno pričela. Tudi pri knezovi žagi, ki jo je zlicittral g. Podbrežnik Lz Gomjega Grada, so zaoeli z 20. aprilom graditi jez. Bolje bi se nam bil ustregel omenjeni trgovec, da bi bil vzel v delo nase Solčavane, ki so dobri delavci, a nimajo posla. Pri cesti, ki bi se gradila, naj se tudi gleda na to, da zmanjšamo nezaposelnost domacega, prizadetega lcraja. Orlovske srečke se pridno prodajajo. Žrebanje bo 23. junija — in to nepreklicno. Vlomilska tolpa okoli Rogaške Slatine. V noči od 12. na 13. t. m. so neznani tatovi vdrli v delavnico ključavnigarja g. Rusla pri Sv. Križu tiik Slatine, pokradli železnega orodja ter se spravili nad sosedno trgovino g. Lesjaka. Odprli so železna okna ter z velLkanskim drogom že izbili dve mo&ii, železni prečki. Vslexl ropota so se domači zbudili; ko so lopovi to zapazili, so ubežali v Rjavico, kjer se jim je posrečilo vlomiti v trgovino z mešanim blagom gosp. Adolfa Ogrizka. Trgovino so popolinoma izropali. Vsi slatinski in okoliški trgovci so imeli nofino strazo, posebno pred Veliko nodjo, da so se zavarovali pred tatovi Novice iz Razbora pri Zidanem mostn. Na cvetni pcmdeljek je nepri&ikovaiio nemila snnrt ategnila svojo koščeno roflco po mladem posestnikn Antonu Mastnak v Pod- gorici. Zjutraj še popolnoma adrav — popoldan mrtev. — Okrog ene ure popoldne je pestoval najmlajišega otročiča, se nenadoma zgrudi mrtev na tla, zadela ga je kap. Rajni je bil dober gospodar, odločen pristaš SLS, ter član izObraževalnega društva. S svojo ženo sta se zelo lepo raz~ umela, take medsebojne ljubeznl ko tu, je pač težko najti. Toda smrt <ne Lzbira. Zapušca mlado ženo in štiri malc otrociče. Žalujoči ženi iskreno sožalje. — V noči na veliki četrtek okrog polnoci sta vdrla dva roparja v župnišce na Razboru, prišla sta notri skozi okno nad zadnjimi vrati na hodniku. Ker je župnikova gospodinja več časa čula neiko ropotanje, je šla na hodnik pogledat, kaj ropoče, opazila je takoj, stopivši iz sobe, nekoga, ki je stal pri zadnjih vratih, mislec, da je gospod župnik, vpraša, kaj dela taimkaj, v tem trenutku dotičnik nameri samokres, gospodinja v strahu odskočL koraik nazaj med vrate, že poci strel ter sfrci krogla par centimetrov mimo glave. — Ako se ne bi bila umaknila, bi bila dobila kroglo ravno v glavo, a tako je k sreči ostala neranjena. Prestrašena skoči nazaj sikozi okno, kakor tudi prestrašeni gospod župnik začne klicati na pomoč, nakar so takoj vaščani prileteli, a o Toparjih mi bilo sledu več, nakrasti nista imela časa, še kar sta naikradla, sta zaradi bega morala pustiti. Ker sta pa isto noč mapravila zelo veliko tatvino v Št. Jurju ob jLoki, se je takoj telefoniono javilo orožništvu. Ob 5. uri Łzju«tra!j so fu že prijeli na vlaku med Loko in Bregom; mislila sta jo popihati proti Zagreibu; rodom sta Hrvata. Čuje se, da se sploh nahaja tu v bližini vecja banda teh delamržnežev, na ikar bodemo obrnili vso pozornogt, ter vsakega, ki se nam bo zdel suimljiv, ovadili orožništvu. — Čuje se tudi, da namerava Slov. kat. izobraževalno društvo na Razboru v kratkem nas razveseliti zopet z lepo prireditvijo. Prav tako, le tako naprej; pustni eas je pa tudi mimil, se pa zopet smemo malo porazvedriti. Pravijo pa tudi, da bodemo imeli letos enkrat v kratkem času našo farno cenkev prebeljeno in preslikano, da nam bo to napravil naš vrli gospod organist. Tudi to zelo odobravamo, vsaj je res zelo potrebna. — Po tridesetih letih bodemo zopet enkrat letos imeli sv. birmo na Razboru, ki se bo ¦vršila 18. julija. Velikonočne novice iz Pišec. Vendar se nam je izpolnila dolgoletna želja, da smo dobili nov božji grob, ki je bil postavljen pred oltarjem sv. Frančiška. Ker smo se pri njem lahko zlbirali tudi v velikem številu, kakor nam do sedaj ni bilo mogoče, smo gospodu župniku še tembolj hvale/iii, da nam ga je preskrbel. Izdelal pa ga je rps iumetniško g. Anton Črnologar, ki je letos začel v Sromljah izvrševati svojo kiparsko in slikarsko obrt. Delo je v čast mlademu mojstru in ga samo najbolj priporoča. Mogočnejši \1is je letos na nas napravilo tudi vstajenje pri novem božjem grobu in razvila se je veličastna procesija, kakor je na ta praznik še nisrno videli. Ponosni smo tudi bili, da nam je nosil Zveličarja naš priljubljeni poslanec Franc Podvinski. — Še isti dan po pozni sv. maši pa smo v žalostnem sprevodu spremili k večnemu počitku Jožefa Postržin iz Podgorja, ki je v cvetu življenja zapustil svoje domace ter nas spominja, da naj mislimo tudi v mladoriti •na uro, iko nas pokliče Gospod. Sreža v nesreči. V Zagrebu je sedemletni deček slonel na oknu in se sklanjal na dvorišče. V hipu mu je zmajkaio ravnotežje in je padel skozi okno. K sreči pa je pri padcu, preden je priletel na tla, zadel na vrv, na kateri se je sušilo perilo in to je zaustavilo njegov padec tako, da 8e mu ni pripetila najmanjša nesreča. Bil je popolnoma nepoškodovan. Preplašeni starši so decka takoj prepeljaii v bolnico, misleč, da je zadobil kake nevarne notranje poškodbe, toda zdravniki so na veliko veselje lahko ugotovili, da je ostal deček popokioma zdrav. Naše nove vojne ladje. Naši dve podmornici, ki se gradita v angleških ladjedelnicah, bosta v najkrajšem časiu dmTŠeni ter meseca septembra izroceni naši državi. Vsaka bo imela nosilnosti 800 ton. Razen tega je vojno ministrstvo naročilo v Franciji nadaljiii dve podmornici po 640 ton. V Nemčiji je naročena vpčja vojna ladja tipa »vodja flotilje« in dva »maata«. To je začetek izgradnje naše vojne momarioe. Pravljice o Graln. Po francoskih virih povedala naši mladmi Ainka Nikolič. Ljubljana 1927. Natisnila tiskarna Merkur (A. Sever) v Ljubljani. Cena v knjigotrštvu 20 Din. Knjižica obsega mične pravljice o Gralu, to je o čudežni