Daj nam dans naš ali MM©« M@M?YE 3 v ktcrih po Jezusovim nauku , v Očeta. kije v nebesih, vsiga prosimo, kar vsak dan za dušo in telo potrebujemo. V LJUBLJANI 1860. V zalogi pri Ig. Klemenzu, bukvovezn. V natis teh bukev so milostljivi First (jiospod Gospod Ljubljanski škof, 30. kozoperska 1834, dovolil. 03004*=? h sa Ako hočeš dan z Bogam dokončati, ga z Bogam začni. Berž ko se zbudiš in čas vstati pride, povzdigni svojo dušo k Bogu in se prekrižaj. Kader se oblačiš, se spomni, de te božje oko vedno gleda. Zahvali Boga, de ti je spet nov dan za zveličanje skerbeti dodelil. Misli na opravila in priložnosti, v kterih vtegneš dane Bogu služiti, in prosi ga za gnado, de mu tudi ob uri skušnjave zvest ostaneš. V imenu Boga Očeta -j-, kteri me je stvaril; vimenu svojiga križaniga Go¬ spoda Jezusa Kristusa -j-, kteri me je s svojo sveto rešnjo kervjo odrešil, in v imenu svetiga Duha -j*, kteri me je posvetil, hočem vstati, kakor priden služabnik k delu svojiga Gospoda. Amen. Desiravno sim prah in pepel, bom vender s svojim Bogam govoril. Pridi 4 sveti Duh, napolni serca vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni. Molitev, O moj Bog, ki sim vpričo tebe, molim te svojiga Stvarnika in Gospoda. Zahvalim te za vse dobrote, ki sim jih od tebe na duši in telesu prejel; posebno pa, de si me odrešil po Je¬ zusu Kristusu svojim Sinu, h keršan- ski veri poklical, in de mi čas deliš, spokoriti se svojih grehov in večno življenje zaslužiti. Obudi vero, upanje, ljubezen in grevengo, ter reci: Gospod! vse verujem, kar katol- ška cerkev veruje; poterdi me v moji veri. V te postavim vse svoje zaupanje, ne bom osramoten. Ljubim te iz vsiga serca; iz ljubezni do tebe sovražim in čertim vse svoje grehe in gnado te prosim, de me današnji dan v noben greh pasti ne pustiš. 5 Ponovi obljubo sv. kerata tako : Odpovem se hudiču, njegovimu napahu in vsimu djanju. Tebe samiga, o moj Bog! se hočem deržati, in ži¬ veti želim prav po keršansko. Vse obljube, ki sim jih per zadnji spovedi in zadnjim sv. obhajilu storil, zdaj po¬ novim. Prosim te za gnado, k novi spovedi in k sv. obhajilu se prav per- praviti. Molitev. O Gospod, vsigamogočni Bog! ki si nam dal današni dan doživeti, daj nam tudi moč, de dans v noben greh ne padamo, temuč de vse svoje govorjenje, misli in djanje po tvojih zapovedih in naukih ravnamo, in v vsih rečeh tvojo sveto voljo dopolnimo; po Jezusu Kristusu Gospodu našim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve- tiga Duha, Bog od vekomej do ve- komej. Amen. Bog! kteri po neizrečeni previd¬ nosti svoje svete angele v naše var- 6 stva pošiljaš; dodeli nam, te ponižno prosimo, de bomo po njih brambi vse¬ lej ohranjeni in v njih družbi se večno veselili. Sveta Marija in vsi svetniki božji! pi-osite za nas pri Gospodu, de nam pomaga in nas zveliča, kteri živi in kraljuje vekomej. Gospod nas požegnaj in varuj vsiga hudiga in perpelji v večno živ¬ ljenje, in vernih duše naj počivajo po milosti božji v miru. Amen. Oče naš . . . Češena ... Ve¬ rujem . . . 7 Nikoli ne hodi v posteljo, de bi se poprej Bogu za čez dan prejete dobrote ne za¬ hvalil, ga zavolj storjenih grehov odpušenja ne prosil in se njegovim varstvu ne pri¬ poročil. V imenu Boga Očeta -J- in Sina -j* in svetiga -j- Duha. Amen. Desiravno sim prah in pepel, bom vender s svojim Bogam govoril. Pridi sveti Duh, napolni serca vernih, in užgi v njih ogenj svoje lju¬ bezni. Verujem, o moj Bog! de si pri- čijoc tukej in povsod; ponižam se pred teboj in molim tvojo narvikši svetlost, o Bog! kteri si edin v natori, in troj in v peršonah. Spoznam, de si ti nar viši, nar mogočniši Gospod in Bog, — jest pa sim prah in pepel. Torej se pod- veržem tvoji božji oblasti, ki jo imaš 8 do mojiga življenja; ti si mi ga dal, in ti ga boš spet vzel, kader bo tvoja volja. Zdaj premisli, ktere gnade si spet dans na duši in telesu od Boga prejel; zahvali ga zanje rekoč: Moj Bog! kteri me od mladiga vodiš in živiš, nevreden sim tvoje mi¬ losti in tolikanj gnad, ki mi jih brez konca daješ. Današnji dan in vsi dnevi mojiga življenja mi to pričajo. Iz vsiga serca te za-nje zahvalim in prosim: bodi mi še zanaprej milostljiv; daj mi vse tvoje gnade prav obračati, de bom vreden nar veči gnado zmed vsili, to je, večno zveličanje kdej zadobiti. Vem, o moj Bog! de sim grešen človek, de sim te velikokrat in zlo raz¬ žalil; pa sam iz sebe svojih grehov ne morem spoznati, ne obžalovati. Pro¬ sim te, razkropi temo moje duše, de prav spoznam svoje grehe, zlasti tiste, ki sim jih dans storil, daj mi jih res¬ nično obžalovati, in se jih v prihodnje skerbno varovati. o Zdaj sprašuj svojo vest, če in s kterimi mislimi, željami in besedami, in s kterim djanjem ali opušenjem svojih dolžnost si čez dan Boga razžalil; posebno premisli tiste grehe, h kterim si bolj nagnjen, in če si deržal sklep, kteriga si davi storil. Po tem obudi grevengo tako: O moj Bog! ali bom vedno greh na greh nakladal in te vsak dan žalil? — Moj Bog in moj Oče! grešil sim nebu in tebi; nič več nisim vreden tvoj sin imenovan biti. Iz serca so mi žal vsi grehi, ki sim jih dans in ves čas svo- jiga življenja storil, ker si ti razžaljen nar veei, in vse ljubezni vredna do¬ brota, kteri greh memo vsiga sovražiš. Prosim te, odpusti mi jih zavolj Je¬ zusa Kristusa, kteri je za nas na križi umeri. Terdno sklenem, skerbno si per- zadeti, de svoje hudo nagnjenje pre¬ magam, in odslej zvesto deržim tvoje zapovedi. Daj mi svojo gnado, de ostanem stanoviten pri tem sklepu, in de se prav resnično spokorim. Izpovem se Bogu vsigamogočnimu, sveti Marii, vselej devici, svetimu Mi- l #*- 10 haelu arhangelu, svetimu Janezu kerst- niku, svetima apostelnama Petru in Pavlu in vsim svetnikam, de sim ve¬ liko grešil z mislijo, besedo in djanjem. Kriv sim, kriv sim, silno sim kriv. Torej prosim sveto Marijo, vselej devico, sve- tiga Mihaela arhangela, svetiga Janeza kerstnika, sveta apostelna Petra in Pavla in vse svetnike, de naj molijo za-me per Gospodu našim Bogu. Usmili se nas vsigamogočni Bog, odpusti nam naše grehe in perpelj nas v večno življenje. Amen. Milost, odvezo in odpušenje naših grehov nam daj vsigamogočni in usmi¬ ljeni Bog. Amen. Molimo. Prosimo, o Gospod! obiši to pre¬ bivališč, in deleč proč odženi iz njega vse zalezovanje sovražnika $ tvoji sveti angeli naj v njem prebivajo, nas v miru ohranijo, in tvoj žegen naj bo vselej pri nas. li O Bog! usmili se svoje svete cerkve. Dodeli svojo gnado in pomoč našimu papežu, škofu in vsirn našim duhovskim in deželskim gosposkam. Usmili se tudi naših staršev, bratov, sester in bližnjih. Zegnaj in obvaruj nas vsigamo- gočni in usmiljeni Gospod, Oče, Sin in sveti Duh. Amen. Daj nam vsigamogočni Gospod mirno noč in srečni konec. Amen. Božja pomoč ostani vselej pri nas. Amen. Oče naš . . . Češena ... Ve¬ rujem . . . 12 pri navadnih opravilih in perložnostih čez dan. Ko se zbudiš. V imenu Očeta -j*, Sina -j- in svetiga -f* Duha. Moj Bog! h tebi se zbudim. Serčno se ti zahvalim, de si me nocoj milost¬ ljivo ohranil, in mi nov dan dal doži¬ veti. Daj mi ga tudi brez greha do¬ končati. Ko vstaneš. V tvojim imenu, o Bog! vstanem, de pojdem na delo, ki mi ga zapove¬ duješ. Jezus! ki si iz groba vstal, reši me od teme greha, daj mi v novim življenju hoditi, — daj mi tako živeti, kakor me ti s besedo in zgledam učiš. 13 Ko se oblačiš. Zdihovaje in jokaje nad svojimi grehi sežem po obleki in se spomnim padca pervih staršev. To telo, ki zdaj toliko za-nj skerbim, se bo po smerti v prah razpadlo. Ne pusti, o Bog! de bi v svojih oblačilih nečimernosti iskal, svoji duši pa tvojih gnad kratil. O de bi pač bele obleke nedolžnosti, ki sim jo per sv. kerstu prejel, nikoli ne oma¬ deževal ! — Obleci na-me novega člo¬ veka, Jezusa Kristusa 5 obdaruj me z orožjem luči, postavi mi kapo upanja na glavo, pokri me s škitam vere in z oklepam pravice; opaši moje ledje s čistostjo, daj mi meč tvoje besede v roko, in obuj moje noge s pokoršino do svetiga evangelija. Poslednji dan pa — pri vstajenji od mertvih — ob¬ daj , o moj Bog! moje telo namest te slabe obleke, ki se vsak dan stara in terga, s častito neumerjočnostjo. 14 Fred delam. Prosimo te, o Gospod! daj nam svojo gnado per vsih naših delih. Uči nas, kaj nam je storiti, in pomagaj nam, vse prav dostati, de bodo vse naše besede in dela od tebe začete in od tebe končane, po Jezusu Kristusu Gospodu našim. Po delu. Zahvalim se ti, o Bog! de si mi moč in gnado dal, to delo storiti5 prosim te pa tudi, odpusti mi, ako sim te pri njem kaj razžalil. Pred jedjo. V te, o Gospod, se vsih oči ozi¬ rajo, in ti jim daš hrano pravi čas. Svojo roko odpreš, in vse, kar živi, z veseljem napolniš. — Žegnaj nas in te dari, o Bog! ktere smo iz tvoje dobrotljive roke prejeli, de našimu te¬ lesu v časni, naši duši pa v večni živež teknejo, po Jezusu Kristusu na¬ šim Gospodu. Amen. 15 Po jedi. Gospod, nebeški Oče! ponižno se ti zahvalimo, de si naše telesa nasitil s svojimi darmi, in te prosimo, napolni tudi naše serca s svojo milostljivo po¬ močjo, de v vsili dobrih delili obilno rastemo, in ne pridemo v sramoto pred tvojim obličjem. Kadar ura bije. Moj Bog! že spet je ena ura pre¬ tekla in nikoli več je nazaj ne bo, — pa kako sim jo preživel? Spet sim eno uro bližej smerti, bližej večnosti! Kakšina bi bila za-me, ko bi mi bila zdaj zadnja ura odbila!