Misa Slovenci postanejo pa^^^Qp^Sp^^ Zlata Filipovič pravijo ji današnja Ana Frank... Poglejte v Zlatine oči... gleda v svet, preziru ga in njen pogled jc poln očitkov in poln vprašanj: Zakaj? Zakaj? Prav gotovo se ti zakaji pojavljajo tudi na vsakem listu njenega dnevnika v katerem opisuje bosensko vojno. "Zlatin dnevnik " je kronika mučen iškega življenja male muslimanke s srbskimi in hrvaškimi predniki, niha med moro absurdne vojne in risankami o zajčku Bunnyju, so zapisali v Delu. "Zlatin dnevnik" je postal ne le uspešnica ampak pravi založniški fenomen. V manj kot dveh mesecih so v Franciji prodali nad SO.(XX) primerkov. Pravico do prevoda sije že zagotovilo 25 držav. Slovenski prevod nove svetovne uspešnice, ki jo nekateri primerjajo z Dnevnikom Ane Frank, (judovsko dekle iz Holandijc, ki je opisalo strahote 2. svetovne vojne a izida svojega dnevnika ni dočakalo) bo še letos izdala Mladinska knjiga. V slovenskih časopisih berem, da si pri IZ DNEVNIKA UREDNICE Stanke Gregorič francoski založbi Fixot/Laffont manejo roke, saj vse kaže, da bo ta knjiga postavila zgodovinski rekord hiše. Ja, svet dela z Zlatino in bosensko tragedijo biznis! Denar! Zlato so čez noč prelevili v zvezdo. Kar naprej potuje, iz Nemčije na Nizozemsko, pa v Italijo in na Švedsko, daje intervjuje...tudi na avstralski televiziji smo jo lahko gledali in poslušali njeno lepo angleščino. Nastopa na televizijah v Veliki Britaniji, Kanadi in ZDA... Hollywoodski Universal si jc zagotovil zgodbo za "zmerno" vsoto 750XXX) dolarjev in režiser je že znan: to bo Phil Robinson, ki je bil lani dva meseca v Sarajevu...na opazovanju. Zlata in njeni starši sicer zdaj živijo v Parizu. Iz obleganega Sarajeva so jo zaradi njenega dnevnika rešili za velike denarcc toda kljub vsemu niso srečni, vsakdanje vesti o Zlatinih starih starših, ki so ostali v Sarajevu in živijo le nekaj sto metrov od tržnice, kjer je prišlo petega februaija do masakra, znova oživljajo rane... Ko sem kot dijakinja brala Dnevnik Ane Frank - ali sem mogla pomisliti. da bo nekdo nekoč, še za časa moje generacije moral napisati ponovno tak in še dosti groznejši dnevnik...sramoto današnji "civilizaciji"!? Njen dnevnik ni uspešnica - je poraz! DANES LILLEHAMMER PRED DESETIMI LETI ... Bilo je čudovito gledati kako so se v Sarajevu v času olimpijade spreminjali ljudje, ponos jih je navdajal še dolgo po njej, takrat sem ta ponos in olimpijski duh ob obisku delila z njimi. Zlata pa je imela takrat le tri leta in se olimpijskega Sarajeva prav gotovo ne spominja. Ob olimpijadi v Lillehammerju so ji misli prav gotovo poletele na prelepo Jahorino, na Igman planino, na Trebevič in Bjelašnico, kamor je hodila na zimske počitnice v prelepe olimpijske objekte, zdaj je večina požganih. Pogorel je dragoceni olimpijski muzej. Prekrasna dvorana Zetra. Pa Skenderija. Sreča, da teh žalostnih dni predsednik takratnega olimpijskega komiteja BIH ni dočakal. pred šestimi leti je umrl. .h, tudi letošnja olimpijada bo počasi odromala v ropotarnico zgodovine...v tej številki sem ji posvetila nekaj več prostora... OB LETU DRUŽINE Kaj nam pomeni leto družine Iščemo. Sami ne vemo kaj nam manjka. Počutimo se kot drevo brez vode. ki počasi izgublja barvo, sočnost in končno postane skelet izsušenega vejevja. Daleč od rojstnega kraja nas je privabila tujina. Pridružili smo se novi, veliki družini multikulturne Avstralije. Nahajamo se v velikerq, naročju "skupne - nove domovine. Če se nam je posrečilo iz njenega omizja črpati duševno zadovoljstvo poleg materialnih dobrin smo uspeli postati zadovoljni člani te nove družine. Srečanje z ljudmi, ki pa so nekje na poti življenia v tei novi domovini Eozabili dolivati dragoceno tekočino koreninam družinskega drevesa je obenem tudi nadvse žalostno. Naši potomci živijo v utripu njihove rojstne zemlje. To kar smo jim mi, njihovi starši, podarili iz naše bogate škrinje, bo krepilo korenine pripadnosti. Toda samo tedaj, če jih s tem darilom nisnio obremenjevali in smo raje dolivali kapljico po Kapljico živlienskih izkušenj v utrip vsakdanje izmenjave misli. Pesem je vedno združevala našo družino in še danes, po dolgih letih tujine, slišim klic vabljive toplote vsakokrat, ko se oglasi pevec domače melodije. Nekje zaslišim pesem mojega očeta... V polomljeni slovenščini zveni še g osebno slovesno. Pojejo mojsin! premija ga moja vnukinja! Tuje nevidna vrv, ki povezuje našo družino na vseh krajih sveta! Občutek zadovoljstva je nemogoče opisati! Helena Leber, Melbourne GI.AS SLOVENIJE JE NE-DOBIČKONOSEN ČASOPIS, NAMENJEN SLOVENSKI SKUPNOS TI V AVSTRALIJI »»» THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON-PROFIT NEWSPAPER IN THE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA Vaša Stanka MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVIJAJO VEDNO MNENJA SODELAVCEV ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKI-. VSA PISMA IN PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI, OMEJITEV JE IX) 230 BESED POMEMBNI DOGODKI V AVSTRALIJI *21. februarja je minilo leto dni odkar smo dobili avstralski Slovenci Veleposlaništvo RS v Canberri *25. februarja je bila v Adelaide svečana otvoritev 1994 Adelaide Festival-a, ki soga pripravljali pod imenom The Adelaide Festival of Arts od leta 1960 naprej. Južna Avstralija sicer slovi po številnih festivalih in prav zato piše tudi na njihovih avtomobilskih tablicah "The Festival State". V okviru tega festivala bo tudi letos tamkajšnja slovenska skupnost 6. marca odprla Slovenian Cultural Exhibition (o tem smo ze poročali v prejšnji številki). Med številnimi obiskovalci bo tudi nekaj visokih gostov iz Slovenije in Avstralije. Več o tem v naslednji številki. *Od 11. do 20. marca bo v Melbournu tradicionalni, največji festival v Avstraliji-imenovan Moomba- Moomba ie aboriginska beseda in njen smisel naj bi bil: Let's get together and have some fun! Festival prirejajo že od leta 1955. *Od 22. do 27. aprila letos se bodo udeležili namiznoteniškega (pingpong) tekmovanja za veterane, v Exhebition ouildingu v Melbournu številni slovenski namiznoteniški igralci. Več informacij pri Table Tennis Association of Victoria, telefon: 866 4669 ali 820 8506. 