35448
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 1.
V Ljubljani, v soboto 6. januvarja 1900.
Letnik V.
Slovenski List'1 izhaja v sobotah dopoludne. - Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista11. Uredništvom
upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče štev. 16. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Vabilo na naročbo.
Program „ Slovenskega Lista“ jo znan in tak6 dober, da se mu doslej še ni ničesar očitalo od nobene strani. Zato o tem ne izgubljamo besedij. Obetamo samo, da bodemo z isto neustrašenostjo poročali res-mco in branili svete ideale slovenskega naroda, kakor minola leta.
„ Slovenski List“ ne bode učil vere, to je stvar duhovnov; pač pa bode list branil vero naših očetov, kadar bo javno napadena in zaničevana, to je stvar kristjanov in njihovih glasil.
„Slovenski List11 odločno obsoja zvezo z Nemci v kranjskem deželnem zboru in želi združenja poštenih slovenskih strank. Nekaterim to ni všeč, da je list odločno naroden, a na želje posameznikov, naj si bodo sovražniki, ali prijatelji, se neodvisnemu listu ni treba ozirati. Čem hujši bo naskok na našo narodnost, tem višje bo dvigal „Slov. List11 pravo slovensko zastavo.
V obdelovanju socijalnih in gospodarskih vprašanj je bil „ Slovenski List11 zadnja leta nekoliko prešibak. Se ve, tednik je! A tudi v tem obziru smo dobili pomoči. Delavskim slojem smo odločili v listu svoj oddelek z naslovom „ Glasnik11. Potrudili se bodemo tudi, da dobe kmetje nekoliko več podučnega berila. Izvirna poročila iz drž. zbora imamo zagotovljena, istotako članke o narodno-gospodarskili in obrtniških zadevah. Kar se bode med tednom važnega zgodilo po svetu in v domovini, poročal bode vsako
Zibka.
Prosit! Prosit! Prosit!-------
Žvenket čaš. Hrup. „Silentium!“ Vse obmolkne. Ura je udarila zadnjič — v prošlem stoletju. Sivobradi mož vstane v gostilni pri zasedenem omizju, slovesno in važno prične, včasih dvigne oko kvišku, z roko pokaže krog sebe — gostje ga pa gledajo, poslušajo — kimajo z glavami — a te glave so težke, motne. Mnog drži za ročaj trdne opore. Polovico piva se ziblje v
čaši in pljuska — včasih tudi čez rob.---------
Nekomu je zdrsnil komolec z mize, zadel je ob čašo in prevrnil kozarec sosedovega vina. Majhen nemir — govornik obmolkne in pogleda resno — a zmotilo ga ni v naučenem govoru — dasi je nehal sredi stavka — katerega je tako le nadaljeval:
„da se popnemo na krilih zlate svobode v sinje višave, da delamo možje luči in svobode kot gorske reke nepobitni valovi po mili naši domovini, kateri zasije rožnonadahnjena — ne —- prosim — ji že sije rožnata zora prosvete in slobode — pod katero ječe in beže tema in kovarstvo, tema, Črna tema, katere sladka nada se topi kot sneg v grenki resnici. Na nas, gospoda moja, je, na vas, da ne omagamo — marveč, da zmagamo! zato: prosit novo stoletje!“
soboto ,,Slovenski List11, ob jednem pa tudi prinašal posnetke važnejših člankov iz vseh slovenskih listov. Naš list hoče biti dober tedenski obzornik.
Podlistek bode tem obširneji, čem več bo naročnikov; raznega slovstvenega blaga, zlasti črtic iz domače zgodovine, imamo pripravljenega dovolj.
Tedaj, prijatelji, na dejo te dni! Na-sprotniki-r-delajo pridno. Kdorkoli nam pridobi .novega naročnika, pomaga povečati list ter tako koristi sebi in stvari.
Obzor po slovenski domovini.
Pri uredništvu nSlov. Lista“ nas je polovica papistov, druga polovica pa spada k stranki nemških cesanstov; zadnja polovica je že z nemškim cesarjem končala stoletje, mi ga bomo pa s papežem koncem tega leta. Vender se tudi nam zdi vredno, da se nekoliko ozremo po domovini, ko smo nastopili zadnje leto tega stoletja. Preštejmo dobiček in poglejmo napredek!
Od vlade Slovenci nismo ničesar dobili, ne zadnje leto, ne to stoletje. Akt. lahno hodimo okoli nje, nas pusti še dihati. Če je ravnoprav-nost solnce, naša zahteva pa zemlja, imamo mi vedno zimo.
Kar imamo Slovenci, kar smo si priborili in kar smo napredovali, je vse sad naših žuljev. Štiri šolske trdnjave na mestih, koder nam kratijo izobrazbo nasprotniki, ker bi nas radi imeli tumpce, je ustvarila z družbo sv. Cirila in Metoda slovenska požrtvovalnost. Neštevilne hranilnice in posojilnice, ki izvrstno delujejo in odvračajo naše ljudi, da bi še pitali tujce z našimi novci, so .plačilo za trud nesebičnih slovenskih rodoljubov. Gospodarske zadrugo rasto iz tal in le čuditi se moramo razumnosti, katero razodeva
naš narod na narodno gospodarskem polju sam
iz sebe.
Napredovala ni v teh ozirih samo Kranjska, tudi Primorska, Koroška in Štajerska so se dvignile h krepkemu delu, povsod se priznava kot nujno potrebno načelo: Slovenec, pomagaj
si sam!
Gotovo bi bili vspehi našega truda na vseh poljih še mnogo sijajnejši, ako bi se čedno Slovenci med seboj porazumeli, kakor smo se na primer na vseslovenskem shodu, ako bi vsaj v bistvenih točkah imeli skupni program in brat z bratom borili se proti skupnemu sovražniku,
Žal, da temu ni tako! Vriva se nam po vseh deželah verski boj. Liberalizem grozi, da bode vrgel ob tla staro krščansko vero. Zaradi tega moramo porabljati polovico svojih močij za časniški in društveni boj, ko bi jih tako silno potrebovali pri zgradbi poslopja za izobrazbo in blagostanje. Liberalci so ofenzivni, kristijani smo defenzivni. Oni odnehati nočejo, mi ne smemo. Zmago upajo oni trdno, mi najtrdnejše.
Tretjič že pomni slovenska zgodovina, da je boj mej brati zaradi vere. Pred 12. stoletji so poganski Slovenci napadali krščanske Slovence, a izginili so pogani. Pred 4. stoletji so Luterani hoteli uničiti katoličanstvo tudi med Slovenci, a se jim ni posrečilo. In sedaj hočejo moderni luteranski pogani udušiti vero naših očetov z zaničevanjem vsakega pojava krščanske misli — a ugnali nas ne bodo v kozji rog. Katoliški shod, ki se bode vršil letos v Ljubljani, naj združi vse krščansko misleče in za narod navdušene Slovence v trdno falango junakov. Bog in narod!
Obrtne težnje.
„Mala obrt peša in gine, vedno težje se živiu. Ta odgovor dobivamo od vseh slovenskih obrtnikov, naj jih vprašamo kjerkoli po njih
Obmizje se je zazibalo in zaorili so burni živijo-klici — živijo — stoletju, živijo — govorniku.
In bližali so se govorniku v raznih krivih, lomljenih in valovitih črtah, govorniku, katerega pol stoletja stare kosti sta opirali mogočni veji nocoj vscvetelega lavorja — m peneči ol in šumeče vino je teklo skozi široka grla, pod omračenimi možgani dol v največje brezdno, ki se zasipa od Adama sem — a se ni polno — v človeški želodec. — Boginja Domovina pa je plavala nad družbo v tobakovem dimu in v sladki nadi in trdnem upanju ekstatično iztezala materinske roke, kot bi hotela objeti z enim objemom celo obmizje, kot bi hotela vse omamiti z jednim poljubom, očarati in omamiti tiste, ki jo bodo rešili. — —•
Doktor Svetloba — tako se je pisal slavni govornik — se je vračal negotovih korakov v pozno jutro domov. Desetkrat je poskusil s ključem, predno je zadel luknjico v vratih, in pri vsakem poskusu se mu je mogočno zakol-calo. Potem je mencal po stopnicah in vrhu njih naletel na staro pobožno deklo, ki je šla že v cerkev. Zaklel je in se razjezil. Kakšno je to ljudstvo, ki vse noči hodi okrog in draži ljudi in Boga!
Legel je. — Nad njim so zašumele lavorike. strnile se v gosto girlando in mu obsenčile oko
— čelo — in duha.
A komaj je telo padlo tja, kjer pozabljivost vse verige zgrudi, že je doktor Svetloba začel sanjati — sanje novega leta — in novega stoletja. ------
Tri rojenice so prinesle v sobo zibko, krasno, umetno zibko, kot je doslej še doktor Svetloba ni videl, pa tudi nihče drugi ne. Zibka je bila vsa rasvetljena z električnimi tulipami, tako da ni bilo ne lesa, ne rezbarij, ne svilenega kolteroa ne belih plenic — ampak vse to je nadomeščala luč — sijajna luč v vseh barvah in lesketu. Gugala se je zibka brezslišno, a tekla ni po tleh
— kakor na ognjenih albatrosovih perotih se je zibala po zraku in nihala tako rahlo in ljubko, kot bi vetrec nihal snežinko.
A zibka ni bila prazna. V njej je ležalo majhno dete. Svetloba je spoznal v njem porojeno stoletje. Rojenice so postavile zibko na vzvišen prostor, dihale hladu in najfinejšega vonja s kraljevimi kitajskimi pahljačami.
Gospod Svetloba se je kar zamaknil v ta prizor — a ni vstrajal pri tem — prizor se je širil — podobe prihajale so k zibki in pozdrav; ljale novorojeno det«,
stanju. In če vprašujemo dalje po vzrokih, tedaj se oglašajo s celo vrsto pritožb. „ Državna postava nam ni ugodna, ljudstvo nima z malim obrtnikom več onega stika in onega prometa, kakršnega je imelo prej, velike tovarne nas z neomejeno konkurenco uničujejo, med seboj ni mamo zveze, naš stan je raztrgan, razkosan, proizvajalcu blaga vedno bolj škoduje prekupec, nimamo nobenega rokodelskega zastopstva, ki bi nas male proizvajalce branilo proti tuji konkurenci, javno mnenje, ki se peča s tisočerimi vprašanji, za nas nima smisla, naše stroke druga za drugo odpadajo, če gre tako dalje, bomo prišli s svojimi družinami na nič, postali bomo tovarniški delavci ali konfekcijonarski uslužbenci — kratko rečeno: rokodelstvo, ki je imelo prej „zlato dnou, nima sedaj več nobenih tal, ampak propada v močvirje proletarijata.“
„Saj živimo vender v času, v katerem se nam toliko govori o napredku, o svobodi, o neodvisnosti ..."
„„A, nehajte mi s takimi frazami! Kaj mi pomaga, če napreduje le veliki fabrikant, kaj imam od tega, če vedno bolj razširjajo tuji ljudje svoje izdelke po deželi, kaj imam od tega, če goljufivo, nič vredno blago gospodari na naših trgih in se vsiljuje domačim ljudem ? Jaz delam pošteno in hočem poštenega plačila, ljudstvo je pa vedno bolj slepo, išče le svetlega blaga, ki je po ceni, in zaničuje pošteno, domačo robo.“
Tako nam odgovarjajo oni možje, ki so si ohranili še kaj vzornosti in trezno premišljajo položaj obrtnikov.
Mi živimo v dobi, v kateri socijalna vprašanja pretresajo ves izobraženi svet. Kdor hoče veljati za izobraženca, za na prednika, mora to vprašanje vsaj poznati. In pri nas vidimo, da javno mnenje ta vprašanja prezira. Ali smo mi ločeni od Svetovnega trga? Ali na nas ne vplivajo svetovne obrtne in kupčijske razmere? Tu je odgovor že prijoren. Mi smo nad vplivom sve tovnega razvoja. Mi sprejemamo med se nazore in razmere, katere nam vsiljuje svetovni razvoj. O domačem slovenskem obrtnem in gospodarskem razvoju, kateri bi bil neodvisen od splošnih gospodarskih razmer, mi niti govoriti ne moremo, ker je vsa velika trgovina in vsa velika obrt v nam sovražnih, tujih rokah in nas le izkorišča in porablja za podlago svojih špekulacij. Kaj je torej bolj potrebno za nas, zlasti za naše obrtnike, nego da se oproste svojega ozkega stališča, da začno premišljati svoj gospodarski položaj, da ga primerjajo s svetovnim prometom in da delajo za domačo, slovensko gospodarsko organizacijo obrtništva?
