# Dru`ina je pracelica èloveškega `ivljenja in dru`be. Prisotna je od kar obstaja èloveštvo; bila je in je tudi danes središèe dru`be. Njena vloga se ne zmanjšuje, gre le za preoblikova- nje — pluralizacijo njenih oblik, kar je posle- dica sprememb naèinov `ivljenja. Je nenado- mestljiva in pomembna za posameznika, saj predstavlja prostor posameznikove zasebnosti in prostor, kjer se posameznik sprosti in raz- bremeni stresov okolja. “Dru`ina je nenado- mestljiva in nepogrešljiva. Še veè. Raziskave po vsem svetu jasno ka`ejo, da je prav motenost dru- `inskih odnosov skupni imenovalec najbolj prob- lematiènih negativnih pojavov, ki pestijo sodobne dru`be, tudi našo… Pa vendar so po raziskavah dru`inske vrednote: dru`inska sreèa, ljubezen, razumevanje s partnerjem in otroci, v samem vrhu vrednostne hierarhije naših ljudi.” (Mu- sek, 1995: 20) Pod pojmom dru`ina v o`jem smislu je bila vèasih razumljena skupnost staršev — oèeta in matere — ter njunih otrok. Danes pa zaradi pojava novih dru`inskih oblik takšna defini- cija ni veè tako samoumevna in tudi ne veè najbolj prevladujoèa oblika dru`ine v dru`bi. Na Ministrstvu za delo, dru`ino in socialne zadeve v Sloveniji je pod pojmom dru`ina ra- zumljena “`ivljenjska skupnost staršev in otrok. Predstavlja primarni socialni prostor, ki daje optimalne mo`nosti za emocionalni in socialni razvoj otrok, obenem pa nosi tudi odgovornost za njihovo blaginjo. Poleg tega pa ima tudi po- membno vlogo pri ohranjanju kohezije dru`be in kot pomembna proizvodna in potrošniška enota vpliva tudi na gospodarski razvoj dru`be” ( h t t p : / / w w w . s i g o v . s i / m d d s z / d o c / resolucija_druzina.pdf , 21.1.2005). Definicija je glede razumevanja dru`ine precej ohlapna, , -   1> !! 1 kar ji omogoèa vkljuèevanje kar najveè oblik dru`in v okvir dru`inske politike. V èlanku bom na kratko orisala dru`inske spremembe, ki so s t. i. dru`insko pluraliza- cijo v precejšnji meri spremenile obliko dru- `in in naèine njihovega funkcioniranja. Ne- kateri so mnenja, da so pripeljale celo do kri- ze dru`ine. Dru`ina danes se zelo razlikuje od dru`ine nekoè, kot se tudi dru`ba in naèin `ivljenja danes razlikujeta od dru`be in na- èina `ivljenja nekoè. Mladi imajo danes po- vsem drugaèen naèin `ivljenja, povsem dru- gaène mo`nosti izobra`evanja in zaposlovanja. Dru`ina, materinstvo in oèetovstvo ni veè sa- moumevno in ni razumljeno kot nekaj, s èi- mer bi se samouresnièevali in potrjevali v dru`bi. Vedno veè se jih ne odloèi za mate- rinstvo in oèetovstvo, a tisti, ki se, se za to od- loèijo z bolj polno odgovornostjo, kot so se za to odloèali mladi nekoè, ko je bila takšna odloèitev bolj samoumevna.  1  ! Dru`ina se je v zgodovini najbolj spremi- njala s t. i. dru`insko pluralizacijo, pod katero razumemo procese, kot so pluralizacija dru- `inskih oblik, `ivljenjskih stilov, spreminjanje in pluralizacija `ivljenjskih potekov, spremi- njanje dru`inskih vrednot in intradru`inska pluralizacija (glej Švab, 2001: 80,81). Razlogi za te spremembe so dru`bene spremembe, med kateri so v sferi dru`ine najpomembnejše mno`ièno zaposlovanje `ensk in razmah po- trošništva ter s sprememba vrednot in ideologij o dru`inskem `ivljenju. Poleg teh pa še: plu- raliziranje `ivljenjskih stilov, deformalizacija zakonske zveze, nevezanost produkcije na za- konsko zvezo, veèanje števila razvez, nove dru`- !     