6. MAREC 1994 NOVICA DNEVA Pred dobrim letom sta melbournške Slovence obiskala ing. Majda Tiar in ing. Franc Ilar iz Švice. Pred dnevi sta nam pisala prisrčno pismo, v katerem se spominjata srečanja s člani Slovenskega narodnega sveta Viktorije, še posebej s predsednikom Stankom Prosenakom, s patrom Baziliiem in patrom Tonetom, s Stanko Gregorič, z Elico Rizmal (ki je posnela z njima pogovor za SBS radio - na fotografiji) in seveda s Heleno in Ivom Leberjem, ki sta ju sprejela na stanovanje in jima med drugim tudi pokazala Slovensko društvo Melbourne. Pravita, da imata še vedno vse obraze v srcu in da ju je presenetila naša energija. Svoje vtise med drugim opisujeta tudi tako: "Kljub dejstvu, da živite vsi relativno daleč od prostorov kjer smo se srečali in kljub celodnevni zaposlenosti, seje odzvalo kar nekaj članov Slovenskega narodnega sveta za ta nepričakovani, neuradni klepet z dvema neznanima Slovencema iz daljne Švice... Prvič sva čutila, daje Slovenija pri Vas v Avstraliji bolj slovenska kot v Sloveniji sami. Da ne omeniva švicarske Slovenije, ki se ne more v ničemer meriti z dimenzijami idej\ neumornostjo delovanja in idealističnimi prispevki Vaših članov. So momenti, ko se človek nenadomapočuti vrednega in ponosnega, da pripada neki določeni etnični grupi...Zelo pogosto mislim na Vaše besede Stanka: Vse ie postalo nekam brez smisla, ne vem, če ne bi vse skupaj pustila, doma v Sloveniji nas ne jemljejo resno'. Zelo lahko sledim tem besedam, kajti priznanja za idealizem, za brezplačne napore, za prečute noči, za prepričevanje drugače mislečih ni lahko dobiti. Vendar je delo vseh Vas neprecenljive vrednosti, zato Vas prosiva: Nadaljujte! 'Never give up!'pa čeprav ta poziv prihaja samo od naju prav ta moment. Presenetila in predvsem spravila v občudovanje sta naju Vaša pismenost, vasi časopisi: Slovensko Pismo (ki ne izhaja več), Glas Slovenije, Misli, Vestnik, razne knjige in zbirke pesmi, pa tudi redne radijske oddaje...upamo, da se bomo še večkrat videli v naši skupni domovini Sloveniji, v kolikor Vas zanese pot v Evropo se oglasite pri nas v Švici... Vaša Majda,in Franc Ilar Fislisbach. Švica Spoštovani! Pred kratkim sem po radiu slišala, da bo na sporedu SBS televizije slovenski film. Vsa srečna sedem pred TVsprejemnik v upanju, da bom slišala slovensko besedo. Kakšna prevara ! Film je bil nekakšna mešanica hrvaščine in slovenščine, da o vsebini niti ne govorim. Mislim, da lahko rečem vimenu vseh nas, starejših Slovencev: v Avstralijo nam pošiljajte miroljubne filme v slovenskem jeziku. Spoštujem vse narode, a moj materin jezik je slovenski! Pozdravljam vse Slovence! Marcela Bole, Melbourne PIŠEJO NAM». VISOKI GOSTI IZ SLOVENIJE V ADEL A IDI J % Sergej Pelhan Jože Prešeren Sergej Pelhan, minister za kulturo RS, direktor narodnega muzeja v Ljubljani in Jože Prešeren, urednik Rodne grude so v nedeljo, 6. marca prisostvovali svečani otvoritvi Slovenian Cultural Exhibition v Adelaidi.Otvoritvi je poleg drugih gostov prisostvoval tudi adeladski nadškof. Slišati je, da se bo minister Pelhan mudil v sredo, 9. marca v Sydneyu, kjer bo imel uradne pogovore s sydneysko operno hišo, Jože Prešeren pa bo v Melbournu od 10. do 15. marca. fr IZ DIPLOMATSKO KONZULARNA PREDSTAVNIŠTEV RS Vfc SIM SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA IN SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - KONFERENCA ZA SLOVENIJO vr— —" PRIPRAVLJAT/ OBVESTILO Sektor za Slovencc po svetu v Ministrstvu za zunanje zadeve Slovenije nas je zaprosil, da obvestimo slovenske organizacije in medije v Avstraliji, daje g. John Rudy Križman prevzel dolžnost svetovalca v Sektorju in je zadolžen za stike s slovenskimi organizacijami v Avstraliji. G.Križman je diplomirani ekonomist, ki je živel 29 let v Zahodni Avstraliji in živi v Sloveniji od leta 1990 dalje. Med dolžnostmi, ki jih bo opravljal g. Križman so kulturno, gospodarsko in drugo sodelovanje s slovensko skupnostjo v Avstraliji. Naslov kamor se lahko direktno obrnete na g. Križmana je: Ministrstvo za zunanje zadeve Sektor za Slovence po svetu Gregorčičeva 25, 61000 Ljubljana Telefon: 0011 386 61 224 352 Fax: ooll 386 61 224 328 Aljaž Gosnar, opravnik poslov Veleposlaništvo RS Canberra PRVIČ V ZGODOVINI - T. ROJSTNI DAN VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V CANBERRI V imenu bralcev GLASU SLOVENIJE, upravnega odbora in sodelavcev časopisa iskrene čestitke UREDNIŠTVO SIMPOZIJ "VARNA IN OSMIŠUENA STAROST" TER DRUGE PROJEKTE Simpozij se bo odvijal 1. julija letos v Postojni, v okviru spremljevalnih prireditev Srečanje v moji aeželi. Geslo seminarja Je Varna in osmišljena starost. Pokroviteljstvo je prevzelo Gerontološko društvo Slovenije, pripravlja pa °a poseben odbor pod vodstvom strokovnjaka za demografska vprašanja dr. Lojze Gosar. V odboru so tudi dr. Irene Mislej, predsednica SSK Kkonference za Slovenijo, Helena Drnovšek, samostojna svetovalka pri SIM in Marija KržiČ, predsednica sekcije za družino pri konferenci. Sponzorstvo projekta je prevzela A banka, ki pripravlja poseben program za starejše povratnike, od transferov pokojnin do načrta, da bi v Ljubljani zgradili naselje montažnih hišic za slovenske rojake iz tujine, ter bi jih oddajali ali prodajali s pomočjo kreditov ah na leasing. V ta namen smo sestavili vprašalnik na katerega naj prosim odgovorijo tisti rojaki, ki se mislijo na stara leta vrniti v Slovenijo. Helena Drnovšek Samostojna svetovalka pri SIM 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. VPRAŠALNIK Ali se želite po izteku delovne dobe vrniti v Slovenijo? V katerem delu Slovenije bi želeli živeti? Ali imate sorodnike v Sloveniji? Kje? Ali pri vračanju pričakujete pomoč Slovenije? Kje bi najraje živeli: —pri sorodnikih —v individualni hiši —v penzionu Ali je za vas zanimiv projekt naselja starostnikov v individualnih hišah, morda kombinirano s penzionskimi in zdravstvenimi uslugami? Ali si želite bančnih uslug pri vračanju in nakupu stanovanja oziroma hiše (namensko varčevanje, leasing)? Ali želite biti po vrnitvi še naprej aktivni? Na katerem področju? Ali vas zanima projekt tretje univerze (izobrževanje v tretjem starostnem obdobju)? Vprašalnik prosim poslati na naslov: G. Helena Drnovšek, SIM, Cankarjeva 1/TT, Ljubljana 61000, Slovenija. ali na: Dr. Irene Mislej, SSK, Konferenca za Slovenijo, Cankarjeva 1/4, Ljubljana 61000 SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES (SSK) DOBIL DVE NOVI KONFERENCI, AKTIVNA SSK- KONFERENCA ZA SLOVENIJO V ZDA so ustanovili Ameriško slovensko konfrenco, v BIH pa Slovensko Konferenco za osrednjo Bosno. SSK Konferenca za Slovenijo je v zadnjih dneh organizirala več obiskov v državnem zboru, Državnem svetu in Uradu za Slovence po svetu, kjer je predstavila program SSK. Predstavila je tudi predlog, ki zadeva izvolitev predstavnikov Slovencevna tujem v slovenski parlament ter spremembo zakona o volitvah in potrebe po zakonu o poseonih pravicah in ugodnostih za Slovence brez slovenskega državljanstva. -JE 06903' üaawaaiasra« ONO IZ SLOUENIJE IN ŠE ENA OLIMPIJSKA... ausweis MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE RS IZJAVA ZA