Mi smo sedaj tako malenkostni, da politično in socijalno delujemo samo, kadar se med sabo prepiramo. Naši ljudje ne vidijo drugega pred seboj, nego nekaj oseb in nekaj društev, in pri tem vpliva nanje samo oni, ki jih zna z
Gospod Svetloba je z duhovitim očesom uganil takoj vsakega častilca sveto zvanje: spo znal je žurnaliste, noveliste, poete, slikarje in politične razne strujarje, berače in kapitaliste.
Videl je mladi, a bledi obraz dekadenta, videl njegovo negotovo hojo, videl njegovo sa njavo oko, ki je iskalo luči, iskalo nečesa, da bi se oprlo, prijelo — in potem se vžgalo in pregnalo meglo. — Uu — to čudno meglo!--------------------
Gledal je glavo secesijonista — vso zavito in zamotano v najrafiniranejše črte, ovenčano z dvigajočo se rožo Videl je simbolista, obdanega s svečami, kadilom, glorijo Videl
je celo satanista, črnega kot oglje, s kozlovskimi nogami, z zavitim repom — in roki s
trozobom Videl je kašljajočega starca —
psevdoliberalca — lepotičje se mu je luščilo z obraza in so se videle gube jetičnega obraza. Komaj je hodil, a je želel biti vender prvi — pa so ga pustili do zibke, dete ga je pogledalo in se mu pomilovalno nasmehnilo, sta*g*-je posilil kašelj od stida — moral se je opreti trdo ob palico — slavno palico — zvenečo frazo — da se ni sesedel. Gospod Svetloba je pogledal in pomiloval starca — a kar naenkrat se strese po vseh udih, gleda, gleda — uu — ta starec — to je on; sam on — to palico pozna — da, to je njegova palica — in on jetičen — mora
nekaj frazami nahujskati zoper tega ali onega človeka, zoper to ali ono društvo.
Tukaj je treba ustvariti delo. • Naši obrtniki morajo dobiti širše obzorje in morajo se zavedati, da je treba interese svojega stanu za stopati v stanovsko strokovno izobrazbo. In ker je jedro našega obrtništva v rokodelstvu, zato moramo skrbeti za izobrazbo in organizacijo rokodelstva. Poleg kmetov morajo biti naši prvi varovanci rokodelci.
Tu pa moramo med poglavitne napake se danjega družabnega reda šteti sledeče ned o statke:
Pri nas je veliko proizvajanje obrtniških izdelkov, kolikor ga je sploh v naših deželah, v rokah tujcev, kateri delujejo s stroji in imajo v svoji službi cela krdela slovenskih delavcev. Ti delavci se organizujejo po svoje, kar je čisto prav, a kapi tal velikega obrta je v rokah tujih kapitalistov. Ti tuji, nam sovražni kapitalisti izrabljajo zase stroje in delavno moč na šega ljudstva. Njih delavna moč je tako velika, da izpodriva vedno bolj slovenskega malega obrtnika in bo v kratkem zadušila celo naše rokodelstvo Kak „flikar“ med krojači in čev •jarji nam bo še ostal, drugo pojde rakom žviž gat, če se ne organiziramo.
Za nas Slovence je še posebno škodljivo konfekcijonarsko proizvajanje. Kapi talist daje delati mnogim obrtnikom, katere grozno slabo plačuje Te izdelke za nizko ceno v prodajalnicah postavlja in našim rokodelcem jemlje zaslužek. V krojaškem in čevljarskem obrtu se pri nas prodajajo izdelki, ki niso izdelani na Slovenskem, ampak na Dunaju, v Po-žunu, na Nižjeavstrijskem, in se tu v raznih prodajalnicah ponujajo ljudem. Naše občinstvo ni od nikogar podučeno, da bi se izogibalo teh tujih špekulantov, ampak vedno rajše od njih kupuje in naše domače rokodelce prepušča bedi. Naši rokodelci pa niso še toliko izobraženi, da bi se podučili in se organizovali za skupno obrambo proti tem tujim pijavkam. Kd j bomo mi prišli do strokovnih rokodelskih zadrug s samostojnimi prodaj alnicami? Ce tega ne ustvarimo, bodo propadli naši rokodelci najprej po mestih, potem po vaseh, in slednjič bo le še kje pod Triglavom ali v Beli Krajini glodal črno skorjo kak zaostali „flikar“. Drugo bo šlo v tovarno ali v proletarijat.
Veliki podjetniki združujejo več obrtnih strok v jedni roki. S tem ne uničujejo le mnogo obrtnikov jedne stroke, ampak obrtnike mnogih strok. To opazujemo pri zidarjih, mizarjih, ključavničarjih, kovačih itd. V naši splošni obrtni svobodi je to čisto dovoljeno, in nihče ne vpraša, koliko revnih rodbin pride pri tem ob kruh. Tudi krošnjarstvo, ki slepari s slabimi izdelki po deželi, je ravno pri nas Se ! veliko pogubnejše, nego drugod. In k temu pride
umreti. — Kccha v Berlinu ni več — uh — morda Rontgenovi žarki — gorje! In ko se je najbolj tresel, gledal samega sebe — tedaj pri pojeta dva fanta — prav navadna kmečka fanta, mlada kot zarja, rudeča kot pirh, lice kot ja-belko — in nič fraka, nič cilindra, nič rokavic žulje na rokah, zavihane rokave
Bolehni starec jih zagleda, parfumirano ruto potegne iz žepa in si tišči nosnice, samega ogorčenja bi kmalu omedlel, kregal bi, zabavljal, a ne sme, dete je mlado, nevino, mora se zatajiti ob zibki. Fanta gresta dalje proti zibki — hrupno, veselo. Starec maha z roko — proč — proč — nič ne pomaga — sedaj sta sredi fra karjev — sredi višje inteligence — že sta pri zibki. In glej — groza vseh groz! Dete se zgane, vstaja — izkobaca se iz plenic, rojenica ga opira — a čisto malo — dete stegne rokce in naenkrat je v naročju žuljave roke — izpre-govori jecljaje prvi stavek: „Jaz sem tvoj, naj bolj tvoj!"
Kot polnočni blisk je pretreslo navzoče: Gospod Svetloba se je zgrudil in — zbudil.
Na čelu mu je stal znoj, usta so hrepenela po kozarcu vode. — Pil je in pijoč sklenil, da se prvi dan v letu naleze trtnega soku do po polnosti — sicer ne bi pozabil teh sitnih sanj — te novoletne zibke.	Vav.
še brezmejna, čisto umazana in nepremišljena konkurenca med domačini obrtrijji, kateri nimajo nobenega smisla za skupni stan, ampak v svoji grozni nepremišljenosti razjedajo vedno bolj slovensko obrtništvo.
Našteli smo tu nekaj nedostatkov. In seiaj vas vprašujemo, slovenski obrtniki; Ali ni potreba, da se v teh slabih, obupnih razmerah začne odločno, vstrajno in premišljeno delovanje? Mi mislimo, da morajo v obrtnih krogih vsa druga politična vprašanja stopiti v ozadje pred tem prvim, važnim vprašanjem. Naši ljudje morajo najprej živeti, potem naj filozofirajo in politizirajo. Zato pa je sedaj najbolj potreben pouk o socijalnih razmerah obrtništva. Po mestih in po deželi se naj obrtniki jedne stroke zbirajo v klube, k prostim, prijateljskim pogovorom o strokovnih vprašanjih, ki niso. podvrženi obrtnemu državnemu zakonu, naj poprosijo kakega izobraženca, da jim predava o njihovem stanu, in naj se pripravljajo na velike, vseslovenske obrtne zveze. Snovateljem vseslovenskega krščansko socijal-nega shoda pa že sedaj priporočamo v pretresanje točko: Kako povzdigniti med našimi obrtniki stanovsko zavest in jih povprašati za strokovna društva. Prepričani smo, da bodo obrtniki vsega Slovenstva se z zanimanjem in složno oklenili tega prepotrebnega dela.
Časniški glasovi.
„Slov. Narod“ piše v 1. letošnji številki, da je vprašanje o židovstvu pereče za Nemce, še bolj pereče pa za nas. Židov moč je po vsem svetu velikanska. Vsi narodi sovražijo Žide. Njih premoč, posebno na gospodarskem polju, je oživotvorila antisemitsko mogočno gibanje na Dunaju in po vseh drugih dežalah. Francozi so imeli zato Dreyfusiado, Čehi svojo Hilsne* riado, in naravno je, da je akademična mladež češka vseučiliškega profesorja, svojega nekdanjega ljubljenca, skoro kamenjala radi židovskega imena. In list, ki tako piše na prvi*strani, prosi v inseratu na zadnji strani za mnogo-brojen obisk — Angleškega skladišča oblek v Ljubljani. — „Slo v. N arodu nadaljuje boj proti škofu. V članku za novo leto piše: .Škofu je treba pokazati, da vsa njegova škofovska avtoriteta v posvetnih rečeh nima prav 'nobene veljave, da se svobodomiselno občinstvo za nje gove prepovedi neljubih mu listov toliko meni, kakor za lanski sneg, in da se ne da od njega ne od njegovih hlapcev komandirati in terorizirati “ — Pripomniti moramo, da knezoškof ni prepovedal „Slov. Naroda" zaradi posvetnih stvarij, ampak zato, ker „Narod“ vtika svoj nos na cerkveno polje, ker javno hujska ljudi proti katoliški veri, ker smeši njo in njene obrede in njene služabnike od papeža do kapelana, ker hvalisa luteransko vero in njene hlapce. Svobodomiselno občinstvo bo lahko razsodilo, da če mora starosta „Sokola“ imeti nekaj avtoritete v svojem društvu, jo mora imeti tudi škof v katoliškem društvu, ki se imenuje cerkev, in da so ljudje, ki se za škofove prepovedi zmenijo toliko, kakor za lanski sneg, že terorizovani, pa ne od škofa, ampak od svojih protikrščanskih predsodkov. Verski boj je napovedal ^Slovenski Narod“, škof je le defensiven, on le odganja skrunitelje vere, kar je njegova stanovska in od Boga mu naložena dolžnost. Tako sodi svobodna misel. — Še nekaj! „Narod“ dalje goji trdno nado, da se bo njegov boj končal s popolno zmago napredne narodne ideje in s popolnim porazom protinarodnega klerikalizma. Zvestobo kliče liberalcem širom slovenske domovine in jih pozivlje, da naj se vsi do zadnjega oklenejo „Naroda". — Ali ni to vrhunec nesramnosti? List, ki je še nedavno hvalil zvezo Slovencev z Nemci na Kranjskem, ki je prav te dni objemal kot svoje zaveznike najbolj zagrizene nemčurske trgovce na Štajarskem, si upa še ziniti besedico o narodnih idejah! In če ta list sme javno vabiti liberalce vse do zadnjega, da se oklenejo njega, zakaj bi voditelj katoliške cerkve v pastirskem listu ne s r el klicati v spomin zvestobo krščanski veri in poživljati kristijane, da se ravno zdaj, ko predrzno
nastopa sovražnik, vsi do zadnjega oklenejo krščanskih idealov, s katerimi se lepo 'strinjajo narodni ideali! Še celo maloklerikalna ,, Edinost" je minoli teden pisala, da v cerkvi nahaja še dandanes znaten del našega naroda edini narodni zavod. To so razlogi, katere diktira pamet, da ima škof prav.
„Gorioa“ obeta v vabilu na naročbo, da bo njen program oni, za katerega so se zjedinili slovenski in hrvatski državni in deželni poslanci dne 2. oktobra 1890 v Ljubljani, ki so bili takrat vsi edini. Sliko goriške edinosti pa podaja „Gorica“ še na isti strani. Predsednik „Sloge“ dr. Anton Gregorčič priporoča v oklicu do veleposestniških volilcev za kandidata tolminskega župana Oskarja Gabrščeka; precej spodaj se pa o njegovem političnem znancu piše, da ni pravi rodoljub, da je njegovo početje navadno kori-stolovstvo in politično sleparstvo. Ker je Ga-brščkova „Soča“ lani strupeno napadala BUčiteljskega Tovariša" in je „Sočo“ obsojalo vse učiteljstvo, sedaj pa „Tovariš“ pete liže „Soči“ in ponatiskuje iz nje dopise, prosi učitelj dopisnik .Gorice", da bi .Tovariš" ponatisnil tudi njegov članek zoper Gabrščeka, — kar se pa gotovo ne bo zgodilo zaradi političnega vprašanja. — To so dogodbe iz dežele Kolobocije, ki bi se lahko imenovala Slovenija, ako bi ne bilo na svetu znanega trojnega zla.