— Jezus! tebi hočem živeti in umreti. Sveta Marija, mati božja! prosi za-me uboziga greš¬ nika zdaj in ob moji smertni uri. Amen. Kader zjutrej, opoldne in zvečer Angelsko Češenje zvoni. 1. Angel Gospodov je Marii ozna¬ nil, in je spočela od sv. Duha. Ce- šena . . . 16 2. Lej, dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji besedi. Cešena . .. 3. In Beseda je meso postala, in med nami prebivala. Cešena . . . Ob kaki skušnjavi. Kako bi mogel zoper tebe, o Bog! grešiti in hudo storiti pred tvojim obli¬ čjem? Sej me vidiš ti, ki me boš en¬ krat sodil! — Kaj bom imel, če se grehu vdam? Pač bi se sramovati mogel pred pametnimi ljudmi, pred pri— jatli, in sam pred seboj! — Moj Bog! s tvojo pomočjo upam premagati, če le resnično hočem in se perložnosti va¬ rujem. Res hočem, ti pa mi pomagaj! Po storjenim grehu. O! de sim že spet ta greh storil! Moj Bog, iz serca mi je žal ! Kaj ko bi ga ne bil! Pa odslej nikoli več! — Moja slabost mi ne sme serca podreti, ampak me bolj ponižniga in skerbniga storiti. Odpusti mi Oče, in pomagaj mi. ir Kader v cerkev prideš. Pokropi me z izopam, o Gospod! in bom očišen; operi me in bom bolj bel, kakor sneg. Pač strašen je ta kraj! Zares hiša božja je tu, pa vrata nebeške! ■— V ta svet kraj gredoč vse druge skerbi zunej pustim. Nič druziga nočem tukaj premišljevati, ka¬ kor tvojo pravico, o Gospod! samo s teboj se želim pogovarjati. Preden iz cerkve greš. Operi me, o Bog! čedalje bolj od moje krivice, in očisti me od moje pre¬ grehe. Ne pusti, de bi v tolicih grehih iz tvoje hiše domu šel, kakor sim va¬ njo prišel. Perzanesi mi, de sim te s tako majhno častjo in s tako slabim ajfram častil, hvalil in molil. — Zdaj zapušam tvoj svet tempel, tebe pa ne zapustim, sej si mi, kodar bom hodil, vpričo. O de bi vender nikoli ne po¬ zabil, de je tvoje sveto oko vedno nad menoj odperto, — de bi nikoli nič ne storil, kar bi tvoj čist pogled žalilo. 18 Zdaj grem tje, kamor me tvoja pre¬ vidnost kliče; vodi me ti na potu miru in perpelji me po smerti v nebeški tempel. Fred branjem sv. pisma ali kakih sv. bukev. Gospod! kam hočem iti? Ti imaš besede večniga živlenja. Srečen, kte- riga ti sam svojo postavo učiš. — Za¬ hvalim te za svete bukve, ki si nam jih k podučenju in potolaženju dodelil. Tvoja beseda je resnica. Daj mi gnado, jo prav umeti, ljubiti, ohraniti in spolniti. Po branji. Hvala ti bodi, o Bog, de si po tem branji spet moj um razsvetil in mojo voljo k dobrimu omečil. Z vsakte- rim ne ravnaš tako usmiljeno. Blagor pa meni, de se tvojo voljo poznati učim! Daj mi tudi gnado, po tvoji volji živeti. Kadar se slačiš. Daj mi, o moj Bog! stariga člo¬ veka z vsimi njegovimi deli sleči, in 19 njegove ude: hude nagnjenja, lakom¬ nost, jezo, nevošljivost, nečistost, in druge grehe v sebi zadušiti! Obleci na¬ me noviga človeka; obleci me, kakor svoje ljube zvoljene oblačiš, s serčnim usmiljenjem, s krotkostjo, s ponižnostjo, poterpežljivostjo , sramožljivostjo, po¬ sebno pa z ljubeznijo, s to vezjo vse popolnamosti. Naj Jezusov mir v moji duši kraljuje, njegova beseda naj v sredi mene obilno prebiva in me s pravo modrostjo napolnuje. Kadar se v posteljo uležeš. Kakor se zdaj v posteljo ulegam, tako bo kdej moje trohljivo telo v grob djano. Varuj me tedaj, o Bog! delj teme — greha, razsvetli me in vnemi v meni svojo ljubezen, de se bo moje serce tudi v spanji h tvoji časti gibalo. Preden zaspiš. Pod tvojim varstvam, moj Bog in Gospod! v kteriga vse svoje za¬ upanje stavim, hočem zdaj zaspati in 20 v miru počivati. Spanje je podoba smerti. Ker tedaj ne vem, ali se bom iz tega spanja še kdej v tem življenji predra¬ mil, se odpovem na enkrat vsimu, kar bi me ob smerti strašilo. Zakaj kako bi mogel mirno zaspati, ko bi bil še smertniga greha kriv in tvoj sovražnik? Odpusti mi tedaj, usmiljeni Oče! vse moje grehe, in daj mi kdej smerti pra- vičniga umreti. Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo. Jezus! tvoj sim v življenji in smerti. Sveta Marija pri¬ poročim se ti zdaj in ob svoji zadnji uri. Amen. Kader kdo umira. Vsigamogočni Bog! poterdi vero tega, ki zdaj umira, de v te veruje, kakor bi te vidil; podpri njegovo upa¬ nje, de popolnama v te zaupa, kakor bi te slišal; vnemi njegovo ljubezen, de ga nič ne bo moglo od tebe ločiti, dokler te ne uživa. O Jezus! tudi ti si nekdej v smertnih težavah na zemlji bil in veš, kaj človek umiraje terpi. 21 Pošlji temu umirajočimu pomoč iz nebes, de se stanovitno vojskuje in srečno premaga; ti si na križi dokončal, bodi zdaj per njem, de bo tudi on večno pri tebi! Merliški zvon pa tudi mene spomni, de bom umeri. Smert je go¬ tova, ura pa neznana. Dodeli mi, o Bog! svojo gnado, de zdaj tako živim, kakor bom ob smertni uri želel, de bi bil živel, de zmiram v tvoji prijaznosti ostanem. Amen. Sveta maša je nekervava daritev noviga te¬ stamenta , vedni spomin kervave daritve, ktero je Kristus na križi opravil. Kakor se je Jezus tam svojimu Očetu daroval, tako se mu pri vsaki sv. masi daruje s samim tem razločkam, de je Jezus na sv. križi svojo kri prelil, pri sv. maši pa se kri ne preliva. Jezus je daritev sv. maše pri zadnji večerji postavil. Vzel je kruh in kelh z vinam; oboje je požegnal in rekel nad kruham: To je moje telo: in nad kelham: T o j e kelh moje kervi. Dal je oboje priči— jočim apostelnam zavžiti in je zapovedal: To delajte k moji mu spominu. Daritev sv. maše je postavil za to, de je svoji cerkvi prav in resničen dar zapustil, de ga Bogu daruje do konca sveta; de vedcn spo¬ min kervaviga na križi opravljeniga daru v njegovi cerkvi ostane, in de nam je po¬ sebno znamnje in zastaVo svoje neizrečene ljubezni do nas zapustil. 23 Pri sv. maši se nevidno Jezus Kristus sam daruje za nas svojimu nebeškima Očetu; vidno pa mašnik to daritev opravlja. Mašnik dela pri sv. maši ravno to, kar je Jezus pri zadnji večerji storil: Primc kruh in kelh z vinam; oboje posveti in nad njima ravno te besede izreče, z kterimi je bil Jezus pri zadnji večerji kruh in vino v svoje telo in v svojo kri spremenil; oboje zavžije sain in deli od tega v podobi kruha tudi vernim, kteri k svetim obhajilu perstopijo. Mašnik opravlja daritev sv. maše, de spozna, nar vikši gospostvo božje in nar veči oblast, ki jo ima Bog čez vse stvari; de Boga za¬ hvali za vse njegove dobrote, de od njega odpušenje grehov in vse potrebne pomoči in gnade sebi in drugim sprosi in zadobi. Daritev sv. maše se daruje in se sme daro¬ vati le samimu Bogu. Darujemo sicer tudi k časti in spominu svetnikov, pa svetnikam ne, temuč samim Bogu. K časti svetnikov darujemo za to, de Boga za gnado in mi¬ losti, ki jih je svetnikam dal zahvalimo; de svetnike prosimo, de naj z našo molitevjo svojo prošnjo sklenejo in za nas Boga pro¬ sijo ; in de se spomnimo njih lepih čednost in se obudujemo jih posnemati. Mašnik opravlja daritev sv. maše za žive in mertve. 24 Bodi pri sv. maši, nar visim opravilu naše svete vere, če te kaj posebniga ne odvrača, vsak dan, zlasti pa ob nedeljah in prazni¬ kih zamerkljivo, častitljivo in z andohtjo. Pazi na štiri imenitniši dela sv. maše; ni¬ kar se med njo ne oziraj, ne posmehuj in ne pogovarjaj; ne bodi radovoljno razmiš- Ijen, temuč bodi v Bogu zbran per nji; moli Boga z ponižnostjo, zahvali ga za prejete dobrote, prosi ga novih gnad, serčno se ksaj svojih grehov in skleni se resnično poboljšati. Ko bi bil na gori Kalvarji sam Jezusa na križi umirati vidil, kaj bi bil občutil? Ali bi ne bil na svoje persi terkal in rekel: Za res, ta je bil Sin Božji! Misli si, kadar si per sv. maši, de pod Jezusovim kervavim križem stojiš. Nar imenitniši deli sv. maše so: Evangeli, darovanje, povzdigovanje, in ob¬ hajilo. — Pri evangelii vstani in se pre¬ križaj, ter misli, de je dolžnost vsaciga kristjana, evaugelski nauk poznati in po njem živeti. — Pri darovanji svoji misel z mašnikovo mislijo skleni, in sam sebe Bogu daruj; obljubi mu namreč vse svoje telesne in dušne moči k dobrimu obračati, za kar so ti dodeljene. — p f i povzdigo¬ vanji se globoko vkloni in moli Jezusa Kri¬ stusa pod podobo kruha in vina, povdarjaj na svoje persi, in spoznaj, de so tudi tvoji 25 grehi Jezusove smerti krivi, obžaluj jih tedaj, in obudi vero, upanje in ljubezen.— Per mašnikovim obhajilu, če k obhajilu ne greš, stori to v duhu; to je imej želje, telo Jezusa Kristusa vredno prejeti, in terdni sklep stori vsaciga greha skerbno se varo¬ vati, in le v Jezusu živeti. 