JAVNOST Na današnji seji, 2. marca 1994 je svet Severnoatlantske zveze (NATO) sprejel odločitev o vključitvi Slovenije v program Partnerstvo za mir. Ugotovili so, da Slovenija izpolnjuje vsa načela in dali pooblastilo pripravljalnemu odboru za izvajanje Partnerstva za mir, da pripravi obisk misije NATO v Sloveniji. Slovenija se tako uvršča v ta program kot prva država izven skupine držav članic Sevemoatlantskega sveta za sodelovanje, ki združuje vse države nekdanjega Varšavskega sporazuma. Sloveniji se s tem tudi odpira možnost, da na sedežu NATO akreditira svoje vojaške in politične predstavnike. MAZOWIECKI PREDLAGA IZVZETJE SLOVENIJE IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE Posebni poročevalec komisije za človekove pravice Tadeusz Mazov/iecki predlaga, da bi Slovenijo izvzeli iz ugotavljanja kršitev v rajnki federaciji in so po njegovem mneniu v Sloveniji razmere zadovoljive. Že dejstvo, aa je Slovenija sprejeta v Svet Evrope, najzgovomeje priča o njenem spoštovanju človekovih pravic. ALKOHOL BO DRAŽJI TUDI ZA VEČ KOT STO ODSTOTKOV Liter žgane pijače s 40 odstotki alkohola naj bi bil draži i za 300 tolaijev trošarine, pollitrska steklenica piva za deset, liter naravnega vina pa za devet tolarjev. S 1. marcem so namreč v Sloveniji začeli čutiti posebni prometni davek na prodajo alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, ki so ga poslanci po hitrem postopku sprejeli v sredini decembra lani. Ža promet alkoholnih pijač šteje tudi razpošiljanje oziroma prodaja prostim carinskim prodajalnam, domačim ladjam i letalom. AMERIŠKEGA LOVCA F 16 ODPELJALI Z LETALIŠČA Natanko osem dni po zasilnem pristanku Natovega letala F 16 na sečoveljskem letališču so ameriški vojaki odpeljali s transportnim helikopterjem najprej najdragocenejši tovor, potem pa še letalski motor, krila in trup. v konvoju, ki ga je do mejnega prehoda Škofije spremljala slovenska policija, so bili tudi mehaniki iz Natovega oporišča v Avianu v Italiji. SLOVENSKA CESTA SMRTI Cesta med Arjo vasjo in Hočami (na Štajerskem), rezervirana za promet z motornimi vozili, je poleg imena olympia 0«GANISATIONS«OUrrf.i FOI xi.Olymuaoe i t «un 105» E RAZIGRANI NAVIJAČI - Slovenski navijači so v Hafjellu glasno zapeli »Zdravljico« v čast naše prve nosilke kolajne Alenke Dovžan. Žlovenika" dobila še ime "cesta smrti", il upravičeno! Vse pogosteje tam poči in to poči silovito in v sezname dodajajo nova imena smrtnih žrtev. Postavlja se vprašanje kdaj, kdo in kako bo zaustavil to morijo. Morda bi morali dodati radarske patrulje in kontrole, opozorilne znake, predvsem pa opozoriti vodike naj vozijo tod z glavo in to s trezno. Če se bo mudil kak avstralski Slovenec na tej cesti - pozor! ZA PODELITEV DRŽAVLJANSTVA NE BO TREBA JAVNO UPORABI JATI SLOVENŠČINE Poslanci v državnem zboru so črtali dopolnilo, ki je zahtevalo obvezno javno rabo slovenščine za nove slovenske državljane. Kdo in kje bi naj jih sicer nadzoroval? Prosilci državljanstva pa bodo še vnaprej morali opraviti pisni in ustni preizkus aktivnega znanja jezika. Da ne bi oilo pomote, to velja samo za tujce. SLOVESNO ODPRTJE SREDNJEEVROPSKE POLICIJSKE AKADEMIJE V SLOVENIJI Slovenija je letos prvič gostiteljica akademije in ta ima za Slovenijo velik pomen. Namen akademije je izobraževanje in odkrivanje ter zatiranje kriminalitete, zatiranje mednarodnega kriminala v zvezi z mamili, orožjem, premoženjskimi delikti, tihotapljenjem ukradenih vozil, legaliziranjem denaija, pridobljenega z zločinskim početjem in podobno. Izobraževanje traja dobrih pet mesecev, udleženci pa so stari od 25 do 45 let in imajo večletne izkušnje pri zatiranju kriminala. Letošnje akademije se udeležuje 23 kriminalistov iz sedmih držav, predavanja so se začela 31. januarja na Dunaju. Slovenija je letos na akademijo poslala dva kriminalista. Iz Ljubljane se bodo udeleženci preselili v Budimpešto, Bratislavo, Prago in drugam. OLIMPIJSKA IZKAZNICA IZ LETA 1936 - Draško Vilfan. Dr. Draško Vilfan - 80 letnik Pred dnevi je slavil visok življenski jubilej prvi slovenski olimpiiec v plavanju dr. Drasko Vilfan. Rodil se je 1914 v Trstu. Ukvaijal seje z atletiko, s telovadbo pri Sokolu in nazadnje s plavanjem. Prijatelj Boris Trampuž gaje pripeljal na Ljubljanico, kjer je imel prostore plavalni klub Primorje. Vse do olimpijskih iger 1936 so se vrstile številne zmage na državnih prvenstvih, državni rekordi... 1:00,2 na 100 m prosto in 1: 1 1,2 na 100 m hrbtno, to so bili rezultati, ki so takrat predstavljali dosežke evropske ravni. Nastop na olimpijskih igrah v Berlinu 1936 pa je bil za Vilfana največji športni uspeh. SPRAVNA SLOVESNOST V DOLSKEM V podružni cerkvi pri Sv. Agati je bila spravna slovesnost v spomin zamolčanim žrtvam 2. svetovne vojne. Po maši je bil simbolni pokop z odkntjem in blagoslovom plošče z imeni 20 od 27 do zdaj zamolčanih žrtev. Spravno slovesnost je sklenil cerkveni pevski zbor s pesmijo Slovenska dežela: "Jaz vem za deželo, prelepo slovi, vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti." MLADIKO ETNOGRAFSKEMU muzeju v slovenskem tisku je zaslediti vse več zahtev naj vlada RS končno preseka mučne zaplete in zavlačevanje glede dodelitve stavbe nekdanje Mladike Slovenskemu etnografskemu muzeju. MARTELANC ODPOKLICAN Slovensko zunanje minisrstvo je nedavno odpoklicalo odpravnika poslov na slovenskem veleposlaništvu v Bernu Ivana Martelanca, ki je zdaj v disciplinskem postopku zaradi nepravilnosti izdajanja vizumov. OLIMPIJSKE DROBTINICE 17. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE so bile v letu, ki gaje generalna skupščina OZN razglasila za čas športa in olimpijskih idealov. Tudi otvoritvena in zaključna slovesnost, obe sta se iztekle v tem duhu. Norveška družina je v razločni slovenščini pozdravila vstop slovenske reprezentance v skakalno areno. Slovensko tribarvnico je ponesel alpski smučar Jure Košir. ortnikov iz 66 oročevalcev. disciplinah. V Lillehammerju je nastopalo 2.000 športni «jržav, spremljalo pa jih je več kot 7.000 pore Športniki so se potegovali za 183 kolajn v 61 di OBISKI V SLOVENSKI HISI V času olimpijskih iger so se v Lillehammerju v beli hiši na ulici Roterudvegen, številka 7 - v slovenski hiši zbirali slovenski športniki, politiki, člani Svetovnega združenja športnih novinarjev, drugi povabljenci m obiskovalci. Vsi so bili navdušeni nad razstavo o Sloveniji. V uradnem delu sprejema je spregovpril Lojze Peterle, slovenski zunanji minister, neuradni del pa Je minil v prijetnem razpoloženju ob slovenskih izbranih jedeh in pijačah. Seveda ni mogel miniti brez slovenske pesmi. V kvartetu je sodeloval navzočih pa je band" ki so ga Jure Košir. * Iz tiska o slovenskih smučarkah: Slovenke so sijajne smučarke! Šampionke! Močno ogrožajo položaje svetovnih in olimpijskih prvakinj. Prvovrstna senzacija! Slovenija Simpatični Jure Košir ima veliko navijačev tudi v tujini, še zlasti med tistimi, ki so nežnejšega spola. Pravijo, da Košir za svojih 21 let kaže neverjetno zrelost in stabilnost, saj je bil v bližnji preteklosti na stopničkah v osmih tekmah kar petkrat. "Kolajna ali ne, o tem ne premišljujemo. Zanjo bo potrebno tudi veliko športne sreče. Želimo si le, da bi vsakdo pokazal kar zna." je dejal Jure pred olimpijado. ^ UVRSTITVE 3. mesto - bronasta medalja: kombinacija Alenka Dovžan, v slalomu Katja Koren in Jure Košir. 