„Gorica“ piše: „L. 1900., katero smo srečno učakali, je kaj imenitno in važno na vse strani. Ono je zaključilo .razsvitljeno" 19. stoletje ter je otvorilo novi dvajseti vek, v kojsm bode imelo Slovanstvo brez dvoma prvo besedo, zato bi ga lahko imenovali tudi slovanski vek. Katoličanom je leto 1900 vsled odredbe sv. očeta pa peža sveto leto. Slovenci bomo obhajali v tem letu stoletnici rojstev dveh naših slovstvenih in dušnih prvakov Slomšeka in Preširna. Pri nas na Goriškem pa bode letos 400 let, odkar tukaj vladajo avstrijski vladarji."
„SoSa“ je začela izhajati po trikrat na teden, ker vidi proti sebi .besne nasprotnike pri nečednem rovarstvu" (Goričane). Dostavlja pa, da dr. Tuma ni hotel zadaviti dr. Gregorčiča, ker ta ni intabuliran na parodno vodstvo. Prepovedano pa ni Tumi, težiti po Gregorčičevih častnih službah. Dr. Gregorčič in njegovi narodni trotje so navajeni le slavospevov. Tako .Soča". Nihče se ne čudi, če je pri takem pisanju in teženju dr. Tume in Gabrščka v teh dneh najstrastnejši boj proti .Soči".
Kaj nam prinese leto 1900? Celjska .Domovina" spominja se pod tem naslovom križevega pota slovenskega naroda, udarcev, katere smo dobivali od vlade. Mnenje je, da dobimo teh udarcev obilo tudi v novem letu. Potem pa pravi: .Zato pa je upati, da bomo v gospodarskem napredku čvrsto korakali naprej, kar pomeni za nas najboljšo šolo tudi v politično osvobojenje. Največje važnosti v tem oziru za celjske in spodnje-štajerske Slovence je snujoča se zadruga .Merkur", ki bo že morda v nekaterih mesecih odprla svojo veliko trgovino za železnino. Oživotvorjenje te zadruge je za Slo vence gotovo večje važnosti, kakor če bi dobili svojega ministra na Dunaju, doma pa bili navezani, množiti tujcem kapital. Tako se nam tudi v letu 1900 ni treba ničesar bati. Ce ne napredujemo brzih korakov, pa napredujemo vztrajno in zanesljivo. Novo leto naj bi nam prineslo vztrpljivosti, ako že ne popolne sloge med političnimi in gospodarskimi strankami v lastnem taboru, in stali bomo Slovenci kot neprodirljiva falanga proti nemškim in vladnim naskokom. Naši poslanci in voditelji pa naj storijo vselej in proti vsakomur svojo dolžnost. Naj ne opustijo, še tako malovažno priliko porabiti, ki zamore slovenskemu narodu politično in gospodarsko pripomoči, naj ne prezrejo najmanjše zadeve zavrniti, s katerimi bi nam hotela vlada ali naši politični nasprotniki škodovati. Bodočnost je slovanska! Tudi v letu 1900 moramo skrbeti, da pridemo vsaj za edno stopnjo bližje temu prorokovanju".
O kranjskih Nemcih piše nekdo v .Domovino" : .Kranjski in goriški Slovenci se tej kopici nemških nacijonalcev nikjer ne postavijo v bran, kakor bi se morali. S tisto brezozirnostjo,
s katero nastopajo ti ljudje proti Slovencem, postopati bi morali mi povsod, in ne smeli bi pripuščati niti njim niti vladi, da se na naš račun maste. Kdor tega ne stori, ne stori svoje dolžnosti v političnem boju za pravice slovenskega naroda. Zamujeno pa se ne da več popraviti. Zato je pa treba, da se za prihodnjost za ta boj bolj oborožimo in organizujemo: Slovenci na Kranjskem in Goriškem dokažimo, da je Nemec na jugu le gost in ne gospodar!" — Slovenskim prvakom priporoča tudi .Slov. List", da si zapišejo te besede za uho.
.Učiteljski Tovariš" je postal politično glasilo liberalnih učiteljev. V prvi letošnji številki objavlja svoj program in napoveduje boj cerkvi. Pravi, da se veronauk in verska vzgoja ne smeta odpraviti iz šole, da se pa mora ločiti šola od cerkve. Kdo naj pa nadzoruje veronauk in versko vzgojo v šoli, če ne cerkev? Huduje se nad duhovni, ki delujejo med ljudstvom za krščanska načela, bodri pa svoje pristaše, da naj delujejo med ljudstvom za krščanstvu nasprotna, svobodomiselna načela. Obsoja delovanje duhovnov zunaj cerkve, meni pa, da je učiteljem vse dovoljeno zunaj šole. Te zahteve niso poštene! Mi zahtevamo za krščanski naš narod krščansko misleče učitelje v šoli in zunaj šole, paganski učitelji naj pa gredo med pagane in tam govore o svojem bogu. Za versko vzgojo je treba zveze cerkve s šolo. Sužnjev ne potrebujemo nikakih, pač pa podložnikov krščanskih načel v življenju.
Izvirni dopisi.
Iz Spodnje Štajarske. Novo leto, novo stoletje! Velika doba trpljenja in borbe leži za nami. Dal Bog, da dosežemo v novem več, kot se je dalo priboriti v minulem veku Kljub skrbi, kljub trudu, katerega imajo posa mezniki za delavsko organizacijo, kljub vsem novim postavam, novim paragrafom, ki se kujejo bajč v prid ljudstva in proletarca — napredujemo na Spodnjem Štajarskem vrlo počasi Jaz mislim sploh cel Spodnji Štajar, ne znabiti to ali ono okrožje, kajti če pogledamo delovanje celjske krščan. • socijalne narodne stranke, vidimo tu primeroma velikanske korake. Ustanovili so si delavsko podporno društvo, katero šteje sedaj okoli 560 članov, in 4 podružnice — vse v celjskem okrožju. Nadalje se je osnovalo politično društvo .Naprej". Skupno delovanje teh organizacij se je pokazalo pri vseh narodnih veselicah in zabavah, skupni plod tega delovanja pa se vidi najbolj iz krepkega zadružnega gibanja, a žalibog, da zopet samo v celjskem okrožju. Zadruge so ustanovljene skoraj povsod, kjer je trgovec Nemec ali nemški misleč odpadnik, to so zadruge, ki naj kljubujejo samopašnim tujcem. Dal Bog mnogo lepega sadu!
Celo zadružno gibanje ima na spretnih vajetih vešči organizator g. Ivan Kač, ki je v to svrho od pristojnega nastavljen. Kot načelniki oziroma duševni vodje zadrug so skoraj izključno gospodje duhovni, kateri skrbijo povsod za spretne poslovodje. Pod takim nadzorstvom in takim vodstvom je seveda tudi gmotni napredek povsod zajamčen. In v resnici je naše ljudstvo, in posebno delavstvo, povsod s cenim in dobrim blagom preskrbljeno.
V Celju imamo svojo zadružno gostilno, koji dela slavni mestni urad vedno dovolj sitnostij in zaprek. Vsak dan novi odloki, novo nadzorovanje itd., zoper kar se moramo vedno pritoževati. Hvalni, požrtvovalni pravniški pomoči gg. dr. Dečko in dr. Vrečko se je vedno posrečilo, take nagajivosti uradnim potom ustaviti. Nadalje ima delavska organizacija svoj pevski zbor pod vodstvom izkušenega pevovodje.
Naša iskrena želja ob novem letu je, da se prične tudi živahnejše delovanje v Mariboru, kjer naj se s posebno vnemo poprimejo delavske organizacije, da se otmč slovenski sinovi verskega in narodnega pogina. V Mariboru imajo rudečkarji še veliko besedo. Hodijo vsako leto rogovilit v Celje s svojo neplačano zastavo, dočim tej sodrgi v Celju tal zmanjkuje. Torej povsod na Štajarskem na vstrajno delo!
Politiški pregled.
Politični položaj. Ministerstvo Wittek bodo skoro šlo, pravijo, da okolu 10. januvarja. Stalo bode le toliko časa, da se bodo za njegovim hrbtom mogle ustavni naši državi rešiti stvari, ki bi ne našle v parlamentu večine. Listi pišejo, da bo Wittekov naslednik dr. pl. KOrber, ki bo dobil nalog, ustvariti definitivno uradniško ministerstvo in pritirati parlament do pozitivnega dela ter urediti jezikovno vprašanje. Državni zbor bode sklican v začetku meseca februvarja ter bode dlje časa neprenehoma zboroval. Naložila se mu bo v prvi vrsti parlamentarična obravnava proračuna. Odločilni krogi hočejo torej poskušati nadalje Bmešetarjenje" s pomočjo uradniških ministerstev. Desnico bodo zopet poskušali rabiti. Druge vesti zopet trdijo, da bode najnovejše ministerstvo vodil Gautsch ali pa Pininski. Da bi se Čehi z uradniškim mini-sterstvom kaj bolj sprijaznili, bode imenovan za Češko posebni češki minister, trdijo, sekcijski načelnik dr. Rezek.
Kvotno razmerje mej Avstrijo in Ogersko ni, kakor je bilo prvotno določeno, 65’6 : 34.4, od česar bi Ogerska itak imela ogromen dobiček, ampak cesar je v svoji naredbi popravil to razmerje na še večjo korist Ogerski. Določil je, da bodi razmerje: za Avstrijo 6610/*9, za Ogersko pa 33s/*„ odstotkov.
Plačujmo 1 Vojni minister avstrijski Krieg-hammer namerava kontingent rekrutov podvojiti. Zvišati hoče dosedanje število za 51.550 mož. Za to potrebuje zopet 400 milijonov kron.
V spravo med Čehi in Nemci nima nič zaupanja poslanec Pacdk. Te dni je pisal članek v „Podv. Liste", v katerem priznava, da imajo tudi Čehi zaradi jezikovnih bojev škodo v kulturnem, gospodarskem in gmotnem oziru, a ni upati miru, ker Nemce vlada krdelo šovinistov in da bo zato tudi leto 1900 leto boja. Boj proti vladi so Čehi napovedali kaj resno. Z dnem 1. januvarja je 57 mestnih in nad 100 kmetskih občin ustavilo izvrševanje poslov občinskega prenešenega delokroga. Občinam so se pridružili v obstrukciji tudi vsi češki okrajni zastopi. Na Žofijskem otoku v Pragi je pa občinstvo od vojaške godbe na Silvestrov večer zahtevalo, da naj zagode pesem „Hej Slovani". Ker se je godba upirala, je ljudstvo sikalo in klicalo „Ab-zug", in godba je odšla. Nato je občinstvo Slo na most, podrlo ondi stoječi črno-rumeni drog, strgalo ž njega zastavo in jo vrglo v Veltavo.
Ponesrečena vladna akcija za spravo mej Čehi in Nemci. Vlada si zaman domišljuje, da bodo Čehi mogli razpravljati z ljudmi, ki v češkem deželnem zboru proglašajo češko za „nemško provinco", kot je to stor 1 Wolf. Češki poslanci so ga obkolili ter mu grozili s pestmi, ako ne prekliče. Ogorčeno so vpili: „Češka je kraljestvo, ne nemška provinca!" Wolfov tovariš Steiner pa je Čehom kričal: nMolčite! Tu smo mi gospodje!" Deželni maršal je karal Wolfov izraz o „provinci“, na kar so proti izjavi deželnega maršala nemški poslanci vložili protest. Sloga z Nemci je Slovanom nemogoča. Govoriti se more pri teh razmerah le o premagancih in zmagovalcih.
S Češkega šo odpotovali orožniki, ki SO došli tja skoro iz vseh avstrijskih dežel vsled izgredov proti Nemcem in Židom.
C. kr. listi v krščanski Avstriji. V nižje-avstrijskem deželnem zboru so krščanski soci-jalci ostro prijeli uradno c. kr. „Wiener Zeitung", ki je pisala v božičnem članku, da je rojstvo Jezusovo — „pravljica". Tako postopanje od strani uradnega lista je imenoval dr. Lueger škandal. Utemeljeval je predlog, s katerim se pozi vije vlada, da v bodoče prepreči tako nesramno pisavo v svojem listu in dfi zadoščenje do skrajnosti užaljenemu katoliškemu prebivalstvu v Avstriji. Vladni zastopnik je — molčal.