bene vloge oèeta, nove percepcije otroštva, upa- danje moške avtoritete v dru`ini itn. (glej Švab, 2001: 42, 47). Kako ta pluralizacija poteka, nam ka`ejo nove dru`inske oblike, kot so is- tospolne dru`ine, kohabitacije in enostaršev- ske dru`ine. Te oblike dru`in so “na primer ravno tako organizirane v nuklearne oblike in strukture, a se vseeno štejejo za nove dru`inske oblike. Pa tudi nuklearne dru`ine v moderni- stiènem pomenu (heteroseksualni par in otroci) so lahko strukturno organizirane povsem drugaèe kot zapoveduje modernistièni vzorec nuklearne dru`ine” (Švab, 2001: 43). Mno`ièno zaposlovanje `ensk je dru`in- sko `ivljenje najbolj zaznamovalo, saj mati ni bila veè doma z otroki, ampak je veèino dneva pre`ivela na delovnem mestu. Sprva je bila zaposlitev `enske povezana predvsem z eksistenco, pozneje pa tudi z izobra`eva- njem in individualno neodvisnostjo. Spre- minjala se je tudi vrsta zaposlitve, ki so jo opravljale `enske; sprva je bilo to predvsem nekvalificirano delo, danes pa vse veè `ensk zaseda vodilne polo`aje in prav tako kot moški delajo kariero. Dru`insko `ivljenje zaènejo usklajevati s kariero, kar pa je vse prej kot lahko poèetje. Poleg ostalih spre- memb na trgu delovne sile, se pojavlja tudi “zahteva po neprekinjeni poklicni karieri. @en- ske si v postmodernih pogojih zaposlovanja ne morejo veè dovoliti prekinitve poklicne kariere zaradi materinstva, saj tvegajo popolno izklju- èitev iz zaposlovanja ali v najboljšem primeru vrnitev na toèko, kjer so kariero prekinile” (Švab, 2001: 88). Današnja t. i. postmoderna `enska mora izbrati med dru`ino in kariero. Èe se odloèi za kariero, trpi dru`ina, èe pa za dru`ino, tvega s tem kariero ali celo za- poslitev, kar posledièno pripelje do manjše neodvisnosti in ni`jega standarda dru`ine. Fenomen potrošništva je danes sestavni del našega `ivljenja, za katerega je znaèilno neskonèno nizanje `elja. Dru`ina je osnovna celica potrošnje, mati znotraj nje pa glavna potrošnica, ker je skrb za dom in dru`ino v veèji meri v domeni `ensk. Vèasih so bile dru- `ine glavne produkcijske enote, danes so pa potrošne. Mno`ièno potrošništvo je pripeljalo do tega, da marsikatera dru`ina vidi svoj smi- sel v kopièenju materialnih dobrin, trpijo pa medosebni odnosi. Imeti postaja pomem- bnejše kot biti. Današnja potrošniška dru`ba je usmerjena v zadovoljevanje trenutnih po- treb in upošteva le posameznika in njegove individualne potrebe. Spreminjajo se tudi vrednostne orientacije ter pojavljajo nove dru`inske ideologije. In- gelart (glej Švab, 2001: 90) imenuje najbolj oèitne spremembe vrednostnih orientacij v obdobju zadnjih nekaj desetletij postmoder- ni obrat. Gre za obrat od vrednot za pre`i- vetje k vrednotam blaginje, od motivacije za dosego cilja k postmaterialistièni motivaciji, za