4. mesto v slalomu Mitja Kune; 6. mesto v kombinaciji Katja Koren; 7. mesto v superveleslalomu Katja Koren in v kombinaciji Mitja Kune; 8. mesto v slalomu Urška Hrovat; 9. mesto v skokih na veliki skakalnici Robi Meglic, skakalna ekipa Slovenije (Matjaž Kladnik, Matjaž Zupan, Samo Gostiša, Robi Meglic in v biatlonu(10 km) Janez Ožbolt; slovenski smučarji, skakalci in biatlonci pa so zasedli še lepe in nezanemarljive rezultate vse od 11. mesta naprej. Iz tiska o slovenskih smučaijih: Slovenci so v modi. Ne le da znajo smučati, tudi pojejo ti Slovenci! In kako so čedni. Slovenec je sinonim za dobrega smučarja. 17. ZOI - Lillehammer VELIK USPEH SLOVENSKE EKIPE OD PRVEGA DO DESETEGA MESTA LE STOTINKE SEKUND RAZLIKE... PO SUETU SLOVENIJO mekM držav tf^ 'lilijo »--/» v/"® ' ; ofrv./o" ssš KOROŠKI Celovec SLOVENCI — Enotna lista, edina politična stranka Koroških bo kandidirala tudi na letošnjih volitvah 13. marca Slovencev, do Kandidirala tudi na letosnjin voiitvan l j. marca v deželni zbor (parlament) avstrijske dežele Koroške. Zaradi volilnega zakona pa niti eden predstavnik manjšin ne more priti v parlament, torej so kandidati le na papirni. Glavni trije kandidati enotne liste so njen predsednik Andrej Vakovnik,uradnik, Ingrid Zablatnik, knjigovodkinja in Hanzi Miki, kmet. Ta kandidatura je kot protest in izraz zahteve, da bi morala Avstrija upoštevati evropsko manjšinsko zakonodajo. Pri tem naj bi bila za zgled Slovenija in Nemčija: prva z zajamčenimi poslanskimi mesti za predstavnika Italijanov in Madžarov, druga z dejansko zajamčenim mandatom za zastopnika danske manjšine. TUDI BESEDA JE LAHKO SPOMENIK Szombathely, Porabje - Marija Kozar-Mukič je avtorica blizu sedemdesetih strokovnih prispevkov in štirih knjig o porabskih Slovencih, trenutno pa se ukvarja z etnološkim leksikonom. Pravi, da s svojim pisanjem postavlja spomenik rojakom v Porabju, saj slpvenstvo tukaj počasi izumira. Je kustos v župnijskem muzeju Savana v Szombatnelyju in je ena izmed peščice mladih slovenskih izobražencev na Madžarskem, ki si prizadevajo, da slovenski živelj v Porabju ne bi dokončno izginil v morju madžarske asimilacije. NIZKI PREDVOLILNI UDARCI Trst, V razgrevajočem se ozračju pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami začenjajo dobivati Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini prve nizke udarce, "ki se bodo v teh dneh zagotovo stopnjevali. Mlačen odnos večine demokratskih stranka do jezikovne in Kulturne zaščite manjšine naravnost spodbuja desničarske sile k različnim napadalnim dejan jem .(beri pod "tisk" izjave v Piccolu) Tako n. pr. predsednica goriške pokrajinske uprave Monica Marcolini vjjismu naslovljenem predsedniku rimske vlade kritizira novega tržaškega župana Ilyja, ki si je drznil obiskati Ljubljano in govoriti s predsednikom Milanom Kučanom, nekdanjim šefom jugoslovanske Titive partije, po njej je Italija že plačala prevelik dolg Sloveniji po zadnji vojni. Opozarja na slovenski in hrvaški nacionalizem, Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, ki jih je treba prešteti, pa uživajo že zdaj prevelike pravice...pravijo, da je ta zmazek napisala (Monica Marcolini) prodajalka hrane za pse in druge domače živali in da je posodila nekomu le svoje ime in funkcijo. PA ŠE TO - Iz Slovenca SLABO POZNAVANJE ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE Sofija — Zares se ne smemo čuditi, če nas v svetu slabo poznajo ali pa ne vedo, kje naj bi Slovenija sploh bila. Bolgari sploh ne vedo za obstoj te države! To bi lahko povsem upravičeno sklepali po njihovem turističnem zemljevidu. Na. njem so na zemljevidu nekdanje Jugoslavije zarisane le tri države: Makedonija, Jugoslavija ter Bosna in Hercegovina. Slednja obsega ozemlje Slovenije in dela Hrvaške.^ Naši nekdanji sosedje, in še Slovani povrhu, še niso slišali za Slovenijo! Se ruski nacionalist Vladimir Žirinovski ve za nas, čeprav nas je kar "priključil" Nemčiji. SLOUENEC februar 19 94 Srbi in Slovenci. O tem vprašanju je Slovenec ponatisnil članek Kače Mijanovic iz Beograda, ki med drugim pravi, da mora Slovenija prenehati s protisrbsko politiko, da se mora ZRJ opravičiti itd. Pravi, da predsednik srbskega PEN-kluba Predrag Palavestra poziva srbske in slovenske pisce, da pričnejo govoriti v literarnem jeziku, izmenjujejo knjige, časopise in drugo. Vsekakor pa da so gospodarski interesa na prvem mestu. Mi j anovičeva pravi tudi to: "...da večinsko javno mnenje v Sloveniji pojmuje Srbe kot okupatorje in zločince, ki bi spet umazali slovenski prostor, če bi jim pustili svoboden prestop meje..." Komentar urednice: Ali se Mijanovičeva temu čudi? In ali se res mora Slovenija opravičiti Srbiji ali pa bi moralo biti obratno. Slovenija ne bi smela pozabiti vseh vojnih zločinov, ki so jih povzročili Srbi. Ja, samo nekateri bo nekdo dejal. Kje pa so drugi, ki bi se temu javno uprli? Slovenija bi morala od Srbije oz. ZRJ najprej zahtevati, da imenuje in kaznuje vse vojne zločince (ker jih je toliko bi jih sicer bilo težko izolirati iz srbskega naroda) in šele potem razmišljati o diplomatskih povezavah. MLflDINR 22. februar 1994 Geostrateška situacija se na slovenskem političnem bojišču naglo spreminja. Združevanje na sredini naj bi se 12. marca končalo, to pa pomeni, da bo v centru nastal zelo močan politični blok. Levica je kakšna pač je. Na desnici pa bodo zaradi združevanja na sredini najbrž morali reagirati ... jedro prihodnje volilne koalicije pa naj bi oblikovale Slovenska ljudska stranka (SLS), Slovenski krščanski demokrati(SKD) in Socialdemokratska stranka (SDSS). Možno je tudi sodelovanje z Gošnikovimi Zelenimi in s Slovensko desnico. Paradoks geostrateške situacije je seveda v tem^ da položaj obrambnega ministra (Janez Janša) kot potencialnega voditelja novega desnega bloka ogroža poročilo notranjega ministrstva, torej resorja, ki ga vodi Ivo Bizjak, prav tako ena ključnih oseb desnosredinskega tabora. Zapleteno, skratka. In ti zapleti porajajo strah. Na desnici se