Nezaupnica laškim poslancem. Komedijo s svojimi poslanci so pričeli igrati Lahoni v Istri. Njihovo politično društvo jim je dalo nezaupnico. Posl. Bartoli je nato dejal, da bodo laški poslanci odložili mandate. Tega prav gotovo ne store, ker ni gotovo, da bi bili zopet vsi izvoljeni.
Italijanski klub. »Information" pravi, da je državnozborski italijanski klub popolnoma tih, odkar je nastopilo grofa Claryja ministerstvo. Večina italijanskih poslancev, da je bila za časa zasedanja državnega zbora sploh doma, le nekateri, da so ostali na Dunaju, kjer so opazovali tek stvarij ob jednem pa pridno hodili od jed-nega ministra do druzega ter uganjali tam zakulisno politiko, zahtevajoč koncesij na k var primorskim Slovanom. Obetali pa da so, da so pripravljeni glasovati za nagodbo, za proračunski provizorij, sploh za vse vladne predloge, samo da jim gre vlada na roko v njihovih nakanah, naperjenih proti primorskim Slovanom. Dosegli so baje s tem zahrbtnim politikovanjem več, nego so zamogli doseči Slovani z javnim nastopom.
Prus — avstrijski poveljnik. Pruski princ Henrik je imenovan avstrijsko - ogerskim viceadmiralom. Nemški listi vprašujejo: „Ali potrebujemo še kakega dokaza za iskrenost av-8trijsko-nemškega „ prijateljstva “ ? Mi pa pravimo: Dokaz je tako očividen, da občudujemo prijaznost odločilnih krogov, ki s pruskimi vodji hočejo varovati Avstrijo.
Novi volilni zakon v Belgiji je dobil kraljevo potrdilo. Volitve po novi uredbi bodo meseca maja.
Z »zarotniki" proti republiki se že dolgo časa peča državno sodišče na Francoskem. O možeh, ki hote potegniti Franc.osko iz blata, je izreklo sodišče sodbo dne 3. t. m. Znani antisemit Deroulede je bil spoznan krivim, Barilir in Dupuc sta bila opravičena. Buffet in Deroulede sta obsojena na desetletno prognanstvo, Guerin pa bode moral 10 let prebiti v kaki trdnjavi. Lux Saluces je obsojen in contumaciam k desetletnemu pregnanstvu. Buffet bo šel v Bruselj, Deroulede v San Sebastian. Vodja lige patrijotov bode postal bivši nadpolkovnik Montiel, antisemitsko stranko pa bode namesto Guerina vodil Dupuc.
RuBka kultura. Sibirska železnica je v toliko dogotovljena, da je reka Amur zvezana z ! Evropo. Železniška proga je sedaj dolga 7000 vrst. Sibirska železnica se bode zvezala z glavnim mestom Kitajske, Pekingom. Da se je Rusiji posrečilo v tej točki ukrotiti trmo Kitajcev, je velik udarec za Angleško.
Kralj Aleksander ženin? Madjarski listi hote vedeti, da se bode srbski kralj poročil z nadvojvodinjo Izabelo, hčerjo nadvojvode Friderika, ki biva v Požunu.
Vojna v južni Afriki. Angleški generali pošiljaio v svet toliko več lažnjivih poročil, kolikor dožive več blamaž. General Frenoh je sporočil, da je zmagal pri napadu na Colesburg Bure Sedaj se je pa zvedelo, ga so Buri natepli in da je zgubil 150 mož in 8 častnikov in da so mu zaprli pot. Brzojavlja se še o drugi zmagi. Buri so vzeli Angležem Cyphergat pri Molteni. Angleška »Times" pravi, da to ni čudo, ker so Buri o tem, kar se v angleškem taboru godi, vedno bolje poučeni, nego angleški generali. Na borzi v Berolinu je bila razširjena vest. da so Angleži izgubili Kimberley, kjer divja huda vročinska bolezen. Ladyshmith Buri bom-bardujejo. Maximovi kanoni delujejo izborno.
Italija in Angleška se bodeta baje dogovorili, da pošlje Italija Angleški na pomoč vojake v Egipt. Na ta način bi potem Anglija mogla operirati s svojo egiptovsko posadko v Južni Afriki proti Burom. Italija in Angleška sta zadnji čas tako natepeni, da ni čudo, ako si gojita simpatije.
Afrika — deutseh. »Grazer Tagblatt" piše Nemcem v novoletni številki: »Afrika nemška, Afrika nemška... to je najljubši glas mej zvo-nenjem zvonov, ki naznanjajo 20. stoletje. Afrika nemška, ne sedaj ali jutri, ampak v bodočih dneh“... — Bog daj n pamet!
Domače novice.
Pozori Drugo številko dobe samo naročniki, zato prosimo, da se vsi, ki se nameravajo naročiti na list, podvizajo z naročnino. Kdor se ne bo naročil, naj današnjo številko vrne
ter zapiše na ovitek »Ne sprejmem". Somišljeniki, na delo, — pridobivajte novih naročnikovin dopisujte pridno!
Osebne vesti. Notar g. M, Koser je iz Ptuja premeščen v Mokronog. — G. Albert Sa-masa je z novim letom svojo tovarno izročil svojemu sinu Maksu.
Farsko gonjo ima „Slov. Narod" vedno na dnevnem redu. Škofa vedno neprenehoma osebno napada in mu očita hudobnost. Sinoči je prinesel vest, da so si zaradi njegovih napadov na škofa in vero »Narod" naročili celo povsem preprosti kmetje, ki so bili prej 8 let na „Slo venca" naročeni. Hm! Od zanesljive strani se nam pa poroča, da so patroni »Narod. tiskarne" zelo poparjeni, ker je tudi »Edinost" obsodila „Narod". Liberalci se čutijo vedno bolj osamljene. Svoje blamaže pa hočejo prikriti po izgledu Angležev z izmišljenimi poročili o »zmagah" nad pastirskim listom. Prepričanje postaja splošno, da je »Slovenski Narod" najpodlejši list v Av striji. Nič ni čudnega, če je potrkal škof njegovim naročnikom na kosmato vest.
Govoranca v oštariji. Piše se nam: Na novega leta večer je znani občinski svetnik pri dobrem bizeljcu dobil korajžo in izpustil to le govoranco v oštariji: „Mej duš, derehtarji lahku pravija: skup držima, ki vlečejo po šest tavžent iz kase. Per nas je pa drgač. Šterdeset tavžent borna mogl plačat vsak let samo za tist hudičov ajzenpon po mest, naše kojne pa konedercu gnat. Al župan misl, da Iblančan dnar kradema? Tavčar je tud hud. Je djav, da se boja ldje potli toku plašil, koker se zdej kojni. Mi iblansk po-posestniki se pa tud ne dama komanderat, kokr župan misli, mi nočma, dab naši kojni od j dovgga časa crkal. Župan nas premalkrat po vab,
1 da bli mi tih!"
Z lovorom ovenčali so v Silvestrovi noči v kazini ljubljanski Nemci dr. Binderja. Potem so zapeli »zmagovalno pesem Burov".
Dr. Tavčar na zatožni klopi. Vipavski dekan gosp. Erjavec je tožil vrhovnega urednika »Slov. Naroda“ dr. Ivana Tavčarja zaradi razža-ljenja časti. »Narod" pravi, da hoče dekan pod ključ spraviti glavnega liberalca. Vse svoje upanje pa stavi dr. Tavčar na srečno svidenje pred porotniki, katere menda šteje med »manjše" liberalce.
Škof blagih rok. Knezoškof dr. Jeglič je podaril »Naši straži" 100 kron. To je že tretji dar »Naši straži". Za Jeranovo dijaško kuhinjo je daroval tudi 100 kron in dijaški kuhinji v Kranju 100 kron.
Posnemanja vredno. Iz Prage je 1. janu-varja prišla v Ljubljano ta le brzojavka: »Po-veljništvo dež. brambe je praški občini poslalo nemški dopis. Občina je zavrnila nemški dopis ter naznanila vojaški oblasti, da bode odslej vedno tako postopala. Ta brzojavka je pretresla ljubljanski magistrat, ki zato nemških dopisov državnih uradov ne pošilja nazaj, da se obvaruje slovenski značaj Ljubljane.
Čisto zadeto! »Narod" je sporočil svojim čitateljem nekatera Vilharjeva prorokov&nja, mej katerimi stoji za 1. 1899.: »Lipa in hrast se pogajata". Kar se Kranjskega tiče, je prorokovanje čisto zadeto. Prihodnje zasedanje dež. zbora bode pokazalo, ako to prorokovanje velja tudi za leto 1900.
Smrtna kosa. Umrl je č. g. kanonik in dekan Karol Gajšek na Dobrni. — V Novem Mestu je umrl g. Jož. Žitek, oče odvetnika dr. Žiteka. — Umrl je na Primskovem pri Kranju nenadoma vpokojeni župnik Janez Pavlič. — Umrl je v Karlovcu frančiškan o. Gilbert Gr a vi, doma iz Višnje Gore. V Karlovcu, je deloval nad 40 let. — V Gorici je umrl č. g. Štefan Bensa, stolni školastik in kanonik.
Nemške račune — nazaj 1 Ob novem letu zopet preplavljajo Ljubljano nemški računi. Priporočamo, da se take račune pošlje nazaj, ali se jih pa ne plača. Tukajšnja firma za instalacijo vodovoda, Ecker, zavzema pri pošiljanju nemških računov prvo mesto.
Ljubljanski policaji ne bodo dobili zboljšanja plač, kakor je v zadnji obč. seji oblastno dejal oče župan. Čas bi pač bil, da bi se teh revežev spomnili. Želeti bi bilo, da jim olajšajo
tudi njih težavno službo s tem, da jim zmanjšajo službeni čas. Mestni magistrat naj bi se pa spomnil tudi mestnih delavcev, kateri imajo lepo priložnost, za ljubljansko mesto stradati in hoditi strgani, mej tem, ko se marsikje naredi kaj nepotrebnega.
Mestna posredovalnica za delo je pričela poslovati v Ljubljani 3. januvarja. Uradne ure so od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne in od 4. ure popoludne do 7. ure zvečer. Za posredovanje se bode plačalo 40 vinarjev za štiri tedne.
Studenec in dr. Bleiweis. V blaznici na Studencu se gode čudne stvari. Blaznemu nadporočniku Lukanu se je zopet posrečilo uiti ter so ga prijeli v Zagrebu. Te dni je pa ušla tudi neka ženska. Na Studencu je niso prav nič pogrešali ter so se zelo čudili, ko so jo ljudje privedli nazaj v blaznico. Bilo bi pač boljše, da vitez Bleiweis uredi razmere na Studencu in manj kriči v ljubljanskem občinskem svetu.
Zadnji bumel Karnijolcev ni ostal brez nasledkov. Njihova predrznost je zelo razburila RovŠkovega slugo Janeza Žolgarja, ki je pričel bombardirati Karnijolce z jabelki. »Slo-venec" pravi k tej obsodbi: »Ker med delavci narašča razburjenje vsled karnijolskih izzivanj, opozarjamo delavce, naj puste slovenski značaj Ljubljane braniti narodnonaprednemu meščanstvu in se naj nikar ne puste speljati do kakih kaznjivih dejanj, ker za vse obsodbe so želi doslej le zasmeh narodno-naprednega dijaštva. — S tem mnenjem »Slovenca" se popolnoma strinjamo.
Zglasilnice, ki so se doslej dobivale brezplačno na policijskih stražnicah, so v novem letu po vinarju. Trdi se, da so ljudje hodili po brezplačne zglasnice, pa jih proč metali, tako da so za tiskarno zelo narasli stroški.
Volitev v goriško veleposestvo. Malo .tre-notkov pred volitvijo pojavil se je še eden kandidat za izpraznjeni deželnozborski sedež. Ta mož je grof Lanthieri. Slovenski veleposestniki se tej kandidaturi smejejo, ker so znane upravne zmožnosti tega grofa. Pri volitvi je zmagal slovenski kandidat, tolminski župan Oskar Gabršček, z dvetretjinsko večino.
Kardinal Missia se je povrnil v Gorico iz Rima na novega leta večer. Po pozdravih dostojanstvenikov na kolodvoru se je odpeljal v svojo palačo.
