StanovsRa organiszacifa JUV Iz druStev Vablla = JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO bo zborovalo v soboto, dne 6. marca ob lA 10. uri v narodni šoli v Krškem s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročila referentov. 3. »Kovne zadruge v Srbiji«, predava tov. Jurančič. 4. Slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI ima svoje redno zborovanje v soboto dne 6. marca t. 1. v Slov. Bistrici na deški narodni šoli ob 10. uri dopoldne. — Tovariši(ce), bodite točni in polnoštevilni! — Oni trije, koji so še na članarini v zaostanku, naj do te«a dne poravnajo svoje obveznosti. — Odbor. Poroflla + JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR-LEVI BREG je zbrovalo 12. decembra 1936. v krčevinski šoli. Navzočih 74 članov(-ic), t. j. 80 %, odsotnih 17, od teh je odsotnost opravičilo 11. Po uvodnih formalnostih se jc tov. predsednik v obširnih besedah spomnil prekmalu umrlega največjega sodobnega slovenskega skladatelja tov. Emila Adamiča ter 30 letnice smrti »goriškega slavčka«, preroka in trpjfia, pesnika Simona Gregorčiča. Spomin obeh so zborovalci počastili s 3 kratnim klicem: slava! Nato je tov. predsednik podčrtal pravilno pojmovanje tovarištva, in sicer kot je vsa leta svojega društvenega predsedovanja opetovano odkrito naglašal: Tovarištvo ne sega le v družbo, marveč s« zrcali posebno še v vsem našem delu — v šoli in izven šole! Povsod enaki, povsod požrtvovalni, nikjer izjem na račun drugega. — V znamenju takega tovarištva sem in bom vodil, vračal vam zaupanje za zaupanje! Pričakujem in zahtevam, da to medsebojno zaupanje, ta sporedno s službeno vestnostjo iSpojena tovariška zvestoba prešine vse in nas preko vseh morebitnih razlikovitosti — medsebojno sklene prav vse! Le potem bo naše društvo, naša celokupna stanovska organizacija močna in ugledna stanovska zajednica. Sledilo je situacijsko poročilo in objava dopisov, pri katerih so bili sproti k posameznim stavljeni in sprejeti potrebni sklepi. Na predlog tov. Sardoča bo društvo za Gregorčičev spomenik prispevalo 100 din. Izstop iz društva ozir. JUU so prijavili: tov. Cujnik Mirko (iz gmotnih razlogov), tov. Leskovar Anica in tov. Božič Anton. Tov. predsednik obžaluje te tri izstope in želi, da se izstopivši čimprej vrnejo. Apelira se dalje na pridobivanje podpornih in ustanovnih članov JUU, na pristop zadružnikov UT. Zborovalci z odobravanjem pohvalijo korake glede dovoljevanja bolezenskih dopustov učiteljstva. Obravnavani so bili še vsi ostali dopisi ter v proučevanje in poročanje odstopljeni pristojnim društvnim funkcionarjem. Ker je napovedani predavatelj (O Češko slovaški) danes zadržan, je tov. predsednik članstvo seznanil z velevažnim gibanjem in delom mlajšega učiteljstva pod imenom »Uči- teljski pokret«, pri katerem smo dolžni sodeTovati vsi. Prešel je nato na 6. točko dnevnega reda: Razgovor o pedagoškem delovnem načrtu društva v 1. 