2 26 UMItre pri sveti maši. Pripravljanje. O Jezus, moj Bog in Zveličar! z vso ponižnostjo pridem pred tvoj altar k sveti maši, k skrivnosti polni daritvi tvoje ljubezni in mojiga odrešenja. Ve¬ rujem de je sveta maša in tvoje daro¬ vanje na križi ena in ravno tista dari¬ tev. Verujem, de si ti tu, kakor na gori kalvarji, oboje sam — dar in nar- vikši mašnik. Verujem, de se ravno tisti dar, kteriga si ti z svojo smertjo za nas grešnike opravil, spet neker- vavo ponovi, kader mašnik v tvojim presvetim imenu skrivnostne besede iz¬ reče: To je moje telo 5 to je moja kri. — O moj Odrešenik! daj mi s tako živo vero, s tako gorečo andohtjo per tem nar svetejšim daru biti, de bo za- 27 me po tvojim namenu zares dar zve¬ ličanja. Vsigamogočni Bog! darujem ti to sveto mašo v tvojo božjo čast, ker si ti sam moj Bog in nar viši Gospod; v odpušenje svojih brezštevilnih gre¬ hov in grehov vsili ljudi; v dolžno za¬ hvalo za vse od tebe prejete gnade; in v zadobljenje novih gnad, ki jih vse skozi potrebujem. — Darujem tudi to sv. mašo za vse žive in mertve, zlasti za tiste, ki sim posebno dolžan za-nje moliti; za svoje starše, brate, sestre in sorodnike, za oblastnike in prednike, za vse svoje dobrotnike, pri- jatle in neprijatle, za vse, ktere sim morde kaj pohujšal in za' vse verne duše v vicah. — Naj ti, o moj Bog! ta moj dober namen dopade, in naj se ti samiga sebe tako popolnama daru¬ jem, kakor se ti je Jezus, naš Odre¬ šenik, za nas daroval. 2 * 28 29 Začetik sv. maše. V imenu Očeta -j- in Sina -j- in sve- tiga -}- Duha. Amen. Psalm, kteriga mašnik pred spodnjo štablo moli, je izrek duše, ki vsa po Bogu ko- perni in va-nj zaupa. Gospod! moji grehi, ki jih toliko nad seboj imam, me scer nevredniga de¬ lajo, k tvojimu altarju se bližati $ tode na tvoje neskončno usmiljenje se terdno zanesem; kervava smert tvojiga Sina, ki se ti zdaj spet na allarji daruje, nas je s teboj spravila. Mašnik se globoko perpogne in očitno spoved moli. Spomni se z žalostjo svojih grehov in prosi Boga ponižno odpušenja. Vsigamogočni Bog! pred zemljo in nebam spoznam, de sim te veliko¬ krat in hudo razžalil z mislijo, besedo in djanjem. Iz serca mi je to žal, ker 30 sim tebe vso svetost, in samo sveto dobroto, ki si neskončno popolnama in vse ljubezni vreden, razžalil. Terdno sklenem, vsih grehov se varovati. Pod- peraj me z svojo gnado. ker brez nje nič ne zamorem. Mašnik gre spet k altarju. Božji srednik ! daj mi to občutiti, kar so tvoji ljubi prijatli občutili, ko so te na križi terpeti in umirati vidili. O de bi pač jest zdaj nad svojimi grehi tako žaloval, kakor so tvoja sveta mati, in tvoji dragi prijatli pod tvojim križem nad tvojimi bolečinami žalovali! Kirije elejson, ali Gospod: usmili se nas. Vpi' večkrat s serčno grevengo k milostljivimi! Bogu za potrebno pomoč in usmiljenje. Usmili se, Oče! svojiga zgreva- niga otroka. Preljubeznjivi Zveličar! perzanesi moji slabosti. Sveti Duh! 3i ponovi v mojim oserčji praviga duha. Nikar me z svojo gnado ne zapusti. Gloria ali Čast Bogu (kadar jo mašnik moli j. Gloria je počastenje nebeškima Očeta in Je¬ zusa njegovima božjiga Sina. Začne se z besedami, ktere so angeli pri Jezusovim rojstvu peli: Čast Bogu po višavah i. t. d. Poj tudi ti z hvaležnostjo, kar so angeli prepevali; — srečo, ki jo je Jezus s svo¬ jim rojstvam, ukana in terpljenjem na svet prinesel. Veseli se, moli, hvali, vslušaj in zaupaj. Čast Bogu po višavah, in mir ljudem na zemlji, kteri so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujmo te, hvaležni smo ti zavolj tvoje velike časti. Gospod Bog, kralj nebeški, vsigamogočni Oče! Gospod Jezus Kristus, edino ro¬ jeni Sin Očeta, pravi Bog! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, us¬ mili se nas, ki odjemlješ grehe sveta, vzemi našo prošnjo, ki sediš na de¬ snici Očeta, usmili se nas! ker sam 32 ti si svet, sam ti Gospod! ti sam nar vikši Jezus Kristus! s svetim Duham vred v časti Boga Očeta. Amen. Mašnik se proti ljudem oberne rekoč: Gospod z vami! Mašnik se zdaj in večkrat proti ljudem oberne z vošilam : Gospod bodi z vami! in jih opo¬ minja, de naj z njim molijo. Služabnik mu odgovori v imenu ljudi: Gospod bodi tudi s teboj! O Gospod! bodi z nami! pošli nam svojiga dobriga Duha, de nas hudiga varuje in nam moč k dobrimu deli. Mašnik moli na strani. Mašnik zdaj želje zbranih vernih v molitvi k Bogu pošilja in sklene z besedami: Po Je¬ zusu Kristusu, našim Gospodu; ker nam je on, božji učenik, v svojim imenu moliti zapovedal. Predobrotljivi Oče! dodeli nam ubogim grešnikam vse tiste gnade, in dobrote, ki te jih tvoj služabnik, maš- 33 nik sebi in nam prosi- Z njim ti da¬ rujem tudi jest svojo molitev za-rse in za vse tiste, za ktere sim dolžan mo¬ liti. Daj nam vsim moč v svetosti in pravičnosti pred teboj hoditi, in kdej po tvoji obljubi v večno življenje priti. Tega te prosimo po Jezusu Kristusu, Gospodu našim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetigaDuha, Boga od vekomaj do vekomaj. Amen. Mašnik bere list. Per vsaki maši se bere kak del iz listov apo- stelnov, ali pa iz stariga testamenta. Pre¬ misli med tem tele nauke sv. Pavla: Ljubezen je poterpežljiva in do¬ brotljiva; ni nevošljiva, se ne napihuje; ni časti lakomna; ne iše svojiga do¬ bička; se ne da razdražiti, ne misli hudiga; ne veseli se krivice, ampak resnice; vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. — Ko bi vse člo¬ veške in angelske jezike govoril, lju¬ bezni pa bi ne imel, bi bil ko budeč bron ali zvoneč zvonec. Ko bi znal 2 m 34 prerokovati, in vedel vse skrivnosti in imel vse učenost, in ko ki imel tako terdno vero, de bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel; nič nisim. Ino ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko bi svoje telo dal de bi zgorelo, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga. Moj Bog! kako se ti hočem za¬ dosti zahvaliti, de si mi zmed toliko družili, ki še v temi nevednosti žive, svojo sveto voljo razodel? Z častjo, z veseljem in iz vsiga serca sprej¬ mem nauke, ki si mi jih dal skoz usta apostelnov in prerokov. Dodeli mi vero očakov, gorečnost prerokov, delavno in stanovitno ljubezen apostelnov. 35 36 Mašnik bere evangeli. Evangeli je veselo oznanilo življenja, terplje- nja in smerti Jezusove; per vsaki sv. maši se ga nekolike bere. Po sv. evangelii moraš verovati in živeti, po njem boš kdej sojen. Premisli zdaj te nauke sv. evangelija. Tisti 6as je Jezus rekel: Jest sim luč sveta; kdor za menoj hodi, ne tava po temi, ampak luč resnice ga raz¬ svetljuje in po pravim potu k svetosti in zveličanju vodi. — (3e hočeš v živ¬ ljenje iti, derži zapovdi: Ljubi Gospo¬ da svojega Boga iz vsiga svojiga ser¬ ca, iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Ta je nar veči in perva za¬ poved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. — (3e svoj dar perneseš na altar in se tam spomniš, de ima tvoj brat kaj zo¬ per tebe; pusti ondi svoj dar pred al- tarjem in pojdi poprej spravit se s svo¬ jim bratam, in tedaj pridi in daruj svoj dar. — Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča, in, kjer jih tatje izkopljejo; temuč zbirajte 37 si zaklade v nebesih, kjer jih ne kon¬ ča ne rija ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Moj Bog! po svojim lastnim Sinu si nam govoril in zapovedal njega po¬ slušati. O Jezus! vse verujem, kar si učil; verujem in spoznam, de so tvoje besede — besede večniga živ¬ ljenja. Tode kaj bi mi vera brez lju¬ bezni pomagala? Vžgi v meni tudi ljubezen in daj mi gnado po besedah svetiga evangelja živeti, de bodo z njimi izbrisane moje pregrehe. Kadar se vera moli. Verujem v eniga samiga Boga; v Očeta vsigamogočniga, kteri je stva- ril vse reči, in v Jezusa Kristusa, njegoviga edino rojeniga Sinu, kteri se je zavolj nas včlovečil, ki je na križi umeri, od mertvih vstal in v ne¬ besa šel; in ki bo prišel od ondod sodit žive in mertve. Verujem tudi v sve¬ tiga Duha, našiga posvečenika, kteri iz Očeta in Sina izhaja. Verujem eno, 38 sveto katolško cerkev, odpušanje gre¬ hov, vstajenje mertvih, in večno živ¬ ljenje. Vse te resnice verujem, o Bog! zato, ker si jih ti razodel svoji cerkvi po Jezusu Kristusu. Oživi mojo vero, o Bog! in daj, de bojo tudi moje dela po moji veri. Amen. 39 40 Darovanje. Mašnik daruje kruh in vino, ki bo v presveto telo in kri našiga Zveličarja spremenjeno, z molitevjo in zahvalo Bogu, začetniku vsiga dobriga. Daruj se tudi ti Bogu z voljno pokoršino. Mašnik skledico v rokah derže kruh daruje. Vzemi sveti Oče, vsigamogočni večni Bog! ta prečisti dar, kteriga jest, tvoj nevredni služabnik, darujem tebi svojimu živimu in pravimu Bogu, za svoje brezštevilne grehe, zamere in žanikernosti, in za vse pričejoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve. Daj de bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Mašnik vino v kelh vlija in nekoliko vode vmes kane. Bog, kteri si človeka z imenitnimi spredki čudno stvaril, in ga, ko je grešil, še bolj čudno skoz svojiga Sina prenovil: daj nam po njegovim včlo- 41 večenji, kteriga ta smes vode z vinam pomeni, de bomo s hrepenjenjem po- polnamosti njegove božje nature deležni, kakor se je on ponižal, našo človeško natoro na-se vzeti $ on, Jezus Kristus tvoj Sin, naš Gospod, kteri s teboj in svetim Duham enaki Bog živi in kra¬ ljuje vekomaj. Amen. Mašnik kelh z vinam daruje. Darujemo ti, o Gospod ! kelh zve¬ ličanja in prosimo tvojo milost, de gre v prijetni dar pred obličje tvojiga božjiga veličastva za naše zveličanje in za zveličanje vsiga sveta. V duhu ponižnosti in s potertim sercam stojimo pred teboj, vzemi naš d^r, o Gospod! in naj se pred tvojim obličjem tako dans naša daritev godi, de ti bo prijetna, o Gospod Bog ! _ Pridi posvečnik, vsigamogočni, večni Bog, in posveti ta dar, ki je tvojimu svetimu imenu perpravljen. 