narašèanje poudarjanja individualne svo- bode in na drugi strani za zavraèanje birokrat- ske avtoritete. Nove dru`inske ideologije pa se nanašajo na novo oèetovstvo, usmerjenost v otroka in njegovo blaginjo — protektivno otroštvo, razvoj novih reproduktivnih metod, v potrošništvo usmerjeno dru`bo itn. (glej Švab, 2001: 94). ;  1 V današnjem èasu obèutnih sprememb dru`benega `ivljenja, ki se ka`ejo na podroèju izobra`evanja, zaposlovanja, osamosvajanja in ustvarjanja dru`ine, se mladi sooèajo s števil- nimi problemi in pomembnimi izzivi, kako oblikovati svoje lastno dru`insko `ivljenje. Mladih je danes v svetu in še posebej v evrop- skih dr`avah vse manj, in èeprav so t.i. zdrave mlade dru`ine temelj razvoja in napredka dru`be, se jim ne posveèa dovolj pozornosti. Èeprav se po drugi strani poudarjajo mo`no- sti mladih za dobro izobrazbo in informira- nost, so nevarnost brezposelnosti in spre- membe v naèinu zaposlovanja v veèji meri ne- gativni dejavnik pri oblikovanju lastnih dru- !  % # `in. Pomembno vlogo pa ima pri mladih tudi vrednostni premik v smeri individualiz- ma in svobode izbire, torej k vrednotam, ki so bli`je posamezniku in njegovemu osebne- mu izkustvu, ne pa vrednot, ki se nanašajo na javno dobro. Spremembe `ivljenjskih stilov in vrednost- nih orientacij so vidne v vrednotenju dru`in- skega `ivljenja, partnerskih odnosov in star- ševstva, ki postaja vse bolj odgovorno in na- èrtovano. K temu je poleg vse hitrejšega `iv- ljenjskega ritma in vedno bolj poudarjenega karierizma najveè pripomogel razmah kon- tracepcije. Spolnost in zakonska zveza nista veè zavezani reprodukciji, ampak je na prvem mestu u`itek. To je zelo tesno povezano z mno`iènim potrošništvom, ki sloni na ne- skonènem nizanju potreb in hedonizmu. Kontracepcija daje mo`nost izbire med otro- kom in u`ivanjem, kar posamezniku poveèuje obèutek lastne svobode in moèi. Z nadzoro- vanjem hormonov posega v svoje telo in ga povsem prilagodi svojim trenutnim `eljam in potrebam. Ko pride do odloèitve za otroka, je ta zavestna, saj otrok predstavlja enega iz- med projektov v `ivljenju. Mladi se za poroko in starševstvo odloèajo vse pozneje, saj se povpreèna starost `enske ob prvem otroku vse bolj pribli`uje tridese- temu letu. Gre za odlaganje starševstva, ki po- gosto ni individualna izbira mladih, ampak jih v to silijo neugodne razmere za ustvarjanje dru`in. Razlogi za odlaganje starševstva so podaljševanje izobra`evanja, problem zapo- slovanja mladih, nerešena stanovanjska prob- lematika, visoki stroški varstva otrok, neflek- sibilnost delovnega èasa, neustrezna davèna politika in neustrezne razmere na trgu delov- ne sile, ko je `enska zaradi konkurenènosti prisiljena sklepati delovna razmerja, ki jo za- vezujejo z nerojevanjem.  1 Mnenja o krizi dru`ine so deljena in od- visna tudi od tega, kaj imamo v mislih, ko govorimo o dru`ini. V krizi je prav gotovo t.i. ! George Segal, Plesalke, mavec, model 1971, ulito 1982, Narodna galerija umetnosti, Washington.    & nuklearna dru`ina, pod katero razumemo `iv- ljenjsko skupnost oèeta in matere ter njunih otrok. Teh dru`in je iz leto v leto manj, še manj pa je dru`in, kjer sta starša poroèena. Formalizirana zakonska zveza namreè izgublja svoj pomen in status v dru`bi.Vse veè ljudi, zlasti mladih `ivi v zunajzakonskih partner- skih in dru`inskih skupnostih t. i. kohabi- taciji1 — vsaj do takrat, ko se rodijo otroci, mnogi pa tudi še potem. Narašèa število enostarševskih dru`in, zla- sti materinskih, ki po rezultatih raziskav spa- dajo med socialno najbolj ranljive socialne skupine. V Sloveniji je bilo v letu 2004 eno- starševskih dru`in 18,7 odstotkov (od tega je 2,6 odstotka oèetovskih). Nekatere dru`ine so enostarševske `e od vsega zaèetka, ker part- nerja ne `ivita skupaj, ali pa to postanejo za- radi razveze zakonske zveze. Èeprav število po- rok vse bolj pada, pa število razvez narašèa. Leta 1990 je bilo sklenjenih 8517 zakonskih zvez oziroma 4,3 na 1000 prebivalcev, v letu 2002 pa 7064 oziroma 3,5 na 1000 prebival- cev, število razvez zakonskih zvez je bilo leta 1990 1858 oziroma 0,9 na 1000 prebivalcev, leta 2002 pa `e 2457 oziroma 1,2 na 1000 prebivalcev. Zanimivo pa je, da veèino razvez priènejo `enske, in sicer kar 70 odstotkov vseh razvez. Zelo pereè problem danes je nepriznava- nje dru`ine s strani dru`be, kar je prav go- tovo ena izmed posledic pomanjkanja `iv- ljenjskega smisla. Dru`ina ni dele`na zadost- ne pozornosti in pomoèi. To je vidno pred- vsem pri mladih dru`inah, saj jih veèina vsaj nekaj èasa `ivi pri starših ali sorodnikih. Mladi `e preden si ustvarijo lastno dru`ino (dru`ino prokreacije), precej dlje `ivijo pri starših (v dru`ini orientacije). Za to podalj- šano bivanje pri starših, tudi po konèanem študiju, so vzroki v ekonomski odvisnosti od staršev. Ta odvisnost se ne konèa, tudi, ko si `e ustvarijo svojo dru`ino, èeprav si veèina `eli `iveti v lastnem domu. Mladi in starejši v Sloveniji cenijo in vi- soko vrednotijo partnersko ter dru`insko `iv- ljenje. Veliko jim pomeni zasebnost in var- nost, ki jo išèejo v dru`inskem krogu. “Dru- `ine postajajo izjemno pomembne predvsem v svojih podpornih, èustvenih in negovalnih de- javnostih, èeprav ne gre spregledati, da še zmeraj ostajajo izjemno pomembne tudi v ekonomsko- produktivnem smislu. V dru`inah se ustvarja ogromno nove vrednosti, zato še zdaleè ni res, da so dru`ine le potrošne skupnosti. Mislim, da pomen dru`in narašèa, saj ljudje daleè najbolj zaupajo najbli`jim dru`inskim èlanom.” (Re- ner, 2004: 4,5). + 1 Dru`ina je bila vèasih gospodarsko in dru`beno samostojna celica, ki je zadostovala sama sebi. To je veljalo predvsem za pode`el- ske dru`ine, saj je bila dru`ina hkrati tudi produkcijska in vzgojna enota. Štela je precej veè èlanov, ki so ponavadi pripadali trem ge- neracijam. Veègeneracijskost je bila pomem- ben dejavnik pri prenosu znanja in izkušenj na mlajši rod. Središèe in te`išèe dru`ine je bilo v domaèi hiši, ob domaèem ognjišèu, kjer je vladala avtoriteta staršev, predvsem oèeta. Dru`ina je bila dokaj zaprta enota s trd- nimi pravili in normami, ki se niso spremi- njale, ampak so se ohranjale iz roda v rod. Danes prevladujejo jedrne