- 222 Odgovorni vrednik: Dr. Janez B)eiweiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. Novičar iz raznih krajev. Da bi se slabi dohodki nekterih učni ko v v ljudskih šolah po kmetih poboljšali, se zamore po dovoljenji mi-nisterskem učnina (šolski dnar) povikšati in to plačilo tako ustanoviti, da perve tri šolske leta se za otroka za vsaki teden odrajtuje 2 kraje, za druge tri leta pa 3 kr. — V kteri koli dunajsk politišk časnik človek pogleda, ne nahaja na pervi strani med tistimi spisi, ki „zvonec nosijo" (Leit-artikel), že dolgo nič druzega kot od te in une „bankeu in od te in une „železniceu; vidi se, da je suša tudi na političnem polji. — Za spodobni sprejem in gostovanje natoro-znaneev in zdravnikov, ki se bojo snidili mesca septembra na Dunaj i, je nek 20.000 gold. določenih. — Dunajski žitarji so iz Odese zvedili, da francozka vlada nakupuje ondi sila veliko rusovskega žita, ki bo nadomesto-valo domači pridelk. — Dunajčanje ne tožijo po krivici čez dragino — pravi neki dunajsk časnik — al še veliko bolj se smejo pritožiti Francozi, ker v Parizu velja kilogram (poldrugi funt) naj boljega mesa 2 franka in 3 centime, to je, blizo 48 kraje, kilogram kravjega mesa 1 frank in 54 centimov, telečjega 1 fr. in 99 cent., koštrunovega 1 fr. in 86 centimov. —Tudi dragi na ima svoje dobro; namesto da se pošilja domač dnar v ptuje dežele za ptuje blago, ostane doma in se kupujejo domači pridelki. Očitno se vidi to pri tistem penečem vinu, ki ga delajo v Šampanii na Francozkem in se drago po svetu prodaja pod imenom Šampanjca (Champagner). Tri leta sem se ga na Dunaj i vsako leto manj speča. Iz čolnih zapisnikov se vidi, da leta 1853 ga je prišlo na Dunaj še 150.000 steklenic (flašk), leta 1854 le 70.000, in lani še 40.000 ne. Namesto te ptuje penine se je popilo več domače, ki jo delajo na Ogerskem, Avstrijanskem itd. — Čedalje verjetniše je, da se bota cesar avstrijanski in francozki letos kje sni-dila, čeravno mesto shoda še ni znano. Politikarji, ki hočejo vse na drobno vediti, terdijo, da to ni le znamenje posebnega prijatelstva, temuč še kaj več, ker nedavnej sta tudi car rusovski in kralj pruski skupej bila. Koliko je resničnega nad tem ugibanjem, gotovo časnikarji sami ne vejo. —Cesar Napoleon je kardinalu Patrizzi-u , ki je pri kerstu njegovega sina namestoval sv. očeta papeža, podelil veliko, v brilijante ukovano svetinjo reda „častnega legijona", in bo poslal papežu v spomin krasno, iz naj dražjega sevre-škega porcelana narejeno kerstno kapelico. — V der-žavnem zboru angležkem je unidan lord Lvndhurst od ministrov terjal, naj razodenejo zboru zadeve laške; minister Clarendon je odgovoril, da to ne more biti, dokler obravnave niso dognane, in je pristavil le to, da angležka in francozka vlada ste napolitansko vlado resno opomnile, naj vpelje potrebne prenaredbe v svoji deržavi, in da angležka vlada je nagovorila tudi francozko in avstrijansko, naj nju armade zapuste papeževe dežele; napolitanska vlada takrat še ni nič odgovorila, francozka in avstrijanska vlada pa ste rekle, da ste pripravljene to storiti, kakor hitro bo le papeževa vlada neke pogoje spolnila. — Za gotovo se pripoveduje, da Moldava in Valahija se ne bote zedinile v eno der-žavo. — Poslednji čas se sila veliko rokodeleov iz Nemškega preseluje na Rusovsko; samih mizarjev se je nek unidan blizo 400 iz Berolina na Rusovsko podalo, tako> da sedaj tam teh delavcev prav zlo pomanjkuje.