42 Mašnik si perste umiva. Omi me, o Bog! bolj in bolj, očisti me od vsih mojih grehov s svojo gnado, — daj mi nedolžnost in sve¬ tost, ki jo neomadežano jagnje, ki se bo zdaj na altarji darovalo, od mene terja. Mašnik v sredi altarja priklonjen moli. Vzemi, sveta Trojica! to daritev, ktero ti darujemo v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, k časti svete Marije, vselej device, in vsih svetnikov. Naj prosijo v nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin na zemlji; po ravno tistim Kristusu, na¬ šim Gospodu. Mašnik se proti ljudem oberne rekoč: Molite bratje. Vzemi, Gospod! ta dar iz rok mašnika v hvalo in čast svojiga imena, tudi k pridu našimu in vse svoje svete cerkve. Amen. 43 Posveti, o Bog! to daritev, in z njo tudi naše serce, ktero ti z vsilili njegovimi nagnjenji in željami darujemo. Daj nam le to želeti in storiti, kar je po tvoji volji, hudo nagnjenje pa vse¬ lej premagati. Ta sklep spolniti, te prosimo za tvojo pomoč po Jezusu Kristusu našim Gospodu. Amen. Prefazjou, in Sanktus. Prefazjon je častivna in slavna molitev, za¬ hvala za prejete dobrote. Skleni se z zve¬ ličanimi duhovi in povzdigni (udi ti svoje serce k Bogu, svojimu stvarniku. Res je spodobno in dolžnost, prav in dobro, de ti hvalo dajemo vsak čas in po vsili krajih, sveti Gospod! vsi- gamogočni Oče, večni Bog! kteri si iz ljubezni do nas, svojiga lastniga Sina na svet poslal, nas od greha rešit in nam pot v nebesa pokazat. Po tem Jezusu Kristusu, našim Gospodu, po¬ veličujejo angelski kori tvoje presveto ime in mu hvalo dajejo. Tudi mi po¬ vzdigujemo z njimi svoj glas in s sveto 44 častjo prepevamo: Svet, svet, svet je Gospod Bog, stvarnik nebes in zemlje! Ves svet je poln tvojiga veličastva! Čast bodi Narvišimu, in temu, ki je prišel v imenu Gospoda, — našimu Zveličarju. Po Sanktusu do povzdigovanja. O nebeški, usmiljeni Oče! pred tvojim sedežem popadamo na tla, in po Jezusu Kristusu te ponižno pro¬ simo, de vzameš in posvetiš te po¬ nudbe, in dari, te prečiste, svete da¬ ritve, ktere ti darujemo zlasti za tvojo sveto cerkev, za papeža, za našiga škofa, za druge duhovne pastirje, za cesarja in za vse gosposke; za naše starše, za našo žlahto, za naše do¬ brotnike, prijatle, sovražnike in za vse, kar jih je tukej pričejočih in ti to da¬ ritev darujejo. Naj ti bo všeč ta naša služba, ktero ti opravljamo sklenjeni s pre¬ sveto devico Marijo, in z vsimi svet- 45 niki, kteri kraljujejo s teboj v nebesih. Naši bratje so in udje ravno tistiga telesa, ravno tiste cerkve. Ljubijo nas in serčno žele, de nam daš pravo po¬ koro, milost in zveličanje. Naj nas te¬ daj njih ljubezen v naši revšini in nadlogi podperaj in daj nam po njih prošnji povsod občutiti tvojo mogočno pomoč. Daj nam v tvojim miru pre¬ živeti svoje dni, reši nas od večniga pogubljenja, in perštej nas kdej med tvoje ljube zvoljene v nebesih. Daj, te prosimo, o Bog! de bo ta dar ves posvečen, vzet, poterjen, resnično in prijeten, de nam bo spre¬ menjen v telo in kri tvojiga preljubiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa. 46 47 Povzdigvanje. Masnik spremeni kruh in vino v telo in kri Jezusovo in pokaže oboje ljudstvu, de naj ju moli. — Zdaj se godi, kar je Jezus per zadnji večerji storil in svojim učencam de¬ lati zapovedal. Misli si Jezusa na križi; kako je iz ljubezni do nas svojo kri prelil. Tako je Bog svet ljubil! Tako se je njegov Sin za naše zveličanje daroval! In mi bi ne hotli ljubiti Boga in njegoviga Sina? Bi ne hotli njegove volje storiti, tudi, kadar nam je težko? — bi ne hotli svojim so- vražnikam odpustiti ? Ta dan pred svojim terpljenjem je vzel Jezus kruh v svoje svete in častite roke in je vzdignil oči proti nebu k tebi, o Bog! svojimu vsiga- mogočnimu Očetu, te zahvalil, ga po¬ svetil, razlomil, in dal svojim učencam rekoč: Vzemite in jejte vsi od tega, zakaj to je moje telo. Pri povzdigovanji sv. rešnjiga telesa: Oešeno bodi presveto rešnje telo, ki je bilo iz Marije device rojeno in na križi za nas umorjeno. 48 Med posvečevanjem vina v kcihu : Ravno tako je Jezus po večerji tudi kelh prijel, posvetil in dal svojim licen¬ cam rekoč: Pite vsi iz njega, za¬ kaj to je kelhmojekervi,ktera bo za vas prelita. Pri povzdigovanji sv. rešuje kervi: Češena bodi sv. rešnja kri! od vsih mojih grehov me omi, in očisti me tako, de pridem kdej k tebi v nebo. Po povzdigovanji. Spomnimo se, o Gospod! Jezusa Kristusa, tvojiga Sina, našiga Go¬ spoda, njegoviga zveličanskiga terp- Ijenja, njegoviga od smerti vstajenja in vnebohoda, in darujemo tvojimu pre- čudnimu veličastvu od tvojih darov ta čisti, sveti, brezmadežni dar, sveti kruh večniga življenja, in kelh večniga zve¬ ličanja. Poglej milostljivo na te dari s po¬ tolaženim obličjem, in jih sprejmi kakor 49 si sprejel dari svojiga hlapca, pravič- niga Abelna, in daritev našiga Očaka Abrahama, in pa sveto in brezmadežno daritev, ktero ti je tvoj veliki duhoven Melkizedek daroval. Ponižno te prosimo, vsigamogočni Bog! reci pirnesti te dari po rokah svojiga svetiga angela na tvoj visoki altar pred tvoje božje veličastvo, de bomo vsi, kar nas bo na tem altarji zavžilo presveto telo in presveto kri tvojiga Sina, napolnjeni z vso nebeško dobroto in gnado. Po ravno tem Kri¬ stusu Gospodu našim. Amen. Spomin za nicrtve. Ljubezni polni spomin za mertve naj obudi v tebi želje po tistim zveličanji, kteriga jim vošiš, in ktero je tudi tebi po Kristusu pri¬ pravljeno. Spomni se tudi, o Gospod! svo¬ jih služabnikov in služabnic, ki so šli pred nami z znamnjem vere, in v miru spe. Tukej imenuj mertve, kterc hočeš posebno usmiljenju božjimu priporočiti, de bojo 3 50 zmanjšane njih bolečine, njih duše z Jezu¬ sovo kervjo oeišene in zavolj tega presve- tiga daru iz kraja svojiga terpljenja k več- nimu zveličanju pripeljane. Prosimo te o Bog! de te in vse, kteri v Kristusu počivajo, denešvkraj hladu, luči in miru. Po ravno tem Kri¬ stusu Gospodu našim. Amen. Tudi nam grešnikam, svojim slu- žabnikam, ki v tvoje veliko usmiljenje zaupamo, daj delež in družbo s svo¬ jimi svetimi apostelni in marterniki in vsirni svetniki, ne po našim zasluženji, ampak po svoji prizanesljivosti. Po Kristusu Gospodu našim. Po kterim ti, o Gospod! vselej te dobrote vse stva- riš, posvetiš, blagosloviš in jih nam dodeliš. Po njem, z njim in v njem, se tebi Bogu Očetu vsigamogočnimu v edinosti svetiga Duha vsa čast in hvala godi. Oče naš. Oče naš, ki se bo zdaj molil, ima ob kratkim vse v sebi, česar nam je želeti, prositi, in po čimur nam je hrepeneti. 51 Z Zveličarjevo zapovedjo opomi¬ njani, in z njegovim božjim naukam podučeni, si upamo reči: Očenaši.t. d. Prosimo te, o Bog! reši nas od vsih zlegov pretečenih, sedanjih in pri¬ hodnjih , in na prošnjo svete, častite, vselej device in božje matere Marije in vsih svetnikov, daj nam usmiljeno mir v naših dneh, de bomo s pomočjo tvoje milosti podperani vselej brez greha in zmote obvarovani. Mašnik prelomi v znamnje Jezusove silne smerti sveto hostjo, in dene kosčik od nje v kelh. Prosimo te za to gnado po Je- zusuKristusu, tvojim Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomej. Amen. Mir Gospodov bodi vedno z nami, in njegov dober duh nas spremljaj po vsih naših potih. To zmesenje in posvečenje telesa in kervi Gospoda našiga Jezusa Kri- 3 * 52 stusa nam bodi, ki ga prejmemo, v večno življenje. Amen. Jagnje božje. Jezus je jagnje božje imenovan, ker je ne¬ dolžno in krotko, kakor jagnje, terpel in svoje življenje daroval, iz ljubezni do nas ljudi, nas od greha rešiti in nam pravi mir duše zadobiti. Kako zlo nas ta resnica tolaži in k zaupanju obuduje. Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ, daj nam mir! Gospod Jezus Kristus, kteri si rekel svojim apostelnam: Mir vam za¬ pustim, svoj mir vam dam, ne glej mojih grehov, ampak svoje cerkve vero, in daj ji po svoji volji mir in edinost, kteri živiš in kraljuješ, Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. Gospod Jezus Kristus, Sin ži- viga Boga, kteri si po Očetovi volji, 53 s svetim Duham vred svet s svojo smertjo v življenje obudil; reši me s tem svojim presvetim telesam, in s svojo presveto kervjo od vsili mojih grehov in od vsili zlegov. Daj de se vselej tvojih zapoved deržim, in ne do¬ pusti, de bi se kdej od tebe ločil. Kteri živiš in kraljuješ z ravno tem Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. To molitev le takrat moli, kader greš med mašo k sv. obhajilu. O Gospod Jezus Kristus! vžitek tvojiga telesa, kteriga se jest nevredni človek prederznem prejeti, mi ne bodi v sodbo in pogubo, ampak naj mi bo po tvoji dobroti bramba in zdravje duše in telesa. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti sv. duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. Kruh nebeški hočem tedej prejeti in klicati v Gospodovo ime. Mašnik udari, svojo nevrednost spoznati, tri¬ krat na persi, in reče s stotnikam v evan- 54 geli: Gospod, nisim vreden i. t. d. Te be¬ sede, ktere tudi ti za njim govori, naj te s ponižnim zaupanjem v Jezusa navdajo. Gospod! nisim vreden, de greš pod mojo streho, temuč reci le s be¬ sedo in moja duša bo ozdravljena. (Trikrat.