1936./37. Na željo zborovalcev je tov. predsednik sam priobčil svoje mnenje za ta načrt, in sicer predlaga: Proučevanje vasi, t. j. 1. vaškega otroka in mladostnika, 2. vaške šole in vaško učiteljstvo, 3. delovnih podlag, narekovanih po vaških prilikah in potrebah. To so pa le glavne tpčke, ki jih sestavlja nebroj manjših, podrobnejših nalog in problemov, ki bi jih absolvirali v času 3 let, ako brez izjeme sodelujemo vsi, tovarišice še posebej pri posebnostih vaško-dekliške vzgoje, problemu vaških mater, deklet, gospodinj! Naša pedagoška književnost v tej panogi je še v prvem razvoju! Dobro nam bo služila dr. J. Jerajeva »Naša vas«, v glavnem pa naša načrtna ORaz_oyanja. iiL^priobčit^g naših znans|yeno utemel^enih, izkustev. ki jih vse bolj tudi želimo "najti priobčene v »Popotniku« in v izdajah »Slov. šolske matice«. Varujmo se čakanja samo na tozadevno delo »solistov« ali le »teoretičnih« delavcev. Predvsem bi bilo urediti to delo v delovnih zajednicah, kar bi pa najbolje vzela za organiziranje in razdelitev dela v roke sekcija, vsekakor z moralno in delovno podporo gg. šolskih nadzornikov. Vsak učit. zbor sleherne šole bi bil najprvotnejša delovna celica, vse te celice bi tvorilc sresko delovno zajednico, vse sreske banov. delovno zajednico. potom katere bi pripravili izgraditev slovenske-jugoslovenske vaške pedagogike! Letos bi kazalo oprijeti sc proučevanja vaškega otroka in mladostnika, to pa radi nameravanega pedološkega kongresa v jeseni v Ljubljani. — Zborovalci soglasno odobre ta predsednikov načrt in ga naprosijo, naj v prvi vrsti on otvori delo proučevanja vaškega otroka kot priznan delavcc in interesent na tem polju. Ker so se na njegovo željo javili tudi drugi sodelavci, kot tovariš Lavrič, tovarišica Rečnikova itd., je to obljubilT~ Predlogi in slučajnosti: 1. Tov. Augustinčič predlaga, naj bi se v člen zakona o nar. šolah glede izvenšolskega prosvetnega dela vneslo besedilo — dostavek: »Po zmožnosti in veselju do posameznih kulturnih ustanov.« 2. Tov. Vauda predlaga: Novi, za osnovno šolo obvezni učni načrti so: a) uvcljavljeni pred uredbo o učbenikih in pred izdajo učbenikov samih; b) so prenatrpani z učno snovjo preko možnosti dosege predpisanega učnega smotra; c) v premnogih poglavjib nasprotujejo strnjenosti pouka; č) niso bili pred uveljavljenjem tekom več let preizkušeni: d) izšli so šele za učnimi načrti za višjo narodno šolo, namesto pred temi. Zato naj se jih pritegne temeljiti reviziji oziroma izda nove učne načrte, in sicer provizorne in šele po večletni (4 !) preizkušnji uveljavi! 4. Tov. Šeško predlaga, naj se sekcija ponovno zavzame za čimprejšnje napredovanje vseh učiteljev, ki so te prošnje vložili že pred 1. aprilom 1936. 5. Tov. Janžekovič predlaga, naj JUU vztraja v neizprosni in nepopustljivi borbi za ločitev šolske uprave od politične in za učiteljsko stalnost. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti in dokazujejo neomajno naše prizadevanje v korist šole in stanu. — Prihodnje zborovanje je bilo določeno za 13. februar 1937., a je zaradi ovir preloženo na 20. februarj t. 1. Vauda, preds. Janko Šajnc, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO je ob povoljni udeležbi 71 članov ter ob navzočnosti sr. podnačelnika g. dr. Orožna zborovalo 16. jan. t. 1. v Laškcm. Ker je bil dnevni red obširen, smo z razpravljanjem pričeli takoj po prihodu jutranjega vlaka, torej ob 8. uri. Uvodoma je pozdravil tov. predsednik sreskega šol. nadzornika Potočnika, nato želel vsem srečnejše novo leto kot je bilo lansko. Prosil je članstvo naj deluje še naprej tako brezkompromisno v duhu stanovske politike, kot doslej, kajti le v tako poglobljenem našem hotenju je