bojijo udbomaf^ije, neformalne mreže, ki skuša nekdanji politični vpliv z nelegalnimi mafijskimi metodami prevesti v ekojiomsKo oblast. Bojijo se tudi na drugi strani. Česa jih je strah? Vedno pogosteje slišimo sume, da v Sloveniji nastaja nekakšna podalpska različica Gladia - če si lahko pomagamo z metaforiko z Apeninskega polotoka. Za osvežitev spomina: Gladio je italijanska paravojaška formacija, ustanovljena za potrebe boja proti komunizmu in za obvarovanje demokracije. Ali so sumi utemeljeni ali ne, je seveda drugo vprašanje. Bilo pa bi skrajno zoprno, če bi tudi Slovenija dobila kak paravojaški obveščevalni odred, katerega edini cilj bi bil z vsemi sredstvi_ varovati demokracijo, med drugim piše Ali H. Žerdin. PICCOLO februar 1994 Italijanski časnik je v zadnjem času objavil več pisem z izrazito nacionalistično vsebino, Z uvodnikom pa se je pred kratkim dotaknil tudi italijanske vzhodne meje. V njem avtor poudarja, da pač ni težko ugotoviti, da gre za nepravično mejo. Opozoril je snujoči se desni blok, naj ne sledi šefu neofašistične stranke Finiju, ki zahteva vrnitev Istre in Dalmacije Italiji z diplomatskimi dogovori, ker si ni težko predstavljati, kakšne bi bile posledice takega zaostrovanja za italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. GOSPODRRSTUO ZIVLJENSKI STANDARD V SLOVENIJI Avtomobilov na 1000 prebivalcev 304 Telefonov na 1000 preoivalcev 384 Splošnih zdravnikov na 100.000 prebivalcev 46 Zdravnikov specialistov na 100.000 prebivalcev 149 Zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev 57 Postelj v bolnišnicah na 100.000 prebivalcev 640 študentov na 1000 prebivalcev 20 študentov na vsakega učitelja 20 Jtevilo knjižnic 151 ?tevilo dnevnih časopisov 6 število radijskih postaj 22 Trgovin na 1000 prebivalcev 4 PORABA GORIVA Slovenija v energetiki porabi največ tekočih goriv (bencin je relativno poceni, saj Italijani dobe v Sloveniji skoraj dva litra bencina za liter doma, podobno je z Avstrijci, Hrvati, Madžari), saj je njihov delež že skoraj polovičen. Delež električne energije je 20,5 odstotka, plinskih goriv 14,4, trdih goriv 10,8 in daljinske toplote 5 odstotkov. Lanska poraba motornih goriv je bila za petino večja od leta prej. AVSTRALSKI POSLOVNEŽ SLOVENSKEGA RODU GRADI V KOPRU O smelih načrtih našega avstralskega rojaka smo že poročali. Namreč z ustanovitvijo podjetja Toncity Pacifik Investicije, d.o.o. in z nakupom zemljišča v Kopru je dokazal resno odločenost, da bo izpeljal projekt o ureditvi velikega Gospodarskega poslovnega centra v .opru Ob Kol oavorski cesti. V stolpičih bo imelo svoj sedež kakih 250 podjetij z dahnjega vzhoda. Pripravljalna dela za gradnjo se bodo začela po triletnih pripravan letos aprila.Center pa naj bi pričel z delom v slabih dveh letih. V gradnjo bo omenjeni poslovnež, skupaj s svojimi partneiji v prvi fazi investiral IbO milijonov dolarjev. Posebej pa razmišljajo o gradnji sodobnega hotela v Portorožu. Menijo, da se bodo s tem odprle v luki Koper nove ladijske linije, seveda je nujno kar najhitreje zgraditi tudi avtocesto do Kopra. PODJETJA, KI SO NAJBOLJ POMAGALA SLOVENSKIM ŠPORTNIKOM NA OLIMPIJADI Glavni pokrovitelj ie bila SKB banka (prispevala ie 200.000 nemških mark), po 100.000 nemških mark pa so prispevali: DZS (drzni znanilci sprememb), TV Slovenija, Zavarovalnica Adriatic, Istrabenz, Pivovarna Laško, Industrija usnja Vrhnika, Intereuropa Koper, Gorenjski tisk, Kompas Holidays, Mura, Nissan Adria, Walter Wolf trading in Henkel Zlatorog. NOVI AVTOMOBILI - V IZOLI V novem izolskem avtomobilskem salonu zasebnega podjetja Mesas bodo Primorci lahko kupovali avtomobile, kijih doslej ni bilo veliko na slovenskem trgu. Alojz Mesaric se je odločil, da bo ponujal več vozil ameriškega Chrysleria in korejskega KIAmotors (avto sepnia). Sepnia je limuzina srednjega razreda, kakršnih na slovenskih cestah še ni, s 1600-kubičnim motorjem in nizko porabo benzina bo stala le 20 do 30 tisoč mark. MARJAN KOŠČAK PODJETNIK LETA Revija Podjetnik je letos podelila priznanje Podjetnik leta, ki gaje prejel lastnik podjetja Ikom iz Grosuplja. Dobil gaje zaradi uspešne graditve podjetja. Zaposlenih ima 90 ljudi in dosega 12 milijonov mark letnega prometa. NEODVISNI SINDIKATI OVADILI HENKEL ZLATOROG Neodvisni sindikati Slovenije, s sedežem v Ptuju so vložili prijavnem tožilstvu RS ovadbo proti podjetju Henkel Zlatorog Maribor. Sprašujejo se kako je bilo mogoče preprosto izročiti takratno družbeno podjetje Zlatorog v večinsko last tujega partnerja, s čemer sije ta pridobil popoln nadzor nad proizvodnjo in poslovanjem, hkrati pa tudi celoten slovenski trg. Dobiček naj bi se stekal v tujino. Res je, da se je tudi Zlatorog znašel v težavah kot večina mariborskih podjetij, vendar stvari niso popolnomajasne. Sprašujejo se tudi kaj pomeni ustanovitev podjetja Zlatorog GMBH v Miinchnu. PRODANIH JE NEKAJ DESET "DRŽAVNIH" PODJETIJ Sklad RS za razvoj je prodal že več podjetij, domačim partnerjem: Keral, Cevovod, Mobilia, Mizarstvo Skala, Utensilia, Galant, LIP Oplotnica, Vitrina Ljutomer, Elektrokovina, IMV-TPV, Imont Dravograd, Kovind Unec, Avtotapetništvo in še nekaj drugih podjetij. Več podjetij je proaalo tudi tujim partnerjem. Privatizacijski postopki potekajo tudi v številnih drugih slovenskih podjetjih, velika večina bo prešla v zasebne roke do konca leta. ZASEBNIK DVIGNIL POTOPLJENO ŠTORSKO ŽELEZARNO Pred kratkim je znova začela obratpvati livarna v Železarni Store, stala je od lanskega septembra, ko so ip zaprli. V začetku februarja je Železarno prevzelo zasebno podjetje Vezir- TEČAJNA USTA Marcc DRŽAVA VALUTA slov. tolarjev 1994 NAKUPNI (SIT) PRODAJNI i I Avstralija 1 A UD 96.8394 97.4222 Nemčija 1 DEM 77.5211 77.9876 ZDA 1 US 133.9410 134.7470 ZNAKI SQ: PRIPOMOČEK ZA PROMOCIJO GOSPODARSTVA Združenje slovenska kakovost je izdalo katalog predlanskih in lanskih prejemnikov znakov SQ. V zadnjih dveh letih so podelili že več kot 450 takih znakov, ki pomenijio kakovost. Podeljujejo modre, zlate in zelene (najzahtevnejše) znake SQ. Katalog, ki so ga izdali v nakladi 8000 izvodov,bo tudi za slovenska veleposlaništva in ministrstva koristen pripomoček pri promociji slovenskega gospodarstva v tujini. LJUBLJANA NA SEJMU V PRAGI V Pragi seje končal tridnevni sejem Holiday World '94, namenjen je oil poslovnim srečanjem in obiskovalcem. Prvič seje sejmu predstavila tudi Ljubljana z barvnimi Fotografijami, predstavljeno pa je bilo še nekaj turističnih zanimivosti Slovenije. Razstavni prostor je obiskal tudi Zvone E>ragan, veleposlanik RS na Ceskem. SEJEM MODE ZA JESEN IN ZIMO 19. februarja so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli seiem mode za jesen in