} Telo Gospoda našiga Jezusa Kri¬ stusa ohrani mojo dušo v večno živ¬ ljenje. Amen. Kadar inašnik telo Gospodovo zavživa: O sveta večerja, pri kteri se Jezus Kristus prejema, spomin njegoviga terpljenja in njegove smerti obhaja, duša z gnado napolnuje, in nam za¬ stavo večniga življenja daje. O Bog! pokliči tudi mene k tej večerji, in stori me vredniga, jo vžiti. Kadar niašnik Gospodovo kri pije: Operi me, o moj Jezus; in očisti me; pokropi me s svojo drago rešnjo kervjo; ena sama kapljica tvoje svete 55 kervi zarnore vsiga sveta grehe od- prati in izbrisati. Po zavživanji. Kaj bom povernil Bogu, svojimu Gospodu za vse te gnade, ktere mi je skazal? Neprenehama mu bom da¬ roval, od veliciga veselja bo moje serce Gospodu hvalo pelo, in klical bom z zaupanjem v njegovo ime, ker me je z dobrotami obsut. Mašnik moli na strani altarja. Dodeli, o Bog! de bo tvoje verno ljudstvo po vrednim vžitku telesa in kervi tvojiga Sina, vedno bolj in bolj od greha očišeno, v vsim dobrim vterjeno, kdej večniga zveličanja deležno. Tega te prosimo po našim Gospodu Jezusu Kristusu, tvojim ljubim Sinu, kteri s teboj in s svetim Duham vred enak Bog živi in kraljuje vekomaj. Amen. 56 Mašnik na sredi priklonjen moli, se oberne proti ljudem in jih žegna. Naj ti, o sveta Trojica! opravilo moje službe dopade, in daj, de bo daritev, ki sim jo nevredni človek pred očmi tčojiga veličastva daroval, tebi prijetna, za-me pa in za vse, ki sim jo za-nje opravil,- iz milosti tvoje v spravo in zveličanje. Po Kristusu našim Gospodu. Amen. Požegnaj nas vsigamogočni Bog -j- Oče, in f Sin in -j- sveti Duh. Zadnji cvangeli. V začetku je bila Beseda, in Be¬ seda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse reči so po njej storjene ... V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. .. Prava luč je bila, ki razsvetli vsaciga človeka, kteri pride na svet. Na svetu je bila, in svet je po njej storjen, pa svet je ni poznal. .. In Be¬ seda je meso postala in med nami pre- bivala, in vidili smo nje veličastvo, veli¬ častvo kakor edino rojeniga od Očeta, in Beseda je bila polna gnade in res¬ nice. Zahvalna molitev po sv. maši. Dobrotljivi Oče nebeški! Iz serca ti zahvalim za to veliko gnado, de sim bil zdaj pri daritvi svete maše, v kteri se ti je sam tvoj ljubi Sin Jezus Kri¬ stus daroval, — tebi v čast, nam v zveličanje. Desiravno sim te posebne milosti ves nevreden, mi je vender nisi odrekel; nisi me pahnil od ženitnine nedolžniga jagnjeta, deslih nimam sva- tovskiga oblačila nedolžnosti in svetosti na sebi. — O Jezus! ki si se svojimu Očetu za nas daroval, zahvali se mu tudi namest nas. — 0 de bi bil pač z veči častjo in pobožnostjo, ves od ljubezni do tebe vnet pri ti presveti daritvi vpričo, de bi bil bolj tvojiga zasluženja deležen! Pa prosim te, Go¬ spod ! odpusti mi moje razmišljenje in mojo merzloto, očisti me vsiga storje- 3 ** 58 niga greha, in varuj me prihodnjiga. Pozabi vsih nerodnost moje mladosti, in vsih mojih pregreh, ktere zbrisati si se zdaj na altarji svojimu nebeškimu Očetu daroval. Nisim te, o Gospod! poprej od sebe spustil, de si mi svoj sveti žegen dal. Ker si pa mene, si tudi moje da¬ našnje dela požegnal; serčno se jih hočem preč lotiti. Skerbno se pa ho¬ čem varovati, de dans nič ne bom govoril, nič storil, nič želel in nič mislil, kar bi me utegnilo ob tvoj sveti žegen in ob sad svete maše perpraviti. — O Jezus! ko si daritev svete maše, pri kteri sim zdaj bil, pri zadnji ve¬ čerji postavil, si šel na ravnost proti oljski gori, se volji svojiga Očeta po- polnama podvreč. Daj tudi meni gnado, de se volji nebeškiga Očeta v vsim vdam, karkoli se mi dans permeri, de v vsim po tvojim zgledu rečem: Oče! ne moja, ampak tvoja volja se zgodi! © V © pri sv. maši. Mašnik moli pred spodnjo štablo altarja. Jspred tvoj altar, o moj Bog'! sim se perbližal darovat ti pri sveti maši tvojiga ljubiga Sina Jezusa Kristusa, in z njim sa- miga sebe in vesoljno cerkev. Po njem te želim moliti, častiti in hvaliti; te prositi odpušenja na¬ ših grehov in zadobiti nam vsih potrebnih gnad. Spoznam, de ni- sim vreden pri ti presveti skriv¬ nosti pričijoč biti; spoznam svoje 60 brezštevilne grehe, z kterimi sim te razžalil, — zato le po tvojim usmiljenji zdihujem. Sklenem svojo nevredno mo¬ litev z svetim mašnikovim opra- vilam, ki zdaj pri altarji namest večniga mašnika Jezusa dela. — Daj mi, o Bog! pri tim sve¬ tim opravilu z nerazdeljenim ser- cam biti; ker se veliki dar mo- jiga odrešenja, ki je bil nekdaj lia gori Kalvarji v kervi oprav¬ ljen , zdaj na altarji nekervavo pod podobo spremenjeniga kruha in vina ponavlja. Ta dar me opomni tvoje neizrečene ljubezni, nebeški Oče! iz ktere si svo- jiga ediniga Sina, nas grešnike rešiti, dal; me opomni grozovite smerti, ki jo je tvoj Sin Jezus iz pokoršine do tebe za moje 61 zveličanje prestal. Opomni me pa še ta dar dolžnosti, de moram tvojo ljubezen, in pokoršino svo- jiga Zveličarja posnemati, vse ljudi, prijatle in sovražnike, ka¬ kor tvoje otroke in svoje brate in sestre ljubiti, in v vsih rečeh tvojim zapovedani pokoren biti. Mašnik gre spet k altarji. O Bog! pošlji mi svojo luč in resnico, de me vodi in pri¬ pelje v tvojo sveto prebivališe. Zbriši moje hudobije, de pridem s čistim sercam v tvojo presveto svetlobo. Po zasluženji vsih tvo¬ jih svetnikov, o Bog! zlasti tistih, ki so njih svetinje v tem altarji, te prosim, odpusti mi milostljivo vse moje grehe. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen. 62 Kirije elejson, ali Gospod usmili se nas. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod! usmili se nas! Ozri se milostljivo na svoje verno ljudstvo, ki upa v tvojo dobroto, in prosi za odpušenje svojih grehov. Gloria ali čast Bogu (kader se moli). V Čast Bogu po višavah in mir ljudem na zemlji, kteri so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te. Bodi nam milost¬ ljiv, o Gospod, Bog Oče, Sin in sveti Duh. Mašnik moli na strani altarja. Dodeli nam, o Gospod! vse, česar te cerkev tvoja prosi, po 63 Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, našim Gospodu. Amen. Berilo Iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov v 12. post. Sovražite hudo, in deržite se d ob riga. Ljubite se s bratov¬ sko ljubeznijo med seboj*, z po- češenjem pridite eden druzimu naproti. Ne bodite leni v skerbi. Bodite goreči v duhu; služite Gospodu. Bodite veseli v upanji, v nadlogah poterpežljivi, v mo¬ litvi stanovitni. Podelite svetim v potrebah, ptuje radi pod streho jemljite. Dobro, kteri vas pre¬ ganjajo , jim vošite; dobro vo- šite in nikar ne kolnite. Vese¬ lite se z veselimi, in z joka¬ jočimi jokajte. 04 Med listam in evangclijam. Odpri, Gospod! moj um in daj mi spoznati tvojo besedo. Zapiši svojo postavo v moje serce, in daj mi jo na tanjko spolniti. — Moj Bog, pelji me k tvojima Sinu Jezusu; njega išem, njega želim poznati, slišati in ubogati. Evangeli sv. Matevža iz 5. postave 3. verste. Tisti čas je rekel Jezus svo¬ jim učencam: Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kra¬ ljestvo. Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli. Blagor žalost¬ nim,ker oni bodo oveseljeni. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni, ker bodo nasiteni. Blagor usmi¬ ljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli. Blagor jim, kteri so či- 65 stiga serca, ker oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani. Blagor zavolj pravice preganjanim , ker njih je nebeško kraljestvo. Bla¬ gor vam, kader vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili za volj mene 5 veselite se in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih. Vera, kakor jo mašiiik moli. Verujem, o Bog! pa poterdi me v moji veri. Verujem vse, kar si razodel ; vse, kar so tvoji aposteljni oznanovali; vse, kar sveta katolška, apostolska cerkev veruje in uči. Darovanje. Zgavni darovi, o Bog! ti niso všeč, temuč tebi prijetni 66 dar je ponižen duh; potertiga in ponižniga serca ne boš zavergel, o Bog ! Nebeški Oče! darujemo ti po mašnikovih rokah kruh in vino; ki bode oboje spremenjeno v telo in kri Jezusa Kristusa, Sina tvojiga. Vzemi to daritev od nas, ki jo pred-te ponižno in svoje grehe obžalovaje denemo. Do- pade naj ti. Darujemo se ti z njo vred sami. Ne zaverzi nas, desiravno smo zavolj svojih grehov nevre¬ den dar; temuč stori nas vredne po daru, v kteriga se ti je na križi Jezus dal; in ki se ti še zdaj po naših altarjih va-nj daje. Po tem daru odpušaš grehe nam in vsim ljudem. Pridi, o vsiga- mogočni Bog! in posveti ta dar, 67 ki je le k časti tvojiga imena pripravljen. Amen. Mašnik si perste vrniva. Operi me, o Bog 1 ! od vsih tudi nar manjših grehov, in daj mi gnado, de bodo vse moje dela čist, tebi dopadljivi dar. Mašnik moli natihama nektere molitve. Vzemi, o Gospod! iz rok svojiga mašnika ta dar v hvalo in čast svojiga imena, tudi k pridu na Šimu in vse svoje svete cerkve, v spomin terpljenja, od smerti vstajenja in vnebohoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi ti ga darujemo, zahvaliti te za vse gnade, ki si jih ska- zal devici Marii, in vsim svet- 68 nikam in zahvaliti te za čast, z ktero si kronal in povernil njih dobre dela, de, ko njih spomin na zemlji obhajamo, pri tebi v nebesih za nas prosijo, pri Je¬ zusu Kristusu Gospodu našim. Amen. Prefaejon in Sanktus, Vzdigni, o Bog! k sebi na¬ še serca, de jih odtegnemo po- zemeljskim rečem in sklenemo z nebeškimi duhovi, de te z njimi vred molimo, z njimi vred hvalimo, z njimi vred častimo po Jezusu Kristusu našim Gospodu, in glas ženemo z njimi vred: Svet, svet, svet je Gospod vsigamogočniBogj nebo in zemlja je tvojiga veli¬ častva polna; češen bodi ve¬ komaj. 