dru`ine; skup- nost zakoncev oziroma staršev in otrok. Te- `išèe dru`ine ni veè v domaèi hiši, temveè zu- naj doma, ker se veèji del aktivnega `ivljenja pre`ivi zunaj doma. Odnosi so bolj demo- kratièni, dru`ine so vse bolj postavljena na nivo prijateljstva, avtoriteto oèeta nadomešèa t.i. novo oèetovstvo, v ospredju je zakon, dru`ina pa v ozadju. Model dru`ine se v da- našnji postmoderni dobi spreminja, govori- mo o t.i. novodobnih skupnostih, med katere štejemo: enoroditeljske dru`ine, zakonce brez otrok, dopolnjene dru`ine, zunajzakonske dru`ine, razširjene dru`ine, dru`ine sestav- !  # ljene iz razliènih zakonov, dru`ine v loèenih gospodinjstvih, homoseksualne skupnosti. Danes je dru`ina skrèena na intimnost, privatnost, èustveno povezanost, ki se nanaša na romantièni ideal ljubezni in na praktièno skrb za pre`ivetje. Vedno bolj se poudarja in- dividualizem, samozadostnost posameznika in samouresnièevanje. Takšno obnašanje Giddens imenuje pristno ali èisto razmerje, ki “se nanaša na razmere, v katerih posamez- niki vstopajo v dru`bene odnose zavoljo samih sebe oziroma zavoljo tega, kar lahko iz takšnega odnosa pridobijo. Pristno razmerje obstaja le v toliko, v kolikor prinaša zadovoljstvo obema partnerjema” (Giddens, 1992:58). Pristno raz- merje velja za vse vrste intimnih partnerskih razmerij; lahko se poljubno ustvarja in pro- pada, dokler ni otrok. Vzporedno z razvojem tovrstnega razmerja poteka tudi razvoj pla- stiène seksualnosti, ki se realizira z loèitvijo seksualnosti od reprodukcije (noseènosti in rojevanja), ter transmutacija romantiène lju- bezni, ki se pod pritiskom `enske seksualne emancipacije in avtonomije fragmentira in razvija v sotoèno ljubezen, aktivno in pogoj- no ljubezen, ki stoji v nasprotju z romantièno ljubeznijo, ki je pojmovana kot ljubezen za vedno (glej Giddens, 1992: 61). Dejstva navedena v prejšnjem odstavku `e kar sama ka`ejo na to, da ob prisotnosti tak- šnih pojavov v dru`bi ne more biti prav veliko otrok. Evropsko prebivalstvo se vse bolj stara, v nekaterih dr`avah, in med njimi je na `alost tudi Slovenija, pa `e izumira. Povpreèno šte- vilo `ivorojenih otrok na `ensko v Sloveniji je 1,21, kar je odloèno premalo za ohranitev na- roda. Naravni prirast je bil leta 1990 še pozi- tiven, in sicer 1,9, leta 1995 je bil 0,0, leta 2000 pa je `e dobil negativni predznak -0,2. Leta 2004 je znašal -0,6. Številke dovolj nazor- no ka`ejo, da so potrebne èimprejšnje spre- membe predvsem pri reševanju problemov, s katerimi se sooèajo mlade slovenske dru`ine. Mlade je potrebno spodbuditi k èimprejšnje- ! Jean Arp, Srajèni prsnik in vilice, 1924, poslikan les, Narodna galerija Avstralije, Canberra.    ! mu konèanju šolanja, jim omogoèiti stanova- nje in zaposlitev, kar bo pripomoglo, da se bodo lahko prej odloèili za otroka.  