Slavnost v uredništvu »Edinosti*'. Dne
1.	t. m. se je vršila pri »Edinosti" priprosta ali prisrčna svečanost. Glavni urednik, gosp. Makso Cotič, je obhajal desetletnico, kar stoji na čelu lista. O tej priliki se je oglasilo v uredništvu odposlanstvo političnega društva »Edinost", sestavljeno iz gg. predsednika prof. Mandiča in podpredsednikov dr. Gregorina in dr. Rybafa. V markantnih potezah je slavil gosp. prof. Mandič slavljenca neumorno požrtvovalnost, ki je v skromnih razmerah povzdignil list na današnjo višino.
V Tržiču bodo v kratkem občinske volitve. Upamo, da ne bo nobenega Slovenca, ki bi še nadalje pomagal vzdrževati v Tržiču Nemčurstvo, izza katerega kuka zadnji čas celo Wolfovstvo.
Slovensko časništvo. »Slovenec" je v novem letu dobil večjo obliko. »Domovina" je pričela izhajati dvakrat na teden; »Mir", in »Primorski list" sta postala tednika ter dobila znatno povečano obliko.
Uredništvo „Slovenke“ nima več gospa Marica Nadlišek. V »Edinosti" čitamo, da je je prevzela gdč. Ivanka Anžič, Nekateri pa pravijo, da je za to Ivanko skrit Etbin Kristan. Konsorcij »Edinosti" je dolžen, da pojasni razmerje.
Štajarski deželni zbor. Pri poročilu o proračunu je bila 30. t. m. ostra debata. Poslanec Walz je udrihal po Slovencih. Očital je dr. Sernecu in dr. Dečkotu, da sta kriva celjskih izgredov, ker sta uprizorila slovansko slavnost s provo-katoričnim namenom v trdo nemškem kraju. Očital je Slovencem, da so morilci in ubijalci. Poslanec Robič je vrlo odgovarjal Walzu. Opozarjal je Nemce, naj ne hodijo iz steklene hišice. Nemci imajo vzrok, da ne upijejo o celjskih izgredih, ker so jih sami zakrivili. Protestiral je proti Walzovemu psovanju slovenskega naroda,
V štajerskem deželnem zboru nimajo Slovenci ničesar iskati. Predsedstvo jih ne brani niti pred najsurovejšimi napadi.
Slovencev v družbi Jezusovi je bilo leta 1900 v provinciji avstroogerski: 10 mašnikov, 6 školastikov in 8 lajikov, vseh skupaj 24.
Proti tihotapcem. Kakor poročajo goriški listi, so ob vsej avstrijsko-italijanski meji postavili 4 metre visoko mrežo iz zacinkane železne žice, pripravljeno, da začne zvoniti, ako bi kje poskušali prodreti žico.
Pouk v sadjereji je priredila te dni koroškim slovenskim kmetom gospodarska zadruga v Sinči Vesi.
Davki na Kranjskem so znašali 1. 1848: zemljiški davek 682, hišnorazredni davek 54, davek od hišne najemnine 36, pridobnina 53, dohodarina (1. 1851.) 32, davek od žganja 10, od vina 222, od piva 18, od mesa 48, od tobaka 370 in lotrija je nesla 120 tisoč goldinarjev. Leta 1895. je pa znašal: zemljiški davek 616, hišnorazredni davek 143, hišnonajemninski davek 163, pridobnina 152, dohodarina 403, davek od žganja 22, od vina 220, od 194, od mesa 38, od tobaka 1309 in loterija 283 tisoč goldinarjev.
Novo šolsko poslopje na Vidmu začnejo kmalu graditi ter je krajni šolski svet v ta namen kupil Podjedovo posestvo za 4000 gld. Znana dobrotnica v Krškem, gospa Hočevar, pa je prevzela nase 3500 gld. kupne cene.
V Ameriko se hoče preseliti večje število barjanov. Vzrok je obupni položaj, ker se zavlačuje osuševanje barja.
Drobne novice. Občinska uprava v Celju ima nedostatka 219.997 kron. — Vsled južnega vremena so bile na raznih krajih Tirolskega povodnji. Več mostov je voda odnesla. — Zmrznil je Srhumijev krojaški pomočnik Pavel Žagar na potu, ko je šel domov na praznike. — Iz okrajev Pregrad, Krapina in Klanjec je prepovedano uvaževati prešičje meso v Avstrijo. — Požarno gasilni zaklad je koncem 1. 1898. znašal na Kranjskem 17.135 gld. — Koroški Slovenci imajo doslej 20‘posojilnic. V 1. 1899. so imeli 10 političnih shodov in 13 shodov Ciril Metodovih podružnic. — V Novem Mestu so dobili drsališče. — Mrtvega so našli 30. decembra na Javorniku 31ie+nega hlapca Jožefa Kepca. Pripeljal se je t a z Jesenic, da bi v ondotnem valjičnem mlivu dobil dela. — Ponesrečil se je v tovarni L Clobočnika v Ljubljani pomočnik K. Selan, ko je čistil kotel. — Obesil se je v Ljubljani na starega leta dan bivši hišni posestnik na Opekarski cesti Franc Krže. Prej je grozil družini, da jo bo vso poklal. — V Ameriki se je omožila 8’ovenka učiteljica Leopoldina Kovačič, hčerka pokojnega davčnega kontrolorja iz Novega Mesta s silo bogatim posestnikom rudnikov. — V šentjakopski fari v Ljubljani je bilo preteklo leto 50 oseb več rojenih, nego umrlih. — Sadnih vrtov je bilo lani na Kranjskem 229, sadnih drevesnic pa 171. — V Kobaridu so 1. t, m. slovesno otvorili okrajno sodišče.
Razkrinkani izdajatelj „Glas Naroda". Izdajatelj ameriškega lista „Glas Naroda" je agent, ki skrivno vabi na ta le način slovenske kmečke fante v Ameriko: „Ako ste podvrženi vojaškim dolžnostim, pazite, da ne pridetev roke policajem, da se izognete temu, je najbolje, da greste, ko pridete v Ljubljano, k nogam v Št. Vid nad Ljubljano, tam si kupite vožnji listek doTrebiža sami, iz Trebiža v Inomost, iz Inomosta v Base itd." Prosimo rodoljube po deželi, naj svare ljudstvo pred tem podjetjem. Zadnji čas policija ne spi in dobi hitro v pest one, ki se vsedejo na lim Sakserjevih obetom. Sakser pri tem seve ni na škodi.
Koroške novice. V Ši artnu nad Beljakom se je po neprevidnosti sam ustrelil neki laški delavec. Igral se je z nabasanim samokresom, ki se je sprožil in zadel 15 letnega fanta v prsi, da je takoj obležal mrtev. — Gostilno pri „Sandwirtu“ v Celovcu je za 100.000 gld. kupil gosp. J. Ja m ek.
Laški visokošolci iz primorskih dežel imajo jutri posvetovanje, kako bi se udeležili dijaškega shoda v Riiru. Ako bodo šli ti gospodje v Rim, smejo slovenski dijaki v Rusijo.
Morilca vjeli Zadnjič smo poročali o roparskem umoru znane gostilničarke Marijanice na Bači. Morilca je dobil orožnik Križaj pred cerkvijo na Ponikvi. Hotel je zbežati. S tem se e izdal. Morilcu je ime Peter Carli ter je doma na Ponikvi.
Nesreča, Cirkularna žaga prijela je dne 4. t. m. za roko mizarja Verbiča iz št. Vida, v delu pri Matjanu v Ljubljani in mu odsekala prste leve roke.
Lahonska hvaležnost. „Edinosti" se piše: ?red časom ste že pisali o nekem g. Sorrentinu, ki ima,mnogo naročeb za Ljubljano in ki ima svoj kamenolom nekje tam pri Dutovljah. Te dni je zopet počastil nek slovenski napis v Trstu z naslovom „tabella schiava'1. To je hva-ežnost do onih, ki mu dajejo kruha! To naj vzamejo na znanje oni Slovenci, ki temu gospodu dajejo zaslužka, osobito pa naj to čitajo v Ljubljani!
Občinski zastop v Brežicah je sklenil zapovedati gostilničarjem, da morajo imeti nemške jedilne liste.
Nemška surovost. Pri ptujskem okrajnem sodišču je na praznik sv. Štefana klofutal sodni nadoficijal in občinski svetovalec Kerschel (Kerželj) 641etnega v službi osivelega uradnika slugo Javšovca. Stvar se je prijavila na višje mesto. Kaj poreči predsedništvo mariborskega sodišča k temu paševanjn pri ptujskem sodišču?
V koroškem dež. zboru je slovenski dež. poslanec Grafenauer govoril proti zvišanju davka na pivo, ter predlagal, da dež, odbor izdela načrt, da se obdačijo biciklji. Sprejet je bil davek na pivo pa tudi Grafenauerjev predlog. Sprejel se je predlog posl. Lemiša, da se deželna naklada zviša od 60 na 65 procentov.
Razstava slik. V „Katoliškem Domu" je v veliki dvorani razstavljenih dvoje krasnih slik slovenskega slikarja J. Groharja, kateri je izgotovil za romarsko cerkev na Brezju. Naj nihče ne zamudi ogledati si prekrasno delo.
Pobite živali. Lani je bilo na Kranjskem pobitih nevarnih živalij: 2 medvedkinji, 1 hijena, 32 vider, 6 steklih psov.
V Ameriko je šlo lani iz črnomaljskega, kočevskega in novomeškega okraja 730 oseb.
Plava kri na Kranjskem. Med kranjskimi plemenitniki jih je mnogo, ki nosijo nemška imena in menijo, da jih je rodila mati Germanija, a njihovi predniki so bili čisto slovenske krvi z lepimi domačimi imeni. Ko so bili od cesarjev poplemeničeni, se jim je „milostno dovolilo", da so si smeli privzeti nemški priiimek, in navadno so novi plemeči prosili cesarja še to milost, da so smeli odbacniti svoje prvotno slovensko ime in imenovati se samo s plemiškim nemškim imenom. Tako so postali iz Slovencev Nemci, kakor dokazujejo nastopna imena: Kačnik — Schlangerberg, Kovačič — Schmiedhoffen, Dolničar — Thalnitscher, Vlah — Flachenfeld Nemec — Nemitzhoffen, Bukovec — Buchbaum, Puhar	—	Puchenthal, Vrtič	—	Verthenfeld,
Brzina	—	Siegenthal,	Grmek	—	Ehrenleben,
Papež — Pappelberg, Naglost — Nagelheim, Počivalnik — Rastem, Zajec — Saitzenberg, Star
— Sterburg,	Lovrič	— Solinau,	Šinkovec	—
Sinenberg, Rece —	Regenheim,	Zalokar	—
Sallenstein,	Vajec —	Wazenberg,	Smrekar	—
Lichtenthal, Valček — Wallensperg, Florijančič
— Griinfeld, Lukančič — Hortenfels, Rakovec
— Reigersfeld, Petek — Petteneck, Šera — Scherenburg, Šivic — Schiwitzhoffen, Premrl — Premerstein, Cirjan — Zierheim, Kos — Sternegg, Matačič —	Seethal,	Prešeren — Heldenfeld,
Oblak	—	Wolkensperg, Škrinjar	— Trugler,
Cergol	—	Zergollern,	Kordič	—	Herzenthal,
Gladič — Degenfeld, Rus — Russenstein, Voglar
— Wiesenegg, Šapka — Ehrenbach, Jelovšek
— Fichtenau, Javornik — Altenfels, Škrpin — Oberfeld, Levičnik — Glonberg, Gogola — Leesthal, Knific — Stainhosen, itd.
„Slavljanska Lira“ list za tamburaške zbore. Prične izhajati v Trstu s 15 im januvarjem 1900. Izhajala bode v zvezkih mesečno na veliki četr-tinski obliki na dveh polah, to je 16. straneh, ne vštevši platnice. „Slavljanska Lira" bo prinašala izključno le tamburaške koncertne skladbe
nalašč prirejene za razne koncerte veselice, itd. Vsebina nSlavijanske Lire" bodo sledeči komadi: Venčki raznih slovanskih narodov; pesmi za en, dva in več glasov s spremljevanjem, fantazije, varijacije, idile, gavotte, romance serenada, od-omki iz različnih oper in operet, menuetti, operni in operetni potpourri, kakor tudi koračnice, mazurke, valčki, polke itd. Celoletna knjiga BSlavljanska Lira" bo imela z naslovom in kazalom 200 stranij, na katerih bo 30—35 različnih gori označenih modernih skladb, ter bo stala za vso leto po pošti pošiljana le 15 kron, za pol leta pa 8 kron av. velj. Naročnino treba je poslati naprej, vsaj do 10. januvarja 1900. Ker se bo tiskalo le malo izvodov več, nego bode naročnikov. Uredništvo „Slavljanske Lire* je v Trstu, ulica Cologna št, 2, I. nadstropje. Na obilo naročevanje vabi Hrabroslav Vogrič, učitelj glasbe, vodja pevskega in tambur. zbora „Kolo“ v Trstu.