69 Po Sanktusu do povzdigovanja. Oče vsiga usmiljenja, daru¬ jemo ti zdaj po Jezusu Kristusu Sinu tvojim, za vso cerkev, za pa¬ peža, za svojiga škofa, za svo¬ jiga cesarja in za vse tiste, ki so tukej pričijoči, in za vse verne kristjane. Zlasti pa ti jest darujem za ... (tukej spomni tistih živih, ki jih hočeš bož- jimu usmiljenju posebno perporočiti.) Sklenemo svojo molitev z molitevjo svetnikov, ki te že v nebesih vživajo, in ponižno pro¬ simo : Daj nam po njih zasluženji in prošnji v vsih rečeh tvojo pomoč in hrambo občutiti. Vzemi milostljivo naš dar, ki je tudi dar vesoljne cerkve; 70 spremeni ga v telo in kri Jezusa Kristusa. Med povzdigovanjem sv. rešnjiga telesa. Nebeški Oče! ozri se na obličje svojiga Sina in usmili se nas! —Jezus! v te verujem; Jezus! v te zaupam; Jezus! lju¬ bim te čez vse; Jezus! molim te, svojiga Boga; Jezus! bodi mi milostljiv. Med povzdigovanjem sv. rešnje kervi. Jezus, moj Gospod in moj Bog! Jezus, Sin Davidov ! us¬ mili se me, Jezus! tebi živim; Jezus! tebiumerjem; Jezus! tvoj sim v življenji in v smerti. Oh, ne daj, ljubi Jezus! de bi bilo tvoje terpljenje in tvoja smert nad me¬ noj zgubljeno. 71 Po povzdigovanji. Darujemo ti, o Bog, nebeški Oče! ta presveti dar, ki je na križi bil darovan, v spomin vsih skrivnost, zlasti smerti, vstajenja in vnebohoda tvojiga Sina Jezusa Kristusa, našiga zveličarja. Do- padla ti je daritev pravičniga Abel- na, očaka Abrahama, in daritev Melkizedeka, velikiga duhovna; deslih je bila le podoba tega daru, ki ti ga zdaj v resnici prinesemo. Naj ti bo tedaj všeč naša daritev in molitev; naj jo nese tvoj svet angel na tvoj al- tar pred tvoj častiti sedeš v ne¬ besa , de bomo po vžitim telesu in piti kervi svojiga zveličarja z nebeškimi dobrotami in gnadami napolnjeni. 72 Spomin za mertve. Prosimo te tudi, o Gospod! usmili se naših bratov in sester ki so v večnost odšli, in tam čakajo rcšenja; zlasti pa . . . (tukej imenuj tiste, za ktere si posebno dol¬ žan moliti.) Daj jim iz neskončne cene tega daru večni mir in pokoj. Tudi nam revnim grešnikam, ki samo v tvojo milost svoje zaupanje stavimo, daj gnado, de bomo v družbo tvojih svetni¬ kov vzeti, ne iz svojiga zaslu- ženja, temuč po zasluženji Jezusa Kristusa. Po njem samo upamo za- dobiti, kar nam obetaš, kakor te po njem samo, in z njim hvalimo in častimo na vekomej. Amen. Oče naš. Molimo z mašnikam Gospodovo molitev in recimo: Oče naš i. t.d. 73 Reši nas s svojo milostjo, o Gospod! in na prošnjo svete vse¬ lej device Marije in vsih svetni¬ kov od vsiga zlega pretečeniga, sedanjiga in prihodnjiga. Reši nas od grehov sužnosti in od sužnosti našiga spačeniga pože- Ijenja, in daj nam mir, notranji in unanji, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Jagnje božje. Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ , usmili se nas, in daj nam mir. O Jezus! ki si nam s svojo smertjo na križi zaslužil gnado, milost in mir, ne glej naše nevrednosti, temuč vero svoje cerkve, ktera te prosi. Daj nam po tem svojim svetim zakra¬ mentu taki mir, kakoršniga svet 4 74 ne more dati. Varuj nas vsiga greha in zlega. Daj nam tvojih zapoved se stanovitno deržati, in se nikoli ne od tebe ločiti. Mašnik vzame sveto rešnjo telo v roke. 0 Bog! daj, de vselej ta ne¬ beški kruh vredno vžijem, in kličem v Gospodovo ime. Na to se reče trikrat: O Gospod! nisim vreden, de geeš pod mojo streho, temuč reci le z besedo in moja duša bo ozdravljena. Kader mašnik zavživa. Moj Bog in Gospod! kteri si pravi kruh življenja, ki je iz nebes prišel, de tisti, ki ga vživajo, ne umerjejo, temuč 75 vedno življenje imajo: bodi hrana in živež moji duši; daj, de po modi tvojiga telesa ostanem jest v tebi in ti v meni; de zgubim nerodno veselje nad pozemelj- skimi rečmi, in samimu tebi živim, kakor si ti, svojimu nebeškimu Odetu samimu na zemlji živel. Napoji me, moj Zvelidar! s svojo sveto kervjo, ki je bila na križi zame prelita, de pogasi v meni žejo po stvareh in želje vname, s teboj sklenjenimu biti, s teboj vekomej živeti, in te brez konca hvaliti. Mašnik moli na strani altarja. Ne dopusti, o Bog! de bi mi, ki smo zdaj tako svetih in distih skrivnost se udeležili, spet kdej z greham svojo vest orna- 4 ^ 76 deževali; temuč dodeli nam mi¬ lostljivo , de bomo vsi od grehov vedno bolj in bolj očišeni vredni po tem zakramentu vzeti biti v večno življenje, kjer te bomo vekomej gledali in vživali. Pro¬ simo te za to gnado po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Mašnik v sredi priklonjen moli. Daj nam gnado, sveta Tro¬ jica! de sad daritve dosežemo in obderžimo, ki smo ti jo opravili, po Jezusu Kristusu. Amen. Kader se mašnik oberne in križ stori, se pre¬ križaj in reci: V imenu Boga j- Očeta i. t. d. Pri zadnjim evangelij. Večna Beseda, edini Sin božji, svojimu Očetu v vsim enak, in Bog, kakor on, si se včlovečil, 77 de bi mi ljudje zamogli božji otroci biti. Ostani zmiram pri meni, in vodi me po svojih potah z lučjo svoje resnice in z močjo svoje gnade. Zahvala po sv. maši. Zahvalim te, o moj dobrot¬ ljivi Zveličar! za gnado, ktero si mi skazal, de sim smel pri tvoji presveti daritvi biti. Za¬ hvalim te tudi, de se hočeš za¬ me in za vso svojo cerkev vsak dan na altarji darovat; in te pro¬ sim, naj bomo vsi tvojiga pre- svetiga daru obilno deležni! 78 IMit?© pri sv. maši po merličih ali pri černi maši. Vse drugo moli pri tej sv. maši, kakor naj¬ deš zgorej, ali pri pervi maši na 26. ali pri drugi na 59. strani razun molitev, be¬ rila, pesmi in evangelija, kijih tukej najdeš. Molitev pred berilam. Nagni, o Gospod! svoje ušesa k našim prošnjam, s kterimi tvojo milost kleče prosimo, de duše, svojiga slu¬ žabnika I. (svoje služabnice L}, ki si ji iz tega sveta iti ukazal, v deželo miru in luči postaviš, in tvojim svetnikam pridružiš. Po Gospodu našim i. t. d. Bog! ki deliš odpušenje in ljubiš človekovo zveličanje, prosimo tvojo milost, dodeli vsim našim bratam, žlaht- 79 nikam in dobrotnikain, kteri so se iz tega sveta ločili, po prošnjah Marije vselej device in vsili tvojih svetnikov, priti v večniga zveličanja družbo. Bog! stvarnik in odrešenik vsih vernih! dodeli dušam svojih služabni¬ kov in služabnic odpušenje vsih grehov, de milostljivo odpušenje, kteriga so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Kteri živiš i. t. d. Berilo iz razodenja sv. Janeza apo- stelna v 14. post. 15. versti. Tiste dni sim slišal glas z neba, kteri mi je rekel: Zapiši: Blagor mer- tvim, kteri v Gospodu umerjejo! Od¬ slej, reče Duh, naj počivajo od svo- jiga truda, zakaj njih dela grejo za njimi. Gospod daj vsim vernim dušam v vicah večni mir in pokoj in nebeška luč naj jim sveti. Psalm 111. Pravič- niga spomin je večen, — ne boji se krivih sodba. Reši, o Gospod! duše vernih mer- tvih od vsih njih grehov in pridi jim s 80 svojo gnado na pomoč, de bodo po pri¬ zaneseni štrafengi tvoje pravičnosti, zveličanja večne luči deležni. Poslednji dan. Ta pesem se moli v dan smerti ali pokopa merličeviga, osmi dan in v dan obletnice po mertvih. 1 . Strašni dan bo dan plačila, Zemlja bo se v prah zdrobila, Priča David in Šibila. 2 . Grozen strah bo svet obdajal, Kader bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi člov’k vstajal. 3 . Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. 4 . Smert, natora bo stermela, Kader bode stvar ožVela, K božjimu sodniku h’tela. 5 . Bukve bodo prinesene, Dela bodeš bral storjene, Dobre vse in nepoštene. 81 6 . Bo sodnik tedaj se vsedel, Vse, karkol’ je člov’k naredel, Celi svet bo tistkrat zvedel. 7 . Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati? Komej dobrim bo obstati. 8 . Kralj nezmerne visokosti, Rešiš svoje brez vrednosti, Reši me v moj’ slabosti. 9 . Spomni se, o Jezus mili! De so za-me te umorili; Prosim, tisti dan se usmili! 10 . Truden hotel si hoditi, Za-me svojo kri preliti, Daj k zveličanju to biti. 11 . Daj te imeti pomočnika, Svojih duš odrešenika, Preden vid’mo te sodnika. 12 . De sim kriv, to sam spričujem, Sam pred sabo se sramujem, Pa zanesi, Bog! zdihujem. 4 ** 82 13 . Rane grešnici zacelil, Tolovaja si zveselil, Meni upanje dodelil. 14 . Nisim vreden odpušanja, Vender Bog pomilovanja, Varuj v ogenj me jokanja. 15 . Med ovce me dcn’ ovčico, Reši zmed kozlov srotico, In pokliči na desnico. 16 . Ko zaveržene preklete, Pahnil v ogenj boš ujete, Deni me takrat med svete. 17 . Slišaj prošnjo, Bog! pohlevno! Dušo glej, pobito, revno, Skerbi za-me stvar nevkrevno. 18 . Dan jokanja, polen straha; Ko bo človek šel iz praha. 