V petdesetih letih, ko so prevladovale mo- derne nuklearne dru`ine, je bila pluralizacija dru`inskih oblik `e prisotna v obliki enostar- ševskih dru`in, vendar bile take dru`ine stig- matizirane, še posebej, èe je šlo za neporoèe- ne ali razvezane matere z otroki. Danes so enostarševske dru`ine povsem sprejete, kar je zelo pozitivno. Ni pa pozitivno dejstvo, da vse bolj prevladujejo bodisi zaradi vse veèjega števila razvez bodisi zaradi neporoèanja, ker se neporoèenost po finanèni plati bolj splaèa. Èeprav so spremembe dru`inskih oblik in naèinov funkcioniranja dru`in posledica širših sprememb v dru`bi, so prve prinesle s sabo kar precej negativnih posledic, ki se ka`ejo v porastu kriminala, otopelosti, pomanjkanja smisla `ivljenja, razvajenosti itn. Idealna ob- lika dru`ine je še vedno nuklearna dru`ina (razumljena kot skupnost staršev — oèeta in matere — ter njunih otrok), ki pod pogojem, da so odnosi v dru`ini zdravi, lahko prav go- tovo otrokom nudi najveè. Dvostarševske dru- `ine imajo tudi višji materialni status, saj en povpreèni dru`inski dohodek danes pogosto le s te`avo omogoèa kaj veè, kot le zadovolji- tev najbolj osnovnih potreb. Dru`ina se v svojih spremenjenih oblikah prilagaja mno`ièni dru`bi, kjer se vse odvija vse bolj hitro, kjer je `ivljenje vse bolj le pe- hanje za dobrinami, ki zadovoljujejo naše po- trebe in `elje, ki se nizajo do neskonènosti, kjer je na prvem mestu posameznik in šele nato o`ja skupnost. “Ne spreminja se le dru- `insko `ivljenje, ampak tudi njegove percepcije in pomeni. Dru`ina je bila v modernistièni pers- pektivi izenaèena z zasebnostjo oziroma zaseb- nost je bila izenaèena s posebno dru`insko obliko — nuklearno dru`ino…V postmodernosti gre za premik od enopomenskega definiranja dru`ine (nuklearna dru`ina) v smer razširjanja defini- ranja dru`ine kot zasebnosti” (Švab, 2001: 50). V ospredju je zasebnost, intimnost, domaè- nost, individualnost, ki prevladuje pred ma- terinstvom in oèetovstvom in mislijo na otro- ka. Nas pa tovrstno pehanje in takšni `iv- ljenjski ideali ne zadovoljujejo, ampak nas po- gosto pušèajo prazne, ker smisel ni v imeti, ampak v biti in podarjati se. Literatura: Giddens, Anthony (1992): The Transformation of Intimacy. Cambridge: Polity Press. Lukas, Elisabeth (1993): Dru`ina in smisel. Celje: Mohorjeva dru`ba. Musek, Janek (1995): Ljubezen, dru`ina, vrednote. Ljubljana: Educy. Rener, Tanja (2004): “Huda boleèina loèitve”. V: Ljubljanski ̀ urnal, letn. 2005, št,3/5. Tedenski `urnal. Ljubljana, 4, 5. Švab, Alenka (2001): Dru`ina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistièno središèe Švab, Alenka (2002): “Nove dru`ine — nove in stare ideologije?”. V: ÈKZ - Èasopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, letn. XXX, št. 207/208. Ljubljana: ŠOU, 75 — 77. Zavrl, Nataša (1999): Oèetovanje in otroštvo. Ljubljana: Znanstveno in publicistièno središèe (1993) Resolucija o temeljih oblikovanja dru`inske politike. Dostopno na: http://www.sigov.si/ mddsz/doc/resolucija_druzina.pdf , 21.1.2005 . (2004) Slovenija v številkah. Statistièni urad Ljubljana: Republike Slovenije. * Tujka kohabitacija izhaja iz lat. izraza cohabitatio “skupno bivanje”. Primarni pomen tujke je preprosto “skupno bivanje, sobivanje”, vendar lahko pomeni tudi “spolno zdru`itev” oz. posledièno “skupno bivanje (npr. v izvenzakonski skupnosti)”.