„Pom 'in Svet" letos ne bo samo zabaval, ampak tudi učil. To dokazuje že v prvi številki. Na uvodnem mestu razpravlja urednik dr. Fr. Lampe težavno, a zanimivo vprašanje o lep*ti. Potem pridejo povesti, pesmi in ocene knjig. Na zadnje je nov oddelek jBČasopis“, ki popisuje Bure. Posebno krasne so slike, n. pr. „Slovenska ženska narodna oprava" po Koželjevem izvirniku v barvah. Z veseljem bodo ljudje gledali tudi slike iz južne Afrike: Mesto Pretorija, Prehod burske pošte čez reko, Burska družina ter oranj-skega in transvaalskega predsednika, Steijna in Kriigerja.
»Voditelj v bogoslovnih vedah", katerega
izdajajo profesorji bogoslovnega učilišča v Mariboru, je jako dober list za slovensko duhovščino. Prinaša tudi mnogo zanimivih člankov o slovenski cerkveni zgodovini in starinoslovju. Stane na leto 4 krone.
„Sin." Rodbinska drama v 4. dejanjih. Spisal Engelbert Gangl. To dramo je prinesla „Slo-vanska knjižnica" in stane za naročnike 45 kr., po knjigarnah pa 60 kr. Ker je naročnikov le okoli 600, je gosp. Gabršček ustavil izdajanje „SIovanske knjižnice" z izišlim 93. snopičem.
Slovenci I Vpisujte se v družbo svetega Mohorja I	____
Najnovejše vesti.
Gradec, 5. decembra. Včeraj našli so v njenem stanovanju okolu 70 let staro Karolino Wagner mrtvo. Vse kaže. da je umrla nasilne smrti. Njen 73Ietni mož je izginil. ,
Praga, 5 januvarja. V Nachodu je izginila krščanska dekla Marija Cervenka, ki je bila v službi pri Židu Kohnu. Trdijo, da jo je neko ljubezensko razmerje gnalo v smrt, občinstvo pa govori, da so jo umorili Židje. Ukrenilo se je vse, da ne pride resnica na dan.
Moravska Ostrova, 5. januvarja. V tukajšnjem rudokopu je včeraj pričelo štrajk 1200 ’ delavcev. Doslej se še ni kalil mir.
Carigrad. V okraju Tibre so se pojavili veliki nemiri. Turškega polkovnika Ali Beya so puntarji umorili
Tiflis, 4. januvarja. Potresni sunki se ponavljajo. Doslej je razdejanih 13 vasij. 800 ljudij je mrtvih.
i
Razne stvari.
Naslednik sv. očeta. Genevski list „Caffaro“ pravi, da je izvedel, da je sv. oče kardinala Gottija priporočil za svq^ga naslednika.
Časi se spreminjajo. Pred 50. leti se je plačalo gg. poslancem v drž. zboru na Dunaju le 27 261 gld. Za 1. 1900 pa se bo gg. poslancem v istem drž, zboru izplačalo 1,300.801 gld., v drž. zboru v Pešti pa 1,762.876 gld. Pred 50. leti je bilo prispevati 123,085.571 gld. za armado, sedaj po 50. letih se je ta svotica povečala do 210 milijonov.
Gimnazijke v — kuhinji. V Budimpešti je že mnogo gimnazijk. Mnogo si to napredno žen-stvo domišljuje na svoje znanje. Sedaj jim je pa naučni minister spopolnil to znanje na jako radikalen način. Zapovedal jim je, da morajo je-denkrat na teden obiskovati — kuhinjo ženskega izobraževalnega društva.
Kam je izginil denar? Skoro pri vseh bankah cele Evrope so v zadnjem času zvišali obrestno mero na 6°/0 ali 57»%, kar je znamenje, da ni denarja. Radi tega so prisiljene tudi ljudske posojilnice in hranilnice, da zvišajo obrestno mero. Vse to pa je v veliko škodo ubogega delavskega ljudstva, ki mora vse ogromne obrestne svote trdo prislužiti. Ljudstvo je vedno bolj revno, kapital pa se zbira pri židovskih kapitalistih.
Srbski kralj na Dunaju. Poročali smo že, da je srbski kralj Aleksander došel pretekli teden v posete k našemu cesarju. Na dunajskem kolodvoru so kralja pozdravili srbski visokošolci. Ta pozdrav pa se je vršil vsled pritiska. Veliko-šolcem je bilo zagroženo, da sicer zgube štipendije.
Pruska vlada pri delu. Nemška vlada je sklenila, da premesti vse poljske uradnike v čisto nemške kraje. Nemce pa pošlje mej Poljake. Tako misli, da bo germanizacija hitreje napredovala.
Dosedanje dopisnice po 2 kr. smejo se vporabljati še do 31. marca t. 1., vender pa se mora poleg vtisnjene znamke prilepiti še znamko za 1 vinar, ker stanejo nove dopisnice 6 vinarjev.
Na Ogerskem in pri nas. Pristojbina za dopisnice je ostala na Ogerskem neizpreme-njena. Na Ogerskem se torej lahko dopisuje z dopisnicami za štiri vinarje, pri nas za 5 vin. Ali imamo še skupnega cesarja?
Tudi v smrti združena. V Gradcu je zadela kap trgovca Henrika Brauna. Njegova smrt je ženo tako pretresla, da se je čez nekaj minut tudi ona zgrudila mrtva na tla.
Zena ubila moža. Luka Žužič, kmet iz Nuštra na Hrvatskem je rad pil vince. Na novega leta dan se je zopet napil vinske kapljice. Prišel je domov slabih nog. Žena ga je zmerjala, mož pa jo je dolgo časa mirno poslušal. To je hudo ženo še bolj razdražilo, pograbila je sekiro in možu preklala glavo.
Potres je porušil v okraju Tiflisu 10 vasij.
Vzorna država je Italija. Tako pišejo la-honski listi. Tisti, ki jo poznajo, trdijo drugače. Zelo vzoren red je vladal v Italiji na sveti večer. Ta večer se je ondi primerilo dvajset umorov in dva umora lastnih očetov.
Pijance ozdravil bode zdravnik dr. Sa-pelier. Trdi, da je izumil serum, s katerim dobi pijanec grozen gnus do pijače.
Zver. V dunajski bolnioi se je na novega leta dan neki jetični bolnik zaklal v trenotku, ko mu je duhovnik hotel podeliti zadnje sv. zakramente.
Obešena je bila na Dunaju 2. jan. Julijana Hummel, ki je svojega otroka toliko časa trpinčila, da je umrl. Pod vislicami je zatrjevala, da je nedolžna. Njenega moža je cesar pomilostil na dosmrtno ječo.
Velikansko nemško industrijalno podjetje je Kruppova tovarna topov. Dela daje 44.087 uradnikom in delavcem.
Nesreča v rudokopu. V Bronsvilu v Pensilvaniji (Amerika) je nastal požar v rudokopu Šest ljudij je bilo takoj mrtvih, 45 zasutih.
25 delavcev zastrupilo se je v Mutikišnovi tovarni v Moskvi. Pili so zastrupljen čaj.
Otrok — samomorilec. Na Dunaju se je hotela umoriti neka 131etna šolarica. Skočila je z okna na dvorišče, pa priletela na kup snega. Poškodovala se ni nič.
Levi raztrgali so v dunajskem »Thier-gartenu" nekega pazniku, ko je neprevidno čedil jim kletko.
Wiener Jabres Chronik von der Ultesten Zeit bis auf die Gegenvart Von A. v. G. Wien 1899. Znabiti se ugane, kdo je spisal to knjigo, obsegajočo 127 stranij. Dunajčanom bode kronika gotovo všeč, ker so v njej z veliko skrb-Ijivostjo zbrani v kronologičnem redu vsi važ Heji dogodki, ki se tičejo razvitka avstrijskega prvostolnega mesta, od Kristusovega rojstva do danes. Za poskušnjo naj podamo mal odlomek. L. 1683. Posebno znamenito je to leto za Dunaj. 200.000 Tutkov je oblegalo mesto. Grof Starhem-berg je čvrsto branil mesto 61 dnij. Prišla sta mn na pomoč in prinesla rešitev vojvoda Lot-
rinški in poljski kralj Sobieski. Preden so naskočili sovražnika, brala se je sv. maša na Leopoldovi gori. Navzočih je bilo 30 knezov, ministriral je pri sv. maši sam kralj Sobieski. Potem so šle v se pomožne vojske nad Turka. Obupno so se branili Turki, a vender so nato začeli bežati, pustivši v taboru vse imetje. Med plenom se je našlo 2 milijona gld. v denarjih, 20 000 komadov goveje živine itd. Na obeh straneh je padlo pri tem obleganju po 50.000 ljudij. Vsa dunajska predmestja so bila razdejana. Vsled izkušenj, dobljenih pri tem obleganju, se je ukazalo, da 600 korakov od mestnega ozidja ne sme stati nobena hiša. Tako je nastal Glacis. samo na Naschmarktu se je v ta namen moralo podreti 50 hiš. — V ulici Neustift se sezida to leto cerkev s samostanom, katero imajo od
1. 1810. Mehitaristi. — Zgradi se dalje Starhem-bergova palača, kjer je sedaj poslopje naučnega ministerstva. Utemelji se preskrbovalnica v Neu bau-u — Pogori samostan pri Šotih. — To leto je Poljak Kolšicki napravil na Dunaju prvo kavarno. V turškem taboru se je dobilo velike množine kave, ki je bila dotlej na Dunaju še precej neznana. Kolšicki jo je začel kuhati in kmalu se je Dunajčanom priljubila. Za časa Marije Terezije je bilo na Dunaju že 11 kavarn, danes jih je pa 675.
Društva.
Shod obrtnikov vršil se bode v nedeljo dne 7. januvarija dopoldne ob 10. uri v gostilniških prostorih »Rokodelskega Doma“, Komen skega ulica št. 12. Sklicuje ga » Konservativno obrtno društvo”. Vspored bode: 1. Občni zbor zaveze okrajnih bolniških blagajn v Trstu.
2. Shod obrtnikov v Pragi. 3. Škofovski zavodi in obrtniki 4. Sprememba obrtnega reda v državnem zboru, poroča drž. poslanec dr. Krek. 5. Raznoterosti. Razvidi se, da je vspored jako zanimiv. Želeti je, da se shoda udeleže g. obrtniki v polnem številu.
Javno predavanje. Prihodnjo sredo predava ob polu 8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoli-škega Doma* drž. poslanec dr. Krek. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč. soc. zveze”.
Redni občni zbor „Naše Straže" v Ljubljani za leto 1899. se bo vršil dne 14. januvarja 1900 dopoldne ob 11. uri v Trstu v „Slavjanski čitalnici” s sledečim vsporedom:	1.	Nagovor
predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Sklepanje o poročilu načelstva. 5, Volitev treh pregledovalcev računov. 6. Even tualni predlogi in sklepi o njih. Načelstvo.
Vabilo k veliki veselici, katero priredita Št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 7. januarja 1900. leta v Sokolovi dvorani »Nar. doma”. Vstopnina za osebo 20 kr. Začetek veselice ob 6. uri zvečer.
Pekovsko strokovno društvo za Kranjsko priredi 14. januvarja 1900 v hotelu pri Lloydu v Ljubljani veliki »pekovski ples” s prijaznim sodelovanjem slavne godbe »Ilirije”. K mnogo brojnemu obisku vabi uljudno	Odbor.
Slovensko delavsko stavbinsko društvo v Ljubljani je v preteklem letu imelo 73.000 gld. prometa.
RuBskij kružok v Ljubljani. Pravila tega društva, katerega namen bo, gojiti učenje ruskega jezika, so že potrjena.
Društvo Kneippovcev v Ljubljani bode imelo 7. t. m. ob 10. uri dopoludne svoj prvi občni zbor v mali dvorani „Mestnega Doma”. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za zdravljenje z vodo.