19 . Naj mu njega hudobije Milost tvoja, Bog! omije. 20 . Daj jim, Jezus, naš pastir, Večni pokoj ino mir. 83 Evaugeli sv. Janeza iz 5. post. 25—29. verste. Tisti čas je rekel Jezus Judov¬ skim množicam: Resnično, resnično vam povem, de pride ura, in je že zdaj, de bodo mertvi slišali glas Sinu božjiga; in kteri ga bodo slišali, bodo živeli. Ka¬ kor ima namrečr Oče življenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal imeti živ¬ ljenje samim v sebi. In mu je oblast dal, tudi sodbo delati, ker je Sin člo¬ vekov. Ne čudite se temu, ker ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v gro- beh, slišali glas Sinu božjiga, in poj¬ dejo iz njih; kteri so dobro delali v vstajenje življenja; ktei-i so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja. Hvala ti bodi, Jezus Kristus! za tvoj božji nauk; daj mi po njem hu- diga se varovati, in dobro storiti, de mi ne bo kdej smert in vstajenje k večnimu pogubljenju, temuč k večnimu zveličanju. 84 Molitve pred prefaojonam. Dodeli, te prosimo, o Gospod, de duši tvojiga služabnika I. O vo j e slu¬ žabnice I.) ta dar pomaga, s kterim si na križi grehe vsiga sveta zbrisal. Po Gospodu našim i. t. d. Bog! kteriga usmiljenje nima šte¬ vila, vzemi milostljivo naše ponižne prošnje, in dodeli dušam naših bratov, žlahtnikov in dobrotnikov, kterim si dal tvoje ime spoznati, po tem daru na- šiga zveličanja odpušenje vsih njih grehov. Pi •osimo te, o Gospod! ozri se milostljivo na dar, kteriga ti za duše tvojih služabnikov in služabnic daru¬ jemo 5 in ker si jim na tem svetu gnado keršanske vere dodelil, daj jim tam večno plačilo keršanstva. Po Gospodu našim i. t. d. Po inašnikovim zavživanji. Večna luč naj jim sveti v družbi tvojih svetnikov vekomej po tvoji do¬ broti. 85 Gospod daj jim večni mir in po¬ koj, in večna luč naj jim sveti v družbi tvojih svetnikov vekomej po tvoji do¬ broti. Molitve. Reši, prosimo, o Gospod ! dušo svojiga služabnika I. (svoje služabnice I.) od vsih vezi grehov, de se pri vstajenji med tvojimi svetniki in zvo- Ij enimi k večni časti prebudi. Po Go¬ spodu našim i. t. d. Daj, prosimo, vsigamogočni večni Bog! de duše naših bratov, žlahtnikov in dobrotnikov, za ktere smo ta za¬ hvalni dar tvoji narvikši svetlosti da¬ rovali, po moči tega zakramenta od vsih grehov očišene, po tvoji milosti zveličanje večne luči dosežejo. Prosimo, o Gospod! naj pride naša ponižna molitev dušam tvojih služab¬ nikov in služabnic na pomoč, de jih vsih njih grehov očistiš, in storiš de¬ ležne tvojiga odrešenja. Kteri živiš in kraljuješ i. t. d. 86 Bog nam daj svojiga dobriga duha, in vernih duše naj po milosti božji po¬ čivajo v miru. Amen. Naj ti, o sveta Trojica! opravilo mašnikovo dopade, in vzemi milost¬ ljivo daritev, ki smo jo pred očmi tvo- jiga veličastva darovali, de bo nam in vsim, ki smo jo za-nje opravili, v spravo in zveličanje, po Kristusu našim Gospodu. Amen. Zadnji evangeli in zahvala kakor zgorej na 76. in 77. strani. Premišljevanje TERPLJENJA JEZUSOVIMA pri sveti maši. Sveta maša je od Jezusa v spomin njegoviga terpljenja in njegove smerti postavljena. To delajte, je djal, k mojimu spominu. Pre¬ mišljuj ga tedaj med sv. mašo z živo vero, terdnim zaupanjem, in gorečo ljubeznijo in serčno žalostjo nad svojimi grehi. Mašnik gre z enim ali z več služabniki k oltarju. (Jezus gre s 87 svojimi učenci na oljsko goro, v terp- ljenje.) — Kako je bil Jezus svojimu nebeškimu Očetu pokoren! kako je nas ljudi ljubil! Ali ne bom jest po njegovih kervavih stopinjah hodil ? Oče! svojo daritev sklenem z daritevjo tvo- jiga Sina. Po njem te želim v tem velikim daru moliti, hvaliti, odpušenje svojih grehov sprositi, in sebi in vsim živim in mertvim kristjanam milost za- dobiti. Mašnik začne sv. mašo in moli očitno spoved. (Jezus začne na oljski gori terpeti, moli mnogikrat, je žalo¬ sten, de mu je umreti, pade na svoj obraz, in kri poti, posebno zavolj naših grehov.) Moliti hočem tudi jest v terp- ljenji, ktero nositi mi bo težko. Moj Oče! porečem, ako se me ne more ogniti kelh terpljenja, de bi ga ne pil; zgodi se tvoja volja. O Oče! po smertnih težavah in kervavim potu tvo- jiga Sina te prosim, očisti mojo dušo in stori me deležniga neskončne cene njegoviga zasluženja. Vzemi njegovo 88 globoko ponižanje v zadostilo inojiga napuha! — Mašnih prosi sebi in drugim odpušenje grehov z molitevjo mise- reatur. £ Jezusu se angel iz nebes pri¬ kaže, kteri ga potolaži in pokrepča.) Oče usliši me vselej, kader te bom s potertim sercam pomoči ino tolažbe prosil. Mašnik reče: Molimo. (Kristus zbudi svoje učence rekoč: Molite in čujte, de v skušnjavo ne padete. Vsta¬ nite , pojdimo! Glejte! približal se je, kteri me bo izdal.) Tudi jest sim pri¬ pravljen v vsako še tako hudo terp- Ijenje iti, zakaj kjer si ti, o Bog! pri meni, kadar ti, o Jezus! pred mano hodiš, tam se ničesar ne bojim. Mašnik gre po štablah in kušne oltar. (Jezus gre svojim sovražnikam naproti, je od Judeža kuševaje izdan in vjet.) Svojiga izdajavca Jezus še prijatla imenuje, z ljubeznijo ga iše od pogubljenja oteti. Tako me, božji uče¬ nik! z besedo in z zdravjem učiš, clo 89 sovražnike ljubiti 5 — nikoli se nočem nad njimi zmaševati.— Božji Sin! raz- tergaj vezi mojih grehov, de se tvojimu sladkimu jarmu in tvoji lahki butari voljno podveržem. Mašnik gre na levo stran ol¬ tarja in bere nektere besede , ki se jim lntroit ali pristop pravi. (Je¬ zusa peljejo naprej k Anasu, potlej k velikimu duhovnu Kajfežu, kteri ga zavolj učencov in uka izprašuje. Jezus na ravnost odgovarja in za uho dobi.) Daj mi, o Bog! de bom tako serčen in stanoviten kakor je Jezus bil, kadar se mi bo treba za tvojo čast, za sveto vero, ali za srečo razžaljeniga bliž¬ njega potegniti, de raji zasramovanje terpim, blago in denar zgubim, kakor bi tvojim zapovedim nezvest postal.— Sodnik živih in mertvih, bodi mi mi¬ lostljiv! — Mašnik moli trikrat: Gospod usmili se nas! Kriste usmili se nas! Gospod usmili se nas! (Peter trikrat Jezusa, kterimu je zvestobo do smerti — 90 obljubil, zataji.) To je svarilo za-me o Bog, de ne smem svojimu sercu in svojim še tako terdnim sklepam upati: le s tvojo gnado se zamorem grešne priložnosti in greha obvarovati, in za-njo te iz vsiga serca po Jezusu prosim. Mašnik se proti ljudem oberne , in reče: Gospod z vami! (Jezus se je ozerl in pogledal v Petra; in Peter je iz dvoriša šel in britko jokal.) Ako tudi jez iz slabosti kakor Peter padem, o pokaži mi takrat svoje milostljivo obličje, o Bog! podaj mi roko, de, kakor ta učene, hitro vstanem, svoje grehe objokujem, se poboljšam, in z neutrudeno pridnostjo v spolnovanji svo¬ jih dolžnost storjeni padec popravim. Mašnik moli na strani in bere list. (Jezusa k Pilatužu peljejo, mno¬ gotero obrekovajo in tožijo.) Kako gerdo in krivično je obrekovanje! za¬ povedi, bližnjiga ljubiti, je na ravnost nasproti. Kdor je z resnico, govoriš o Jezus! je tudi z menoj. Verujem, de so tvoje besede čista resnica, daj 91 mi pa moč po njih živeti in se zve¬ ličati. Mašnik bere evangeli. (Jezusa peljejo od Pilatuža k Herodežu, kteri ga kakor bedaka zasramuje.) Ako me ljudje zavolj lepiga zaderžanja za norca imajo, in zasramujejo, tedaj mi, o Jezus! tvoje zasramovanje pred Herodežam pred oči postavi; daj mi spoznati, de je čast, tebi z lepim življenjem dopasti, veliko veči, kakor škoda, od malo¬ pridnih zasmehovan biti. Daj mi gnado, nauk tvojiga evangelija, ki si ga s svojo kervjo zapečatil, in vsaciga tvo¬ jih prelepih zgledov do smerti spol- novati. Mašnik reče po evangelii: Go¬ spod z vami. (Jezusa k Pilatužu na¬ zaj pripeljejo. Pilatuž se oberne k Judam in jim reče: Glejte, jez ne naj¬ dem nobene krivice nad njim v tem, česar ga tožite.) Zares lepo priče¬ vanje od Jezusove nedolžnosti in sve¬ tosti iz ust neverniga deželniga pogla¬ varja! — O Oče! poglej svojiga ne- 92 dolžniga Sina in zavolj njega mi od¬ pusti moje pregrehe! Mašnik odkrije kelh in kruh in vino daruje. (Jezus, kteri se je svo- jimu nebeškimu Očetu, k njegovi časti in k našimu zveličanju ves čas svo- jiga terpljenja daroval, je zdaj obla¬ čila obropan, bičan, s ternjem kronan, in kakor lažnjiv kralj vnovič zasra¬ movan.) O Gospod ! vzemi ta dar v znamnje tvoje nar vikši oblasti, ki jo imaš čez vse stvari, in dodeli mi gnado, de svoje hude navade zapustim in eer- tim vso nečistost. Operi mojo dušo s svojo kervjo, ki si jo iz neizrečene lju¬ bezni toliko prelil. Kader me bojo ljudje stiskali in zaterali, hočem k tebi svoje oči povzdigovati; sej vem, de mi brez tvojiga pripušenja nič ne morejo. Mašnik si taniva perste. (Pila— tuž si umije roke vpričo ljudstva re¬ koč: Jez sim nedolžen nad kervjo tega pravičniga, in vender greši; ker spo- znaniga nedolžniga obsodi v krivično smert, de hudobnim Judam dopade in 93 se Cesarju ne zameri.