Ivan Šubic: Josipina pl. Kwiatkowska.                           761
uvrstil, prelaga se zdaj na nemški jezik in pripravlja za predstavo na dunajskem dvornem operinem gledališči. — Mi čestitamo bratom Cehom, posebej pa skladatelju na tem sijajnem vspehu, ker ta umotvor je na korist in na slavo vsemu Slavjanstvu!
Dr. V. Z.
Josipina pl. Kwiatkowska.
Dunajska „Osterr. Botanische Zeitschrift" podaje v letošnji 6. številki nekoliko črtic o pisateljici Josipini pl. Kwiatkowski ter prinaša tudi jako pohvalno oceno njene knjižice: Erste Anfangs-griinde der Botanik in Briefen, etc. AVien, 1824. Ker smemo reči, da je to delo nastalo zaradi bivanja pisateljičinega v Kranjski in so mu v povod bili bogati prirodopisni zakladi te zemlje, zanimali bodo morebiti „Zvonove" čitatelje mali podatki o ženi, ki se je s tako ljubeznijo bavila s. kranjskimi rastlinami.
Josipina pl. Kwiatkowska bila je hčerka rudarskega svetovalca G-erstorfa v Oravici ter je bila odgojena v nečem Bruseljskem samostanu. Omožila se je s ces. kr. uradnikom (menda okrajnim komisarjem), poljskim plemičem K\vi atkowskim in po njegovi smrti je živela nekaj let pri svoji hčerki Anici v Idriji*). Anica je bila omo-žena s ces. kr. blagajnice kontrolorjem Ur basom; njene otroke je stara mati neizmerno ljubila in jednemu Urbasovih dečkov, najstarejšemu Josipu posvetila je omenjena rastlinska pisma, kojih obseza knjižica tri. Prvi ima napis: „Briefe uber Botanik an meinen kleinen Freund Joseph U(rbas)" in takoj v začetku spomina se pisateljica tistih lepih dnij, ko je s svojim ljubim „Pepčkom" iskala cvetek po prekrasnih idrijskih hribih; potem jako spretno in ljubeznivo opisuje razne oddelke rastlinstva, naslanjaje se na Linnejevo sistemo. Povsod risa s tako živimi barvami in globokim razumljenjem prirode, da jo primerja Ho h en-buchel (ki ocenjuje njeno knjižico v „0sterr. Botan. Zeitschr.") s slavnim Rousseauom, ki je pol stoletja poprej 1. 17 71. tudi pisal rastlinska pisma gospe pl. L.; stavi jo celo nad francoskega pisatelja, kajti prava ženska gracija in originalno  shvatenje dajeta njeni knjigi prednost.
*) Morebiti je bivala tudi že poprej tam, kajti Hitzinger poroča v svoji knjigi: Das Quecksilber-Bergwerk Idria, Laibach . 1860, da je bil Gottlieb pl. Gerstorf 1. 1791. rudarski svetovalec in predstojnik v Idriji; ta je bil pač pisateljici oča, ki se je iz Oravice preselil na Kranjsko.
762                              M. M: Star srbsko-cirilsk rokopis.
V zadnjem pismu nam podaje kratko zgodovino botanike; ome-nivši slavnega Scopolija in njegovih nezgod v slovenskem rudarskem mestu, vzklikne:  „ Oh, zakaj ni živel v našem času v Idriji!"   —
Hohenbuchel tudi poroča, da je spretna žena pisala še druga dela, na pr. nekatere črtice o poljski in češki povestnici, izdala je nemško geografijo z zemljevidi in nekaj romanov. V francoskem jeziku spisala je knjigo  o vzgoji z napisom:   „Moji hčeri".
Ko je bivala v Idriji, nabirala je tudi pridno rastline ter sestavila lep herbarij, pri čemer sta jej pač pomagala lekarniški laborant Ferjančič, velik prijatelj cvetkam in priden nabiralec, ter znani Hladni k, rodom Idrijčan in znamenit prirodopisec kranjske dežele, ki je umrl 25. nov.  1844 1. profesor in gimnazijski prefekt v Ljubljani.
Iz Idrije šla je Kwiatkowska na Dunaj in tam je umrla 73 letna 1. 1834.; tudi nje vnuk Josip, kojemu je spisala knjižico, umrl je 24 let pozneje v omenjenem mestu računski svetovalec ces. kr. dvornega vojaškega knjigovodstva, a štirje bratje njegovi in vnuki pisateljice žive še dan danes v Ljubljani — prečestiti gospod kanonik in stolni dekan An t. Urbas in Leopold Ur bas fabriški oskrbnik v pokoji; tretji brat Fran Salezij je stotnik v pokoji, imejoč trafiko v Ljubljani v Mahrovi hiši, četrti je oskrtmik v bolnici Ljubljanski po imenu Gabrijel Urbas.                                                                    Ivan Subic.
mm
Star srbsko-cirilsk rokopis.
Das dalmatinisch-scvbische cvrillische Mi s s al e roman um der Leipziger Stadt-bibliothek. Von Prof Dr August Leski en (Abdruck aus den Berichten der philol-histor. Classe der konigi   Sachs. Gesellscliaft der Wissenschaften   1881. Od
199. do 250.  str. v 8k^)
(Konec.) Po vsem tem se gosp. Leskienu dozdeva tako, da je najkesneje pod konec 15. veka staroslovensko sveto pismo, kar ga je vzetega v masne knjige ali misale, predelano bilo na hrvatsko-srbski narodni govor, a to po vulgati, kolikor se je koli moglo, in da so temu delu zatorej v podstavo rabili hrvatsko-glagolški misali, katere je bila potrdila katoliška cerkev, in iz te prve prenaredbe da izvirajo vsi taki misali, kar nam je znanih, rekše vsi poprej našteti, ž njimi vred Mkole Ranjine rokopis in ilirska čitanka, prepisana cirilski. Ta čitanka je posebna svoje vrste, in rabila je, kakor gospod Leskien misli, kakej rimsko-ka-toliškej občini Bosenskej ali kacemu Bosenskemu samostanu frančiškan-. skema ali kakovi kmetskej občini Dobrovškej.