zimo 1994/95. Poleg Slovenije so razstavljala še podjetja iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Makedonije in Madžarske, prek zastopnikov pa tudi nemška, britanska, rancoska, irska in japonska podjetja. Letošnje leto je v znamenju 40-letnice sejemske dejavnosti v Ljubljani m pripravili bodo kar 22 sejmov. HUSQVARE kupila INMOT, v del koprskega TOMOSA Švedsko podjetje bo za orodje in material plačalo sedem do osem milijonov mark v gotovini. Švedi so kupili montažno liniio za žage, orodja za proizvodnjo in obdelavo delov za žage ter zaloge materiala. Proizvodni prostori ostajajo v lasti Tomosa, v novem podjetju, ki ga bodo ustanovili Švedi pa bo delo dobila približno polovica od 60 zaposlenih v mmotu. Švedi zagotavljajo letno proizvodnjo in prodajo najmanj 15 tisoč žag. OKOLJU PRIJAZNO PODJETJE - NOVA KNJIGA Na slovenskih knjižnih policah seje pojavila slovenska izdaja uspešnice Georga Winterja Okolju prijazno podjetje, kije prvič izšla leta 1987. Gre za vodic o varovanju naravnih virov in okolja ob hkratnem ustvarjanju dobička v podjetjih. Dórica Makuc: Aleksandrinke Goriška Mohorjeva družba Gorica, 1993 KULTURR NOVA KNJIGA PODOBA slovenije ali KULTURNI NAČRT desetletja Na Brdu pri Kranju so predstavili nacionalni program oživljanja kulturne podobe starih mestnih jeder, cerkva in gradov na Slovenskem. Načrt so podprli s posebnim govorom Mil lan Kučan, dr. Alojzij Šuštar in drugi. N0VAKH41&A Knjiga Aleksandrinke je nastala kot raziskovalna naloga. Avtorica Dórica Makuc opisuje v knjigi enkraten pojav ženskega izseljevanja v Egipt oa približno od 70. let 19. stoletja do 20. let tega stoletja. Podrobno opisuje širši družbeni kontekst izseljevanja Goričank, kot tudi njihovega življenja v Egiptu, vključno z razmerjem do tam živečih rojakov. Dejavnost Slovencev v Egiptu je bila namreč kar presenetljivo razgibana, odkar so že v 18. stoletju tam začeli delovati slovenski misijonarji. V Kairu je ieta 1929 začel delovati^ zavod šolskih sester iz Tomaja. Že leta 1898 pa je društvo "Slovenska palma ob Nilu" v Aleksandriji ustanovilo Azil Franja Josipa (vodile so ga redovnice iz Maribora) za nezaposlene služkinje in dekleta, ki bi utegnila zaradi praznega želodca zaiti na kriva pota. VEČ KOT STO LJUDSKIH PESMI V KNJIGI V Lenartu so predstavili svojevrstno knjižno novost. Ravnatelj »lasbene šole Lojze Peserl je v njej zbral, zapisal in uredil 119 ljudskih pesmi, ki jih najpogosteje prepevajo ali vsj še pomnijo v Lenartu in okoliških vaseh Slovenskih goric. Vsaka od objavljenih pesmi ima tudi notni zapis, ki gaje pripravilo podjetje Music iz Maribora. OP MUŠKETE DO KOZOLCA V Križankah so pripravili javno predavanje dr. Helene La Rue, kustodinje za področje etnomuzeologije v slovitem muzeju Pitt Rivers v Oxfordu. Dr. La Ruejeva in etnologinja Linda Mowat sta na povabilo publikacije The Slovenian Newsletter iz Londona obiskali Slovenijo za en teden. Njun obisk ni povsem naključen, saj bo muzej Pitt Rivers junija letos v svojo stalno postavitev vključil tudi slovenski kozolec. v/* 7Í7 «Tl^TT ffR si i > II Razstava monotipij Mihe Maleša je te dni na ogled v prostorih j Laškega dvorca v Laškem. Za Maleševo umetnost je sicer vseeno, ali pregledujemo eno samo tehniko od številnih, ki jih je uporabljal, mojstril ali celo sam iznašel, saj je bil vsestranski mojster, ali pa gledamo na njegovo umetnost celovito - meni v spremni knjižici k razstavi Marko Lesar, kustos kamniškega Mestnega muzeja. Vendar pomenijo njegove monotipije pomemben in svojevrsten vrh v Maleševi in tudi v slovenski umetnosti napsloh. Svoje prve monotipije je umetnik ustvaril v času svojega študija v Pragi leta 1925, kjer je študiral grafiko. Na sliki: Miha Maleš, Tivoli, 1956. (J. Š. A.) predstavili zbrana dela edvarda mmu V okviru Viktorinovih večerov je v minoritskem samostanu prof. dr. Andrej Inkret, urednik zbirke Zbrana dela Edvarda Kocbeka, predstavil tega velikega pesnika, filozofa in predvsem kristjana. Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega, prireditelj tega kulturnega večera, je k sodelovanju povabil tudi pesnika Toneta Kuntnerja. au se 00 lončarstvo ohranilo kot izročilo stare ljudske umetnosti? Kljub čedalje močnejši industrializaciji in izdelavi blaga v velikih serijah, se je v severovzhodni Sloveniji, v Prekmurju in Prlekiji, torej na obeh bregovih reke Mure, nekaj stare ljudske obrti vseeno ohranilo do današnjih dni. S serijskim izdelovanjem uporabne keramike ter drugih izdelkov iz gline, ki gre tuai dobro v izvoz, se že nekaj let ukvarjata tuai dve zasebni podjetji, Keral v Lendavi ter Marker v Murski Soboti. Eno od zamolčanih književnih imen je tudi ime Zorka Simčiča, pisatelja, esejista in dramatika. Rodil seje leta 1921 v Mariboru kot sin primorskih Slovencev, beguncev pred fašizmom. Po zlomu kraljevine Jugolavije, ki ga je dočakal kot prostovoljec v njeni vojski, je pred nacizmom pribežal v Ljubljano. Italijani so ga aretirali v Gonarsu, leta 1954 pa je pred komunizmom bežal na koroško, v Italijo in leta 1948 v Argentino. V Slovenijo se je prvič vrnil lani. Odhojene stopinje so izbor Simčičevih del, urednik Jože Faganel. V knjigi so motivi iz zdomskega življenja in Simčičeva esejistična razmišljanja. Njegova filozofija temelji na prepričanju "da ni rešitve, razen v krščanstvu". V tretjem delu knjige je drama Zgodaj dopolnjena mladost, ki je nastala leta 1967. Igra se začne dogajati v slovenski pokrajini leta 1942. Po svoji zdomski premieri leta 1970 v Torontu bi drama še kako zaslužila svojo postavitev v Sloveniji. Simčičev prvi roman je Prebujenje, izdal je več pesniških zbirk (1974 leta Korenine večnosti posvečena bratoma domobrancema). ansambel bovški fantje treh VASI Bovca, Mosta na Soči in Cezsoče so ob peti obletnici svojega obstoja izdali kaseto Bovška dolina. Odhojene stopinje Mohorjeva družba Celje, 1993 01 uvus 3fIN3ACnS SV7D 'npp iu3§cu ud oouiod ui ojodpod ouuisfzi uz 'uisfipsui Ep3A3S IptlJ JO^E^f 'UIOJ3AS UllUpOiEU Ul lUSJJIpSJS UII5JSJ3A 'UJOqn[3f lUt^SUSAOJS UI3SA IJI[BAl{BZ pjs? EAJSlUElSodspA, cfojsqo loiujajqo XAid fsj qo 3S iq nouo^ bu 'ojsi •nfusfjAi? ui3Aoqifu a uioziunido oÎëaiia 'Ejijojods ui npsssq bseu iou3aojs p3UI ofui§ 3s Bp 'sf OUqUlSUIOJ "i[3p3a iq 3u ouj3u3a OAjsiuBjsod3[sX' cz ipnj qifu zsjg -asousaois nfuBJiuuojui Bpsuudop ouuiojSo os sfcjsod sîfsfipBJ u; euseio "O'V ¿uiojfBfai iupfS[Bi)SAB qioojods iq fra ut b8si op3|8 afuauui 3§ba sf ousjfE)! oisi bu qqç $ âoâîfo suËjs ' shusaoic ZI qiJOJEU OU1133J Ë8 iq l}[ 'îflUpai ïfES^' flOEUiJOiui qiuaososz o>|i|bi ouirpnu uiif ouss o|bui'e^ EAigiupain EU3f|ABisoazi'os iuoîjsaqs uiiusîfEîj ûi |iSBjâ qiuzBJ lîjiupsjn npp ^ ouredoisud