spas! Nato se je v pietetnih besedah spominjal manom velikega učitelja in skladatelja, pokojnega Adamiča ter umriega tovariša Kavčiča, ki je dolgo dobo let delova] kot vzgojitelj v Jurkloštru ter bil naš verni član. Dalje se je spomnil v pokoj odhajajočih tov. Kuharja in Plavšaka iz Trbovelj ter jima želel zaslužen oddih. Za tem je bil prečitan, odobren ter podpisan zapisnik zadnjega zborovanja. Pri stanovskih zadevah sta govorila v glavnem tov. Kislinger in Bučar Alojz. Obravnava šol. zamud: Referent je menil, da bi bilo važno in edino pravilno, če ima že sresko načelstvo za netočen obisk v šoli kompetenco kaznovati, da prevzame še eksekutivno nalogo, to se pravi, da ono izterja naloženo kazen. Občina je namreč v tem kapitlju popolnoma nezmožen organ, učitelj pa, ki je netočnega g. brezvestneža naznanil, pa postane končno še objekt zasmehovanja. Upravitelje, ki upravljajo šole z osmimi razredi (ne 16!), naj se pouka oproste, kajti upravljanje take šole da posla dovolj. Stalnost, stalnost, stalnost!!! Tov. Bučar je upravičeno menil, če že mora biti eden, ki šolo upravlja — »upravitelj«, naj se ta položaj tudi s fin. zakonom prizna. Isto je tudi z učit. ženskih ročnih del; so in delajo, a so brez čina. Meni tudi, da bi bilo umestno uvesti fdraginske razrede tako, da pridejo »šole na i gorah« v višji razred kot »dolinske«. Na ta način bi se marsikateri poročenec odločil za višinsko enorazrednico in bi deial tam z ve- seljem ter bi ne bilo treba pošiljati tja le novincev in novink. (Kar bi pa itak po zako- [ nu ne smelo biti!) Zeli, da bi imel predsednik kraj. šol. odbora tudi svojega pravega namestnika. Čitajo in vzamejo se v vednost vsi članstvu namenjeni dopisi, ki jih ni malo. (Tov. Hofbauer bo oskrbel poverjenika za razpečavanje knjig, slik in učil, kot to želi društvo Učit. dom v Mariboru.) Referat tov. Mahkote Milana »Osebnost Emila Adamiča«. V enournih izvajanjih je osvetlil predavatelj lik velikega pokojnika iz vseh možnih vidikov dovolj izčrpno; za kar je žel priznanje navzočih. Tov. nadzornik še predlaga, da naj svoje predavanje objavi v »Popotniku«. Vsi predlogi za finančni zakon, ki jih stavlja sekcija, se odobre! Tov. Bučar je poročal nato o naši največji gospodarški ustanovi »Učiteljski tiskarni« ter apeliral goreče na pristop zadružnikov. Sklene se, da bo društvo iz svojega lastnega suficita kupila vedno po 1 delež. Tov. nadzornik pa še doda: Pri vsakem zborovanju naj kroži med navzočimi pristopna pola, mogoče «e le ta ali oni odloči, če ne drugače, pa vsaj na obročno odplačevanje deleža! O Mladinski matici kot najmočnejši mladinski založbi je nadvse navdušujoče govoril tov. Pahor. Očrtal je njeno idejno plat in kulturno poslanstvo, obračunal z nelojalno konkurenco in anonimnimi nasprotniki ter končno statistično dokazal njeno moč na posameznih šolah in razredih ter končal v logičnem zaključku: Razvoj MM je odvisen od učiteljstva sploh oz. učiteljev poverjenikov. Blagajna premore 1460 din. Mnogi šc vedno ne plačujejo redno stanovskih dajatev. Z netočnim plačevanjem zavlačujemo poslovanje ter obremenjujemo sami sebe. Blagajnik apelira ponovno na tozadevno uvidevnost. Članski prispevek 2 din v zaščitni fond naj se razdeli take, da gre polovica v društveni sklad — polovica pa sekciji. Prihodnje zborovanje naj bo sredi