Društvo veleposestnikov se snuje na Goriškem, kakor poroča »Soča”.
Jubilejno podporno in hranilno društvo učiteljic je imelo svoj prvi občni zbor dne 30. dec. m. 1. v »Nar. Domu” v Ljubljani. Razun običajnih točk sta bili na dnevnem redu tudi 2 predavanji: »Ženska ročna dela” in »Naše dekliške šole”. — Gdč. predsednica pozdravi udeleženke prav prisrčno — vender z obžalovanjem konstatuje, da mnogih ni, katerih bi bilo pričakovati vzpričo tako blagim namenom, kakor je ima to društvo. Gdč. tajnica poroča o delovanju
in stanju društva v baš minulem letu. Društvo šteje nad 50 pravih članov in 3 podporne. Najmarljivejši je radovljiški, zatem kočevski, kranjski, črnomeljski iv novomeški okraj. Manj članov šteje Ljubljana in nje okolica, logaški, krški, kamniški in litijski okraj. Brez vsakega člana je postojinski okraj. — Odbor je imel 2 seji — o Veliki noči in 9 nov. Iz poročila gdč. blagajničarice povzamemo, da je imelo društvo 184 gld, 80 kr. dohodkov, stroškov pa 7 gld. 44 kr. V hranilnici je naloženih 170. gld. v zasebni blagajni 7 gld, 36 kr. O točki »Ženska ročna” dela je poročala gdč. Vita Zupančič, Metlika, zanimivo in stvarno o osobito senčnatih straneh tega pouka. Ker se bode to velezani-mivo poročilo tiskalo v pedagoškem listu, naj navedem tu le vsprejete resolucije: 1. Uvedejo naj se na Kranjskem, kakor je na Štajarskem, učiteljice ženskih ročnih del. Kjer to ni mogoče, naj se ta pouk primerno nagradi učiteljici, ki ga oskrbuje. 2. Krajni šolski sveti naj določijo primerno vsoto v proračun za potrebni mate-rijal, katerega naj dobe učenke brezplačno, kakor je to uže vpeljano na obrtnih šolah. 3. Naši zastopniki v krajnih šolskih svetih naj nam preskrbe za ta pouk potrebnih učil. Šolski muzej pa naj bode v tem merodajen vodnik. O točki »Naše dekliške šole” je poročala gdč. J. Miklavčič — Kranj. Ker se tudi to obširno poročilo da v natis, slede naj tu le resolucije. 1. Pri učnih načrtih za dekliške šole treba gledati bolj na to, da se pouk uglablja — nego tvarina širi. 2. Naj se ustanove istinite meščanske šole, ki bodo pristopne širšim slojem in bodo dale dekletom podlago za nadaljno strokovno izobra-ženje. 3. Na teh šolah naj se nastavijo učiteljice, izprašane za meščanske šole — pa tudi s plačo in pravicami meščanskih učiteljic. 4. Šolske oblasti naj se tudi pri nas izreko za dekliške 6razredne srednje šole na temelju 5 razrednih ljudskih ali pa 3razrednih meščanskih šol, kakoršne je zamislilo naučno ministerstvo uže 1. 1897. — ter v to svrho uže storilo pripravljalne korake. (Glej »Wiener Abendpost” z dne 3. nov. i899. 1") Te šole bi. imele tudi na-daljev. strokovne oddelke. 5. Učiteljice moramo stati vedno na braniku svojih pravic. Ker se nam z mnogih stranij hočejo kratiti, zato potrebujemo tesne organizacije. Brez te ne dosežemo ničesar. Vse točke so bile vsprejete. Pre-gledovalkam računov so bile izvoljene. Žrjav Ema, Praprotnik A, in Mrva R. Odbor je bil znova izvoljen. Samostojni predlogi so se stavili: 1. Društvo učiteljic deluj v soglasju z ostalimi učit. društvi na to, da se izpraznjena učit. mesta podele po postavno predpisanem potu in v postavno določenih rokih — no pa, kakor že delj časa sem — kar »pod roko — z i/govorom”, da velja le začasno. Dotični napravi izpit, služba se delin. razpiše (v zelo prikrajšanem roku) in kdo naj bi izpodrival uže tam bivajočega? Starejši kompetenti pa čakajo leta in leta, kje se jim bode kaj odprlo. (Predlog gdč. Zupančič.) —
2.	Zavezi učit. društev se vpošlji prošnja za brezplačni vsprejem našega društva, ker do sedaj še ni v položaju, da bi plačevalo prispevke. (Predlog gdč. Zupan.) — 3. V dosego boljše organizacije vpeljati je v društvo tudi člane (učiteljice), ki bodo plačevali 1 gld. letnega prispevka. Imele bodo vse pravice — samo do bolniških podpor ne. Pravila se v tem smislu popravijo in znova predlože v potrdilo. (Predlog gdč. Miklavčič.) — 4. Društvu učiteljic bode delovati zoper to (!), da se na najboljših krajih, mestih in trgih ustanavljajo redovniške šole (šolskih sester in drugih inozemskih redov) in sicer ne iz mržnje do redovnic, temveč le v lastnem interesu, kajti s tem se pobero najboljša mesta za učiteljice. (Predlog gdč. Clarici M.) Konečno nasvetuje gdč. Demšar, naj se naše društvo — z ozirom na to, da mu je pospeševati le stanovske koristi učiteljic — odločno odpove vsakemu prepiru na šolskopolitičnem polju. Obvelja. — Zborovanje je trajalo 2 uri.
Slovanskih društev na Dunaju je 134.
„Geografsko društvo" se je osnovalo v Zagrebu. Svoje delo bode posvečevalo v prvi vrsti preiskovanju hrvatske zemlje. Duša novemu društvu bode dr. H. pl. Hranilovič,
GLASNIK.
Delavska pisarna.
Slovensko krščansko-socijalno gibanje med delavci potrebuje središča. Zato se je ustano vila krščansko socijalna zveza, ki s svojimi pre davanji, shodi, izdavanjem gledaliških iger in drugimi dejanji krepko deluje. Da bo to delo vanje še vspešnejše, se osnuje v njenem okviru delavska pisarna, ki jo bo vodil v to izvoljeni naš član, ki bo ob enem tudi urednik „Glasnika" pri »Slov. Listu". Izprevideli smo namreč, da nam je treba posebnega, sposobnega moža, ki bo samo naši stvari služil.
Čuditi se moramo, koliko smo mogli doseči že doslej s sedanjimi močmi. Vsak, kdor je dosedaj sodeloval, ima svoje stanovske posle, ki so toliki, da mu njihovo izvrševanje vzame tako rekoč vse moči. Namesto potrebnega odpo čitka pa mu je bilo treba še hujše delati v naših organizacijah. Ne pozabimo, da so delali v tem oziru skorej brez izjeme sami delavci. Koliko shodov, koliko sej in posvetovanj, koliko druzega dela so izvršili med temi leti, kar je oživela naša organizacija, to ve samo tisti, kdor je bival sredi med njimi. Čast jim vsem tistim, ki so s tako vnemo izvrševali težke pcsle pri organizacijskem delu slov. kat. del. društva, ki so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo časih cele noči darovali težkemu' delu v delavskem konsuranem društvu v Ljubljani, pri Stavbenem društvu, pri Čebelici, pri Zvezi ki so pa poleg Ljubljane mislili in delali tudi za vse slovenske pokrajine!
Ognjišče vsi krščansko-slovenski organizaciji tudi med kmetskim stanom je bilo dolgo Časa naše ljubljansko delavsko društvo. Od tod so se širile misli, od tod pa tudi poduk o prak tičnem delovanju. Ljubljanski krščansku-socijalni delavci so se proslavili pred celim slovenskim svetom in kdor ima še kaj smisla za nesebičnost, za vzorno ljubezen do načel in do bližnjega, jim ne more odrekati svojega spoštovanja.
Ni brez zasluge, kdor vodi započeto delo, toda po pravici -lahko rečemo, da je bilo težje delo v naših razmerah začeti, nego je nadaljevanje. In da so se ob tem začetku ubogi delavci tako sijajno izkazali, to je njihova neven Ijiva zasluga. Tem bolj, ker razmere in socija-listiška agitacija silijo delavce po celem svetu v nasprotje, v boj proti drugim stanovom. Naših delavcev krščanskosocijalno mišljenje je prebilo to smer in je pokazalo v vzornem sijaju, koliko zmore krščanska značajnost in plemenita požrtvovalnost.
Vedno bolj pa vidimo, da vsega dela, ki je nujno potrebno, ne zmagujemo v sedanjih razmerah. Zato smo ustanovili delavsko pisarno. S 1. februvarjem jo otvorimo. Svoj sedež bo imela v prostorih slov. kat delavskega društva v »Katoliškem domu" v Ljubljani.
Oskrboval jo bo, kakor smo že rekli, urednik delavskemu delu »Slovenskega Lista". Odprta bo vsak dan razven nedelj in praznikov od 8—12 vsakemu članu naših v kršč. soc. zvezi stoječih organizacij. Opravljala bo posredovanje za delo našim članom. Natančnejša določila v tem oziru bomo še naznanili Prepričani smo, da bo ta društvena posredoval nica storila mnogo dobrega. Uredili jo bomo — seveda po naših skromnih razmerah — tako, kot je vrejena delavska posredovalnica dunaj skega mesta. Ker bo poslovala brezplačno in bo omejena samo na naše ude, bo brez dvojbe upravičeno dopolnilo mestne ljubljanske posredovalnice, ki bo posredovala le proti plačilu.
Dalje bo ta pisarna svojim'članom preskrbovala pouk in pomoč v raznih zadevah de lavskega življenja. Ubog delavec se velikokrat ne ve kam obrniti za kak svet, za to, da se mu napravi kaka prošnja, da se mu pomaga do njegovih pravic. Vsak član krščanske-socijalne zveze se bo lahko v omenjenem času oglasil v pisarni in tam se mu bo brezplačno postreglo. Znano nam je mnogo žalostnih slučajev, ko je delavec iskal sveta in pomoči pri advokatih, in se mu je odgovorilo, naj naprej toliko in toliko
plača. Ker ni zmogel zahtevane svote, ga je advokat odslovil in vsa njegova važna stvar je splavala po vodi. Udje naših organizacij se bodo lahko po svojih društvih tudi pismeno obračali na našo pisarno.
Zveza med središčem in med društvi bo v vseh ozirih oživela po pisarni. Pri ustanav-ljaju društev, zlasti strokovnih zvez, glede na shode, na edinost pri poslovanju, na agitacijo bo zveza lahko mnogo točnejše izvrševala svoj posel, nego doslej, Dopisovanje bo lepo vrejeno in moč vzajemnega duha se bo utrdila.
Pripomniti pa moramo, da ta pisarna ne bo plačana iz »delavskih žuljev", marveč da je požrtvovalna ljubezen do slovenskih delavcev z i, dlje časa zagotovila naši pisarni gotov obstoj.
Če bodo naši člani tako umevali našo ustanovo, kot jo je treba umevati, ne dvomimo, da smo postavili z njeno ustanovitvijo nov temelj krepkemu nadaljnemu razvoju naše organizacije. Koristi se bodo kmalu pokazale in bodo spričevalo, da je med krščanskimi socijalci na Slovenskem res prava, dejanska vnema za delavski stan.
Trdno stojmo, kakor hrast!
Delu pojmo slavo, čast!
Delavske drobtine.
Vseslovenski delavski shod se bode vršil o binkoštih v Ljubljani. Preložil se je, ker so od raznih naših organizacij došle prošnjo, naj so vrši tedaj, ker bi mnogim udeležba G. in 7. t. m. ne bila mogoča.
Tobačna tvornioa v Ljubljani je med večjimi podjetji z ozirom na zračne delavske prostore najlepše vravnana. Žato je tem pomen ljivejše, če si ogledamo, kako je z zdravjem med njenimi delavci in delavkami. Po poročilu generalne direkcije na Dunaju 1. 1897. je Ljubljana po številu obolelih delavcev in delavk na petem mestu med vsemi 30. tobačnimi tvornicami v Avstriji. Na 1000 delavskih oseb jih umrje v Ljubljani 15 8, tako da je v tem oziru ljubljanska tvornica na tprvem mestu Nikjer ni toliko umrlih, kot tu. Večinoma umirajo za jetiko.