uiajucAopsAodpo U|'o|lSOUA3pBZUd OJJBÎl's" Oî BU OjlJSllUOd 3{Sj (pirPM OJ3JBÎJ BZ bppsa iq BpBj 'ubjjs ou» bz ourepp Bp 'lîjsuBJjsua ouïs Ép 'nsidosEj ud sfn'ppos p| 'iuo ije bj 3$sd au uiif Ëp 'sfuËjq ez esbo oÏeuiiu Ép 'bîjeusp ru Bp) 3JÔao8zi 3u[ia3}§ oïhpjEU ¿fpnfl igcfsj 'Ôujouibjs ÎËJ03JS I3U3AOJS OUÏS JOJJ pOJBU UCJIZI|ÎaI3 oîjbj EZ OJ 3Î Ep 'ifudojS Î^ZIU O^El EU 3f EJniin^ EU[EJq EgEU 'ljÈp3A3U3jds 3S iq' (e}J ofsisq b/BlU OI3Z lfl|EilSAY A 3fpnf| 1§EU Ep 'ISOUAU^S IfsJ " UIU3.IO>| qifOAS ZI BUB8J|Z|"|eJ05(S 'EU3f[Ëppb OUSldof|lU3Z OJ3Z O^El ISOUdnîJS Ë5J3U sf 35 'fsqssod 3s 'sfuEJllUJOJUI 3f OUIAOlUOp z Z3A BUqU13Ulod oîjeîf oui3y\ n^sp ^ qojdsEU ux nsidosBO nuisjBU îj EAippjd nouoîf ejsj r'O'S -OAJSUEÎjAEZJp 3ÎOAS flpjjod OUAEid Ipnj iq Ep'nOU3AO[£ qiscoA ofcoooouisuo iîf 'ijsij is|dpojd os ojev "fsjdcu 8161 ejsj pb nAJSUE^.ACZip O AOUO>[CZ qiilJIjZCJ l§B[po3 Ùu UAJSUc[{ABZjp sfucf]AEJOSn EZ nj 3J§ Ep 'iJIAOJoSn U13) qo OIUCJOUI iepUSA '.EAJSUEfjAEZap Eâ35JSU3AO|S nSOAlflJn^qO 9S UiEp3AE2 "Q'V ¿3qss |3p ÎJipA iflfBJJSAy a rjsou >dn3JS I^SU3AO|S IJEp JSOIS os i3j 'iîJEfoj IfBli n IJSZApod iq ÏEU [e^ UI UJ3} o 3jqsi'ui fE^J •UBfjAEZJp INSU3AO|S JO^ IUU3AOIS a Bpp ui IAIZ ÎBpZ i5j 'Êfizpsqjsç 3pÊy 33[EJo 1 l^|ipîp3|8 ui pjSUI|lJ iueuz 'qi§ i^seajq af J3vuud ^ri ouzqqu^ ifiusAOjs a ipAiz pjsop osiu n>u pj 'ÊSnf z uioîj3|sud sfnfppop ss omsue{|aezj'p 0îfsû3a0|s •J(Î-fVj rflU3AO[S A s3ubp Ipnj ofcfuSop 3S 3UI3fzi UI 3ui3îzi OJIAEjd oîjesa ElUl bp 'OUI3/\ OUIBpp Ullfu Z UI OUlEUZod eS Iî| 'SEU 3SA BZ Ipn^ Ed E^ipiA c83UpnU3UinU3S Z[ >JO§ 5{ipA fuBZ B|iq 3foAlSUBf|ABZjp 05JSU3A0JS* Ëz sfusojd A3JIUJABZ " OilsUSAOlS 0fu0A08 lUIZnjp" A 'ENU3AOJS 3f E§oidÔs 'E3U3AOIS 3S qnjod lEîjU3AO|S HEUI ';EÂjff 3f 3JO '(3|[U3AO[S ËfuBUZpd 'fpEqSUOUJSp nSE3 A qi§Î3UA3DEZudfBU B^3U3) IlSOUdnîfS 3JJSU3AOJS EUE[3 ES3UAI1ÎJB E33SEU iSUlUtî ip'n; Ëd OUIBU1I ÎBSsMSUEflJEJI ipfsids Ul nA}SUBf|AEZJp nUJS^SUAOjS I|)J3jpO lufoA od ^qud qis od "ss os 'uirjsq oj ui susÇujabz cajsue([abzjp c83^su3ao|s Asilpjiod BZ ifipiriSAY A A33U3AO|S qU3lB^3U 3fu§Oid 3|iq OS 3JS3A '3ÎU3UUI 3îoas UiipZ HBpSAod EUIOJfZO EÎUBJBjdA E§fpp 33JBUJ BAp UJBUq "O S •SiSUlUd ElUIU 'EAJSU3AOJS sfUEfUEJqO EZ 3sa 'JEUSp u; sej IjEAOAiJZ 'Ëj^ipOJS E5JSJ3A UI 3qnj^ 3^SU3AOJS l|ipUJoZ 'iflIEJJSAV A IOU3AO[S fjîpOJBU OS JEN OJ^ '[¡OlptîJJ qiSEU UI EAJSU9AO[S nfUEfUEjqO od Elpz EUJOU3 '|iq u13s IJO^isf^ posaoj "lusouod ouïes oîjqE] ouïs jsoudnîjs oj "O'V ¿iflJE^SAV a usoudn>fs i5fsu3aojs o 3îu3uu1 oujojds 3sba sf ous5je5j uj :"O S "e01jjj lljqop OLUSIU Eâ3J94E3J ZI OjSSlU OUJSpfuU OÎJZ31 Tes 'iri|EijSAy oa IUOJIS U13DU3AOJS lUEUZOd IJE^SOd np{ lU3i A OIUS Ëd JO^EÎJSS/y "UJOJipOACU UilUpEJn Ijipsjs qiSEOA OUIEJOUJ AEidsj 'SJOAOâpO SÎJSJEJÎjOJiq fUBlU UIIO Ùl 3AEjd IjfEU OlUESIl>|S OUpOy\ "A30U3A01S pS3p CESA OlE3|l^ USqÈlUQ •cê'-ZO 3U91U fq 9U ON 'UEp 3UIIU 3M '0|ÉjS0 Ul A01U3UItV^0p 3AIIAOJ9AO 'AOls"l\ qiUlod oflAliqopud 'l|lU9AO[S A uisfuszoluajd 'lilOA^SUCfjAEzjp Z IZ3AZ" A OAjilUE|SOd3J3y^ EU l[E5EJqO JEJ^93AfEU 3S OS IOU3AOJS '0Q0'0£ SoJ5|b A3DU3AOJS 3f cp 'A3D{EAEUZOd quqop UIEpSSSq lUEdriEZ AEjdsj 'lfl[EJJSAV A A3DU3AOJS njIASJS O OU3DO |JCpod sf 05JZ9J OpZ"£) V ¿sea bu ipjsjqo jbj»3afeu rîfefoj i§bu 3s os joujod ou|5jb3f bz uj ¿oaioas o^bj j33is 3f 'lUfEjjsAV a a33u3ao{§ njIA3?s o oaejspsid ouzqqud Tbsa qiqop qpsssui qpsfEUBAp qipfsjsad a 3js ijy :*0'S •3p3ss>q nusiuod iU3ACid a JSOUZlOp EUJSEJ OlUES S3J 3f Ul A3JSp3JS qiUJEUSp qiU3qOU ijEUisfâjd S3JOU1 3U sfuEfiAEido ez qisidpsid qiUpOJEUp3UJ od J3Î{ 'ouqasod 3S 'ËUA3]qEZ OUÎU3lZT iSOUZJOp E5(E1 3f Ep 'lUEJOUJ IJEp3AO(j[ "IISllUEZ 3J SAJjJIUSSJri Op ESEJ fEÎ{3U 3§ ouqsijod ouisLisa oq Ëd ifjsz iudri>fs'isBU qnf[]>j -^luzsjg "â eau^od fcp3S of ul A3DU3AOIS 33aîbU iatz isfy 'l[u0l5[ly\ a ipilj ëjnzuoîf EâsujsBO e[ea0u31ui EpB[a E5{su3aojs iq Ëp 'ofspi Eildpod 0[3Z oajslue[SOd3[3/\ "3z3juj 3lll0[30 EfUEAO>|j(qO n^pjËz a sps oius cp 'luaiuoa je^ 'iipas uissa od aoiiizuo5{ qiUJSEJ j3s3p JO>{ j3a 1Ë>J9U fEpSS ElUI e("iU3ao|S -lissazj 0>{z3j JË5( ("[JEpZEJ ipEJEZ JEJ5J53A S3J OJ 3f UIEU 'ofljEJiSAV OUJOpO pu^od 3xi3quEj z; uiOAjsiuEjsodsp/^ z ouiBsn>{s AEjds^ ."O'V ¿ofBlËjsqo qoids 3J 'Ep3A3S 'aojjjbu qiUg^El ofl3BZI[e3j BZ ouea p3id oflfo^S 3>f3jd3jd ui 3aez3) 3us}{ev " rjiqEZOd ' jpufs iq 3u 3fl[exjsav sppsjd sSnjp ui piiB|su33n^) 'oh|ejîsav ouznf eu ip>nj Ed 'Ejnzuoîf e83ujsb3 eSsîoas i|j|3pOp lflJOJ5Jly\ iq ui yVVSN eu 31 b|iî3uio ISOUZJOp BAoSsfu El 3s iq ¿o '3f|ôq o[iq iq 3ii qy (ÔlA u! MSN ejnzuô^ eSsujsbj qsou^pp ui opp BÎjABido oupsj 5jiuz3jg 8 ui je[nzuoî| ouibuii nXsupXg y\ " O S •lfl\BHSAV a oî"iu3ao[s ojBr[ABjsp3jd 3§f3U§3dsn o^qEj ui oqopod oujiio^ oiçqop E>JlUE[SOd3[3A lÙ3fUBAOU3lUl Z OAJSlUBlSodsp^ oq Bp ' IUIU3UI OJB2 ' IJSOUZE a 3 U Ui 3 f Z l BlUBABZIp p3iu nfUEJI3IUniUOÎ| ud 3f oj_ "nfOAjU lU3fsiAfBU EU ClUVACZJp biu3ap psiil ISOUpO |U3fjAEJSodZA OS 'nfj3UJ3Ànp IU3UJEJ3U3Q ud UBJl}ip3J>(E 3f ui 3AEZip >(lUp3Sp3jd Ëf[AEJSOdE^lUE|SOd3{3A Bp 'Ol BU 3p3jO 'Ojsojdsjd 0>JE1 IU E>(lUB[SOd3pA 3p3|0 "O'V ¿3f3saqs U3q3J)Od3U UI aou 3s ouïes 0flu3a0[§ ez Ol Jiq iq Bp ui U3q3Jloà iu BpjEJOÎJS ifljËjJSAy a >|iub|'sod3|3a euiojizo iopESEqiuE uieu Ep 'ipZ 3u lu35fbllu3jod iuba 3s i|v ■OAifpAOpEZ qiABjdo opp 3Îoas fsjoj 3js qi33S3Ui qpsfsuBAp :'O S •qE>([;A3js qifupEZ a IjESld oîfipa 3z 3JS J31U3J o 'lfl|bjlsav a 3flu3aols oflOOUIOid o>(sjE'podsbo oÀid HpSAz; uri[BJiz;uBoJo'ojqop o'pz oius iiujolu iiu;udn>js s "bpoez bu^sdsn ioS[ dsa o>(bj ABjd sfe^ojEU Boixjq iCijËijsav a ijsoûdn^s ui sfiusAOïs nfucAoppos ujssfjoq ud ijBâËiuod 'jspos qiAsiupo od ("bsa 'uiBdn ui asdusaoïs ï.uoj ja 3js UIlîJipA Z 3s ouïs lJUOAo8od ui l|BUZOds 3sISUZB A ("BU sf jb){ ui bfiusAOïs s qi>(jis ui iJEAjs qiuqsso qiAoqifu nfuBfsjn ùd ;'[Ë3Eiuoa oius ifijEiiSAV [ssa od asousaois niia3j§ niU3>{ipA îliubfpbziubsjo UU|>jsu3abls ul UIOAl$IUB[SOd3py\ p3UI sfueaoppos ojqop ù|abjsodza lisdsri 'a3f;p3Ul ui^su3ao|s uiqEzod UI3UIS su uis'i ud ui 'uodËu luiiudn^s s oius les 'u3f[0A0pBZ joî| J3A iu3s cpj bâaâjd l}bl|nz3i Z "SUTAOoiJ 3Ufoq3Sp3lU 3fUBJ3Aod j3j 3f|U3AO[S BfiSOlUOjd c>{sjep0ds0o ui fuËSEJdA qiujËinzuo>( uiAoqjfu nfuEfsin ud uisousaojs joiuod ëpq sf rifqopqo lusaja uisi X baj§iiiEisbd3{3y\ b§ojbu buabjo ' -BAlSlUBISOdap^ 3AJIABJSOdZA B>p33BZ pO OlUSfnfSpOS OUJUpO BUIUsiEJJ s 'BOIAOCe^I BUEjnQ "o UI BJflUZSJQ Ep31J[V Ejnzuo^ EUJSE5 3Z ipnj EJEAOUSIUI U131 p3id 3f BflU3AO\S ■qsbiqo qsuabj qssa bu aoi^bjuo^ ouas^ 0>jipA qiABJSOdZA USE? ui3>pej>| OUAlJB|3J a OUÏS Ep '0|l30o0UI0 3f ' lUBU ' A33U3AOIS p3l3n Ul OX '!!"nCJlSAV A sflUSAOjS SrUEACUZOd BZ B[IACJuEU Oîfl[3A JSOUdn>{S E^SU3AO[S sf" OÎ(BJ ABJJ "fj3BZ|'ucâiO qi>(Sli3AO|S Ul