marca v Trbovljah-Vode. P. S. Sploh opažamo letos, da se je zanimanje za stanovska zborovanja povečala in da prihaja neki stalen kader pripadnikov nanje. Zato tovariši, če bi poravnali vsi še redno članarino, smo laščani brezhibni. V Trbovlje pa pojdimo enkrat vsi! Bo videl tov. Bučar, da je šola premajhna. Fran Lebar, preds. Mahkota Milan, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - ZAH. DEL je zborovalo v Ljubljani dne 13. februarja 1937. Tov. predsednik Vrhovec je otvoril zborovanje in pozdravil sreskega g. šolskega nadzornika Drnovška. Nato so člani pozorno poslušali predavanje dr. Lava Čermelja: Iz področja sodobne fizike. Tajnica je poročala o noyoiist;inr>Yljenern učiteljskem pokretu in njegovem programu; vabila je k pristopu k društvu Učiteljski obmorski dom; izrekla jc željo, da se javijo brezposelni učiteljski abiturienti, ki žive v izredno slabih gmotnih razmerah, zaradi brezplačnega prejemanja stanovskih listov. člane je opomnila na poziv centralne uprave v Beogradu, da plačajo zaostalo naročnino za liste, in objavila situacijsko poročilo sekcije. Prošnji Učiteljskega doma v Mariboru, da bi naše društvo pristopilo z vsakoletnim deležem a 100 din, se nc more ugoditi, ker tega ne dopušča blagajniško stanje. Osnutek pravilnika o podpornem fondu našega društva so člani sprejeli z eno izpremembo, ki jo je predlagal tov. Vrhovec, in sicer: Točka 14., ki pravi: »Sredstva podpornega fonda se ne morejo uporabljati za nobene druge namene, kot za pomoč po določbah in v duhu tega pravilnika,« naj se izpremeni tako: »Sredstva podpornega fonda se morejo uporabiti tudi v druge namene, ako to sklene upravni odbor in sklep odobri skupščina sreskega društva.« Končno so bili prečitani še predlogi za finančni zakon 1937./38. Po poročilu tajnice je še nekatere stvari pojasnjeval tov. Tavčar in izrazil željo: 1. JUU — sekcija za dravsko banovino naj posreduje pri kmctijskem oddelku banske uprave, da se da brezposelnim abiturientom možnost izobraževanja za delo v gospodinjskih in kmetijsko-nadaljevalnih šolah. 2. JUU naj posredujc, da bi ministrstvo za prosveto v primerih bolovanj in sploh v primerih daljše odsotnosti učnih oseb nastavljalo na šole brezposelne ueiteljske abituriente. Oba predloga sta bila sprejeta. Clanstvo je pozdravilo ustariovitev odseka učiteljic in se strinjalo z njegovim programom. Za poverjenico je bila izvoljena tov. Lenarčičeva. Tov. blagajničarka je objavila blagajniško stanje in pojasnila nekatera vprašanja članov. Tov. Kržišnik, referent za naše gospodarske ustanove, je obširno govoril o trditvi prof. Gogale, ki jo je izrekel v predavanju po radiju, češ da učiteljstvo nima ugleda. Prav lepo je potem govoril o naših gospodarskih ustanovah: Učit. tiskarni in knjigarni, Učit. samopomoči, Učit. hranilnici in posojilnici, Učit. obmorskem domu in o obeh Učit. domovih in o Domu učiteljic. Orisal je delo vseh teh ustanov in njih realen uspeh za povzdigo ugleda našega stanu. Pozval je člane naj pridno pristopajo k omenjenim zadrugam in društvom. Zivahna je bila razprava o izpričevalih. Sprejet je bil sklep: Uvedejo naj se zopet matični listi in izkazi. Ko je skupščina še sklenila, da bo prvo prihodnje zborovanje v začetku aprila, je predsednik zaključil zborovanje. S. Vrhovec, preds. Lenarčič Ana, taj.