— Ne smemo pa prezreti, da je na temelju uradnih podatkov (Statistische Monatschrilt 1899; Bratasevičev spis: o umrljivosti v mestih str. 169) Ljubljana med zdravej širni mesti naše države. Med 1000 prebivalci jih urarje povprek v večjih mestih 20 6; v Ljubljani pa le 19 6. Splošno je po vseh planinskih krajih umrljivost do 15. leta precej visoka; potem pa pada in primerno mnogo več ljudij učaka višjo starost.
— V tobačni tvornici imamo domala brez izjeme ljudi od 15—50 leta. Od 15—30 leta umrje povprek po 33 4 na 10.000 ljudij; od 30—50 pa 494; torej pridejo povprek na 1000 ljudij 414 smrti. Primerjajmo sedaj: V Ljubljani, ki je torej razmerno zdravejše mesto, nego so druga, bi moralo dosledno biti tudi v tobačni tvornici manj mrličev, nego drugod. Že po tem računu bi prišle na 1000 delavcev in delavk samo štiri smrti; umrje jih pa do mala šestnajst. To spričuje, da je umrljivost med delavskimi osebami v tobačni tvornici štirikrat večji, nego drugod po mestu. Če je tako v tobačni tvornici, lahko rečemo, da je po drugih tvorniških podjetjih še slabše. Odkod je ta grozni razloček? Kaj sili v smrt delavce in delavke v tako obilnem številu? Zato nimamo in ne moremo imeti druzega odgovora, nego: njihove žalostne razmere. Zdavniško je dokazano, da zdelovanje tobaka samo na sebi ne škoduje. Pač pa škoduje nezadostna hrana, škodujejo pasje luknje, v katerih morajo stanovati delavci in delavke, škoduje pičli zaslužek, ki jim ne daje toliko, da bi si mogli utešiti nujne potrebe svojega življenja Od raznih krajev čujemo, kako lahko nepopisno britke razmere silijo delavke v nenravno življenje. Našli so se tudi slovenski listi, ki so v podli nesramnosti ravno to trdili o delavkah v ljubljanski tobačni tvornici. To je naravnost grda, obrekljiva laž. Kdor pozna razmere med de lavkami v ljubljanski tobačni tvornici, mora priznavati, da velika večina' med njimi živi vzgledno vkljub vsem pastem, ki jim jih nastavljajo pohotni zastopniki tistih stanov, ki
vijejo nosove in v umazani hinavščini hlinijo svoje nravno ogorčenje, ko govore o »fabričankah" ali »cigararicah". Toliko dobrih src, toliko zlatih rok, ki pri vsem svojem uboštvu skazujejo še dela usmiljenja, toliko vstrpljive ponižnosti, potrpežljivosti in žive pobožnosti, kakor med njimi, ne najdeš drugod. Ko bi se tobačnih in drugih delavk nravnost primerjala z nravnostjo v drugih stanovih, bi bilo več razločka, nega pri umrljivosti. Tu bi pa drugod poskočili za več nego za štirikrat. Treba nam je enkrat to povedati v javnosti: preštejte vzgledne hčere, ki s svojim zaslužkom v tovarni živč svoje uboge stariše, svoje nedorastle brate in sestre; preštejte žene, ki jih je skrb za družine gnala v tvornico in ki zmučene od dela hite nazaj k svojim delat iznova kot matere in gospodinje; preštejte pridna dekleta, ki si utrgujejo od ust svoje krajcarje, da bi si zagotovile pošteno življenje, preštejte milodare, ki jih dajejo te revice svojim bolnim tovarišicam, ubožcem, tudi revnim dijakom; poglejte njihovo vnemo za božjo čast in potem — sodite! Da je kaka pleva med njimi, kdo se bo čudil ? Mi se čudimo, da je tolika večina dobrih — v njihovih razmerah. Revščina, ki zija iz številk njihove umrljivosti, jih ne skvarja. Zato je pa vredno, da se potegnemo zanje. Zveste družice so nam krščanske delavke v naši borbi za krščanski socijalizem in ponosni smo nanje. Navedeni podatki pa kažejo, da je treba državo resno opominjati, naj se spomni delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici in naj jim njihovo delo tako plača, da jim ne bo treba vsled pomanjkanja v mladih letih v tolikem številu legati v mrzli grob!
Velika stavka premogarjev v okraju Koflach in Voitsberg na Štajarskem pričela se je te dni. V nedeljo 31. decembra se je vršil v Koflachu velik shod, katerega se je udeležilo 1400 premogarjev. Griesmayer je poročal o pogajanjih, ki so jih imeli zastopniki premogarjev z gospodarji premogovnikov dvakrat. Pogajanja so se povsem razbila, minimalne plače niso mogli določiti, rokodelcem, v premogovnikih nastavljenim, niso hoteli gospodarji plače nič zvišati, osemurnega delavnika nočejo uvesti, zaslužka nočejo vsak teden izplačevati, stanovanja nočejo tudi neoženjenim delavcem dajati. Vso krivdo, da so podjetniki vse zahteve delavcev kar odklonili, nosi koflaški vodja Rochlitzer. Soglasno se je vsprejela resolucija, da ustavijo vsi pre-mogarji v torek 2. januvarja delo. Celo ženske so z vso silo zahtevale splošen štrajk. Enak »hod se je vršil istega dne v Voitsbergu, katerega se je udeležilo nad tisoč delavcev, ki so soglasno vsprejeli enako resolucijo. — Že zdaj se prav živo občuti v Gradcu nedostajenje premoga, Česar je nedostaten železniški promet kriv. Zdaj bo treba Gradčanom skoraj naravnost prezebati. Stavka premogarjev je provzročila tudi, da so morale ustaviti delo nekatere večje tovarne, ki jih koflaški in voitsberški premogovniki zalagajo s premogom. Ker je delavstvo precej dobro orga-nizovano in za stavko pripravljeno, bodo se morali bržkone podjetniki udati, ako ne bodo zopet brezvestni voditelji speljali siromaških delavcev na led, kakor se je zgodilo leta 1892. Stavkujoči delavci so pregovorili še druge tovariše, da so popustili delo. Stavka jih nad 3000. Mir se še ni kalil. Vender je v sredo dne 3, januvarja na zahtevo voitsberškega glavarja dr. Herzoga prišel en bataljon vojakov v Koflach in Voitsberg. Vse prebivalstvo simpatizuje z delavci, ogorčenost radi trdosrčnosti kapitalistov koflaške družbe raste tudi med meščanstvom. Delavci upajo, da bodo v stavki vztrajali lahko več tednov. Mestni svet v Gradcu si prizadeva na vse kriplje, da dobi premoga iz Trbovelj. Inšpektorat južne železnice je odredil, da naj 60 vagonov prevaža premog iz Trbovelj v Gradec. Vrše se dogovori mej odposlanci delavcev in upravo. Posvetovanja se je udeležil tudi dvorni svetnik Zechner z Dunaja. Zanimivo je, kar piše »Grazer Tagbatt" o došlem vojaštvu. Pravi, da je prišlo vojaštvo na lice mesta le radi slovenskih delavcev, katerih je ondi 400.
Nezgode pri delavcih. Po uradnem poro-ročilu, *) ki je nedavno izišlo, podajamo svojim bralcem sliko, iz katere razvidijo, koliko nesreč
Stran 8.
S L O'V E N S KI TL ISJT
Letnik V.
se zgodi med delavci pri njihovem delu. L. 1897. so se dogodile te le nezgode:
Zavarovalnica ca slučaj nezgod	Ubitih	Ranjeni za vedno 1 nesposobni j za delo	Ranjeni, nad 4 tedne j nesposobni | za d lo	Ranjeni, manj kot 4 tedne nesp. j za delo
Dunaj		164	1822	3574	20906
Solni Grad . . .	65	331	673	120!)
Praga 		200	1462	3669	8267
Brno		154	772	1903	7833
Gradec ....	45	278	811	2967
Trst		29	140	468	1302
Levov 		105	91	557	946
Avstr, železnice .	167	160	2031	6183
Skupaj .	»29	6046	13686	49622
orej 929 žrtev je padlo ubitih na delavskem bojnem polju 1. 1897., in koliko drugih poškodeb! Tu se ne čuti, da bi bil naši družbi najdražji kapital — človek. Podjetniki celo hočejo, naj bi se zavarovanje za nezgode še omejilo. Število poškodeb narašča od leta do leta s številom delavcev vred. Omejiti bi se dalo samo s soci-jalnimi pomočki, pred vsem s tem, da bi se pri vseh nevarnih delih znatno skrajšal delavnik. O tem nočejo slišati kapitalisti, pa tudi država ne.
>) Ergebnisse der Unfallstatistik, Wien 181*9, str. 7.
„Zbirka ljudskih iger“.
Izdaja „Slov. krič. zveza v Ljubljani". — I. snopič obsega tri igre. — Cena 40 kr., po pošti 45 kr.	98 (2
Dobiva se pri „Zvezi“ in v »Katoliški bukvami' v Ljubljani.
Slovenski posestvi ob meji
na prodaj!
I. V prijetnem kraju Spodnje Šta-jepske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskano gostilno. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke.
II. V štajerskem trgu je na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji lepa nova hiša, ki je pripravna za kako prodajalnico. Tudi za posestnike je zelo pripravna, ker je poleg tudi nekaj zemljišča, obstoječega iz njiv, travnikov in gozda! — Da ne prideta po* ■eatvi tujcem v poke, izposluje „Naia straža11 izredno nizko ceno.
Prijave vsprejema „Naša straža“ v Ljub Ijani, ki daje tudi potrebna pojasnila.
99 (8-3) Načelstvo »Naše straže11.
•ooooooooooooooooo«
(labr. Picooli,
lekarnar „pri angelu“, dvorni založnik
NJ. svetosti papeža Leona XIII. v Ljubljani,
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 18f»8. Vaše blagorodje 1 Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hisa z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me c na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj-iskrenejdo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno Skatljico tinkture za želodec z 12terimi stekleničicami in jeden lonček Glicerin Crčme.
S spoštovanjem	Tomaž	Dobek,
PoShite mi s postnim povzetjem pod »podaj stoječim napisom 24 stekleničic izvrstne »želodčne esence", ki se rabi z najboljšim vspehom.
Jožef Cernko, župnik,
20 (41)	Vuhred.	— Štajarsko.
Pošljite mi s pošlbim povzetjem 12 steklenic Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsa kemu bolehnemu prav gorko ptiporačajo in skoraj q vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
8 spoštovanjem	Ivana	Vidas
Q	pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja,
S. Domenica d’ Albona, Istria
■OOOOOOOOOOOOOOOOG
o
e
o
o
o
o
o
0
1
o
§
o
o
o
o
o
o
o
o
o
p
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0
1 l
o
o
o
o
o
Tinktura zoper kurja očesa
rrz gotovo najboljše sredstvo ” za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Steklen čica z rabilnim navodom 26 kr
Dobiva se v	6»	(26)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj1* M. Leustk-a v Ljubljani.
Lekarna Ficcoli, Ljubljana,
priporoča
čisto medicinalno ribje olje najboljše vrste,
katero se nikakor ne sme zamenjavati s slabo dišečim kmečkim ribjim oljem, po najnižji ceni, ker se je vsled velikega lova ugodno nakupil.	88	(10—7)
Steklenica do '/« klg. vsebine 40 kr., 10 steklenic 3 gld 60 kr. Po pošti se pošilja proti poštnemu povzetju.
Redka priložnost za nakup pohištva. JHH?'5
lil.
mizarski pohištveni obrt |
v Ljubljani 73 (isj |
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši) |
priporoča svojo dobro v rejeno *
zalogo I
vsakovrstnega likanega in politiranega
pohištva |
Nar c čila se točno Izvršujejo.
Cenilnik s podobami zastonj' in franko. Š
m
^ «!♦ Redka priložnost za nakup pohištva.
21 (-)
XXXXXXXXXXXXX*XXXX
X	Pravo
X
X
X
X
X
X
X
*
X
X
X
X
X
X
X
X
X
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva v zalogi
Ivana Gorjupa
v Ljubljani
Telefon: št. 20
97 (10— 8)
*
X
X
X
s
5
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
XXXXX*XXXXXXXHxxxx
(I im
s#
akaj so Soljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker Še vsi ne ved6, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata z preljuliljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dnn použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova, sladna kava sinil sploh za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovico vsako kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, po-■•bno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En^poakua zadostuj e, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sthe nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.
$
Odgovorni urednik; Svitosla v Breskvar Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista". Tisek J, Blasnika naslednikov v Ljubljani,