IJSOUdnîfS 3>[SU3AO[S IÙBJÏS S ipfsjds ouiùsfzi IJiq OIUS Ep '¡JEpSAOd UIEJOUI fsjdfBM •iu3fubao|3p z ip?!Jd bdjËÙi 33u05| ui i]bl|ui3jdo qifouis lusiod 'sjojsojd l{B^SI 3f OIUS BÙBnjqSj Ojsj O^SUBnf -BAJSlUBJSOdsiS/^ Efojsqo OJ3j OAid OJIUIUI 3f OJJiq OU13fi3A3{y[ .QV ¿ipîgfjoqzi ijb iuu3ui3jds ipej iq jb5j ojsh sf fBÎJ ui UlOAlsfjOAOpEZ Z BÎEpABU sea fë^ 'pjdBU BZ Bqsdsn o5fq3A "ss'i3iffj3|'qo lAid qo usqBuiQ iuijl '8 ai jeusoo '8 u^azsh OAÎSIUB|SOd3I3y\ ipdpO UiSqUE^ A 3JS JB^pO IUp OJ3| 3f "O S OUOSOJQ vyuejs of OS ZJRfjVAOSOd AOlSOd WOMINAVHdaO PMHfHVNSOO wsizvnv Z yOAOOOd A SH VAXSINVlSOd313A I3INX3100 IA^d 90 UTRINKI IZ SLOUENSKE SKUPNOSTI SLOVENSKA RADIJSKA URA NA 4 CRB-Fm v QUEENSLAND ZAMRLA "Prišel je Čas, ko moramo še zadnjič seči si v roko, vsi v pesmi srca združimo, da bo lažje nam slo vo.. .Nas videnje in srečno pot! Goodbye my friends! Goodbye!" S takšnim besedilom pesmi sta se od slovenske radijske ure v Queenslnndu, točneje na Gold Coastu (Zlati obali) od poslušalcev po petih letih dela poslovila Albina in Jože Vah. Bila ie to njuna 236. oddaja. Jože Vah je pojasnil vzrok za njuno slovo takole: "Drage poslušalke, cenjeni poslušalci! Odkar sva se vrnila iz dopusta v Sloveniji sva nameravala končali najino radijsko uro na Zlati obali. Zdržala sva do uspešnih SBS radijskih ur, katere lahko zdaj poslušamo vsak torek ob devetih dopoldan. V tej SBS oddaji bom imel vsako uro pet minut. Vse skupaj je bilo preveč za upokojenca čeprav zelo agilen na različnih poljih...nocoj se pozdravljava!" Ob slovesu jima je prijateljica sestavila lepo pesem z glavnim motom "'Naša iskrena zahvala za vse...!" V Času po tem slovesu sta sprejemala številne telefonske klice, zahvale, obžalovanja...končno pa... Jože in Albina bosta še vedno pripravljala radijske ure naizmenično z drugimi napovedovalci na slovenski radijski uri 4 EB v Brisbanu. Slišati ie tudi, da si je Jože Vah prizadeval, da bi oddajo prevzel kdo drugi pa na žalost v tem ni uspel...Skoda! Koliko truda in ur in končno tudi denarja sta z Albino vložila v Setih letih v oddaje...ali si lahko to sploh kdo predstavlja? vala jima! ČEBELARSKI FESTIVAL V SLOVENSKEM PRIMORSKEM SOCIALNEM KLUBU JAPRAN - Melbourne V nedeljo, 27. februarja je Viktorijska Čebelarska zveza ripravila v Jadranu že drugič zapovrstjo Čebelarski festival, redsednik Jadrana Valentin Breceli je povedal na SBS oddaji, da je to združba vseh čebelarjev v Viktoriji in ker so Slovenci znani po čebelarstvu, so pripravili to prireditev na svojem zemljišču. Parkirišče je bilo* po besedah g. Breclja nabito polno, kljub slabemu vremenu. Med čebelarji je bila tudi ženska čebelarka g. Ana Vrisk. Svoj panj ima šele leto dni in pridela okrog 10 kg medu. Organizator festivala John Edmonds pa je povedal, da jih je za tako idejo navdušil naš rojak Stane Stare, tudi čebelar, ki je na tem festivalu sprejel nagrado za nasvete kako preprečiti, da bi satovje postalo trebušasto. Oglasil se je tudi geelonški čebelar Miha Matkovič, ki se s tem "športom' tudi. ukvarja ljubiteljsko. SLOVENSKI FESTIVAL VorganizacOi SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ VIKTORIJE Geelong - 4. SLOVENSKI FESTIVAL, ki ga organizira Svet slovenskih organizacij Viktorije bo 12. in 13. marca letos v Slovenskem društvu "Ivan Cankar" Geelong Inc.. 310 Goldsworthy Road, Lovely Banks. Program festivala: Športna tekmovanja v balinanju, košarki, nogometu, bilijardu, odbojki, streljanju; razstava slik - fotografije iz Slovenije: razstava peciva; domače slovenske jedi: otroška tekmovanja: Pokaži kaj znaš; tekmovanje med harmonikaši in drugo, ¿a zabavo bo igral ansambel Plave noči. THE AUSTRALIAN SLOVENIAN REVIEW Ob koncu lanskega leta so izdali v Sydneyu prvo številko lista The Australian Slovenian Review v angleščini, tokrat na osmih straneh. Pravijo, da bo list izhajal vsake tri mesece in da "most ol the articles will have a Slovenian flavour", v njem pa sodeluje predvsem slovenska mladina. Za več informacij se lahko obrnete na: Joe Andrejas (045) 736 129, Henrv Stariha (02) 624 6132, Ciril Košorok (02) 675 2396, Dorothy Kobal (02) 838 0334, Marjeta Bolko (02) 644 7562, Irene Stariha (02) 871 8641, Robert Suber (02) 774 2216. Robert Pecovnik (02)623 1306. 0285/llttle & assoc. ■ Ill Www* AUSTRALIA Uli euro international pty-M- EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bent wood. Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at an leading furniture retail stores EURO TRADING xading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM AmPERK 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764-1461 SYDtCY BRANCH 2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213 o, a zanima me, orektna. A KONCU SE NASMEJTE... V RESTAVRACIJI — Da, prinesel vam bom pritožno knjig kaj boste napisali, saj ie bila posrcžba k< — Zrezek bom nalepil vanjo! SANJE "Nocoj se mi je sanjalo, da sem dobila ogrlico", pripoveduje žena možu "Jutri imam rojstni dan. A ni zanimivo? Le kaj to pomeni?' "Dobro "pravi mož, "ti jo bom pa kupil." "OgrlicoT* poskoči žena. "Ne, sanjsko knjigo." ANGLEŠČINA 'Ali razumete angleško?" vpraša turistka novega "Da, ampak samo kadar jaz govorim." ILUSTRACIJA Branko iSODOVNIXl - AUAS A PRIMOŽIČ". PAVL . PAVI IH OVA PRATI* A ienomin UST NAJBOLJŠE znanca. GLAS SLOVENIJE Zahžnik-Založba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor-Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Štefan Merzet in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, nm*naft» izdelan, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale td. Baroma, Victoria 3155, tehfon-fax: (03) 762 6S30 Uprava - upnvnik-Štefan Merzel, 265 Nicholson Street, Footscray, Victoria 3011, telefon (03) 162 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožka Gerden, Lojze KoSorok, Vinko Rizmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt; Logo: Frances Gelt; Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestita VekposlMuStva Republike Slovenije- Canberra m Konzulata Republike Slovenije - Sydkaey, Slovenec, Ddo, Večer, Družina, Mladina, NaSa Slovenija, Rodom gruda, Mladika, Revija Skveaija, turistične bmiare o Sloveniji, Rmüo SBS in 3 Z2Z I Samo naročilnice in čeke pobljMi na naslov uprave. Vae ostaje^nsgevfce p* na naslov GLAS SLOVENIJE 2/15 ADaadaleRd.Boronia3155 Victaria.Australia Tefcfbn-fcx: (03) 762 6830 ♦ Naročam GLAS SLOVENIJE Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30 D UFRAVA: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footoqiy, Vktoria 3011 Podpitam(a) Ulica in kraj Država .... J Podpis Pofcnab. Datum.. TISK: Bounty Prinl, 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic. 3134