} Kako gerdo je, iz strahu pred ljudmi ali iz časniga dobička pravico, in vest zatajiti! — O moj Bog! daj mi tudi takrat moje dolžnosti zvesto spolniti, kader se mi škoda kaže. Daj mi, ne ljudi, ki mi k večim časno srečo vzeti zamorejo, temuč daj mi tebe se bati, ki mi za- moreš dušo in telo večno pogubiti. Mašnih reče: Molite bratje. (Pi¬ latu ž postavi Jezusa s škerlatnim obla- čilam ogernjeniga, s ternjevo krono na glavi, s terstam v desnici pred ljud¬ stvo, in pravi: Glejte, človek! — Ze poprej so vojaki pred-nj poklekovali in ga zasramovali rekoč: Pozdravljen bodi kralj Judovski! so va-nj pljuvali, mu jih za uho dajali, terst jemali in ga po glavi tolkli.) Večni Oče! oberni svoje milostljivo obličje na svojiga to¬ liko terpečiga Sina, in daj mi ga to¬ liko bolj ljubiti, kolikor več je za-me prestal. Mašnih moli natihama nehtere molitve; potlej glasneji prefacjon. 94 ([Jezus moli natihama k svojimu ne- beškimu Očetu ; terpi notranje bolečine zavolj svojih sovražnikov in naših gre¬ hov ; je od Pilatuža v smert križa izdan ; in mora sam svoj križ na goro Kalvarjo vleči.) O Jezus! vabiš me, za teboj hoditi. Kdor hoče za menoj hoditi, praviš, naj zataji sam sebe, svoj križ na-se vzame in hodi za me¬ noj. — Tukej sim, Gospod! priprav¬ ljen sim k temu. — Božji pastir! tje greš; življenje dati za svoje ovčice, o bodi tudi meni zgubljeni ovčici milost¬ ljiv! — Veliki mašnik! ki se narnest darov stariga testamenta daruješ, daj mi gnado, vse dušne in telesne moči v tvojo službo obračati. Mašnik kušne altar in stori tri krize čez kruh in vino. (Jezus pade pod križem in terpi veliko zasmeho¬ vanje.) Oče! poglej iz svoje visokosti pravičniga Izaka, ki težak les, na kterim bo v dar zaklan, nese in pod njim od slabosti pade. Usmili se me, in po 95 njegovim zasluženji me varuj, de se nikoli več k grehu ne povernem. Mašnih stori spomin za mertve. (Jezus se oberne k ženam, ki ga vse solzne spremljajo, rekoč: Hčere Jeru¬ zalemske ! ne jokajte nad menoj, ampak nad seboj in svojimi otroci.) Zdi se mi, kakor bi ti, o Jezus! tudi meni djal, ne jokaj se nad menoj, ampak nad seboj in nad svojimi grehi, in ni¬ kar več moje ljubezni z nehvaležnostjo ne povračuj, nikar ne godernjaj v terp- Ijenji, nikar se ne togoti nad sovraž¬ niki, nikar jim za hudo hudiga ne stori, ampak dobro. O de bi pač tega tvo- jiga glasu nikoli ne preslišal, de bi mi bila tvoja spravna smert v zveličanje, in ne v pogubljenje. Mašnik derzi roke nad darje- nim kru/iam in vinam. (Ko Jezus na goro Kalvarijo pride, ga vojaki zgrabijo in s silo obleko iz njega ster- gajo, ktera se je z neusmiljenim tepe- njem čez in čez kervavijočiga života prijela.) Kdo je kdej tako ljubil, ter- 96 pel in molčal, ko Jezus! Naj se od tebe ljubiti, terpeti in molčati učim! Mašnik stori več križev nad da¬ rovanim kruham in vinam. (Jezusa med neznanimi bolečinami z žeblji na križ pribijajo.) O pač neskončno terp- Ijenje pri taki smerti, h kteri so le narveči hudodelniki obsojeni bili! Kako skleče bolečine je mogel vsak ud nje- goviga života občutiti! Kako velika je tvoja ljubezen, o Jezus! do mene! Kako veliki morajo moji grehi pred teboj biti! Ali ne bom s svojim grešnim telesam pokore delal ? Mašnik povzdigne Sveto telo in kri Jezusa Kristusa. (Jezus je na križi vpidčo ljudstva povzdignjen.) Presveti Oče ! pravični Bog ! molim te po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, kteri je svoje telo in svojo kri, ki je oboje tu na altarji resnično pričijoče, na križi daroval v odpušanje mojih grehov in grehov vesoljniga sveta. Bodi mi za- volj njega milostljiv! Naj bo ta sveti dar — dar sprave za-me! — Molim 97 te, o Jezus, božji dar ljubezni! Ne pusti, de bi bila draga cena tvoje svete kervi nad menoj zgubljena! — Mašnik stori nekoliko križev čez telo in kri Kristusom. (Jezus terpi, memo svojih svetih ran, še druge grozovitno hude bolečine. Ne samo memogredoče ljudstvo, temuč tudi ve¬ liki duhovni s pismouki in starimi ga zasmehujejo in kolnejo. Osramotiš me, o Jezus! ker pri tako bodečim zasra¬ movanji molčiš. Mene vsaka zala be¬ sedica speče in razkači, in jest se smem tvojiga učenca imenovati? Oh! odpusti mi in uči me s svojim božjim zgledam — molčati. Mašnik spomni za mertve. (Je¬ zus moli še na križi za svoje sovraž¬ nike.) Zakaj bi se jest branil za svoje sovražnike moliti, in jih izgovarjati? Naj me še tako čertijo, venderne terpim toliko in tako nedolžno, kakor si ti terpel, o Jezus! odpusti jim; odpusti meni! Ne bil bi vreden tvoj učenec biti, ko bi 98 svojiga bližnjiga sovražil in mu hudo želel. Mašnih vdari na persi in prosi Boga , se nas grešnikov po Kristtisu usmiliti. (Jezus odpusti spokornimu raz¬ bojniku na križi.) — Tudi na križi raz¬ pet , o Jezus ! si še poln ljubezni do grešnikov. Vsaciga, kteri te s zaupanjem prosi, uslišiš. Tvoje usmiljenje je brez¬ končno ! Tvoje serce se dobro delati ne naveliča; tudi lastno terpljenje in nevrednost potrebniga ti ga v dobrih delih ne oslabi in ne zaderži. O pod- peraj moje slabo serce s svojo vsiga- mogočno gnado, de tvoj zgled posnemam. Mašnih stori spet tri križe nad svetim daram. (Jezus terpi nove bo¬ lečine; terpi žejo, in jesiha z žolčem mu ponujajo, terpi zasramovanje, ker ga' celo eden razbojnikov, ki sta z njim visela, preklinja; terpi znotranjo britkost in zapušenje duše.) — O 2 pač neusmi¬ ljeno je, veseliti se bolečin smertniga sovražnika, in zasmehovati terpijočiga, ko bi bil ravno to štralingo zaslužil. 99 Ako me kdo še tako po nedolžnim kolne in se mi posmehuje, hočem na tvojo poterpežljivost in tvoje molčanje mi¬ sliti, o Jezus! — in po tvojim zgledu delati. Mašnih stori nekaj križev s sveto hostjo nad kelham , in povzdigne oboje nekoliko. (Jezus je v smertnih težavah, in perpravljen, k časti svojiga nebeškiga Očeta in za naše zveličanje terpeti.) — Jezus terpi več ur; s terpi vsako minuto 5 terpi znotrej in zunej 5 terpi ves v voljo svojiga Očeta vdan. Kolika, nepremakljiva poterpežljivost, de je ne velikost ne dolgost neznanih bolečin ne zmanjšate! Daj se mi je od tebe, božji Zveličar! naučiti. Mašnik moli Oče naš. (Jezus izreče sedem besedi na križi: 1. Oče odpusti jim, sej ne vedo kaj delajo. 2. Spokornimu razbojniku: Resnično ti povem, dans boš z menoj v raji. 3. Ma¬ riji svoji materi: Glej, tvoj sin! in Ja¬ nezu: Glej, tvoja mati. 4. Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil. 5 . Žejin 5 * 100 sim. 6 . Dopolnjeno je. 7. Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo. — O Jezus od¬ pusti mojim sovražnikam 5 daj mi ob moji smertni uri besede slišati, ktere si zgrevanimu razbojniku na križi rekel; bodi mi na prošnjo svoje matere, ki si ji tudi mene v Janezu kakor otroka priporočil, milostljiv; nikar me v moji nar huji potrebi ne zapusti; daj mi žejo pravičnosti invečniga zveličanja; daj mi moj tek srečno dokončati, in vzemi konc mojiga življenja mojo dušo v svoje roke! Mašnik odkrije kelh in razdeli sveto kostjo. (Jezus umerje; zagrinjalo v tempeljnu sepreterga! zemlja se trese; skale pokajo; grobi se odperajo in veliko svetnikov od mertvih vstane.} Izpit je tedaj grenki kelh, kteriga je večni Oče svojimu ljubimu Sinu v odrešilo člove- škiga rodu podal! — Jezus je mertev! — Tudi za-me je umeri! — O, preljubez- njivi Odrešenik! daj mi vse svoje žive dni moje grehe, ki so ti v smert pri¬ pomogli, objokovati; pretresi moje serce; poboljšaj, posveti me s spominam tvoje 101 smerti! Daj mi vsimu odmreti in le tebi samimu živeti; usmili se me o moji smertni uri! Mašnih dene del svete hostje na altar; eniga derži nad kelham. (Jezus zroči svojo dušo nebeškimu Očetu, truplo pa še nekaj časa na križi obvisi. — Molim te, Gospod Jezus Kri¬ stus in hvalim te, ker si s svojo britko smertjo svet odrešil. Tvoj križ je per- bežališe grešnikov, sedež tvojiga usmi¬ ljenja, prižnica, iz ktere mi ljubezen in pokoršino do nebeškiga Očeta, ljube¬ zen do sovražnikov in velikost greha ozanuješ. Daj mi po tvojim zgledu ži¬ veti, terpeti in umreti. Mašnik odlomi koscih od sv. hostje in ga še verh kellia derži. (Po smerti odpro Jezusu s sulico njegovo stran.)— Poglej, Oče! iz nebes svo- jiga Sina; — vsa kri mu izteče. Ta do zadnje kaplje prelita kri vpije tudi za-me k tebi za gnado; me navdaja s ponižnim zaupanjem v tvoje usmiljenje. O Jezus! s svojimi ranami zaceli rane mojiga 102 serca in vnemi' ga z ognjem svoje ljubezni! Mašnik stori tri križe s kosči- kam svete hostje in ga v kelh spusti. f Jezus stopi v predpekel, odrešit stare očake, ki so ga željno čakali.) — O kako hrepenim tudi jest po tistim srečnim vtrinku časa, ko se boš tudi nad me¬ noj Zveličarja pokazal, o Jezus! Mašnik reče trikrat: O Jagnje božje i. t. d. in ravno tolikrat: Go¬ spod , nisim vreden i. t. d. in se tri¬ krat na persi udari. (Ko je Jezus svojo dušo izdihnil, jih spozna veliko s stotnikam vred Jezusovo nedolžnost, se z žalostjo domu vernejo in na svoje persi terkajo. — O Jagnje božje! vse stermi nad tvojo nespremenljivo krat¬ kostjo, tvojo nepotekljivo poterpežlji- vostjo, tvojo nepremagljivo stanovit¬ nostjo, tvojim popolnim notranjim miram, in tvojo zmirej enako dušno močjo per nar strašnejših bolečinah in nar gro- zovitniši smerti. Tema sonca, potres zemlje te poveličujeta; strah, ki je vso 103 natoro spreletil, premore Jude in ne¬ vernike spoznati, de nedolžno terpiš, de si božji Sin. Kako mi je moč, za tvojo neizrečeno ljubezen te zahvaliti? O de bi me pač tvoje presveto telo, in tvoja draga kri, ki jo zdaj v duhu prejeti želim, popolnaina očistila, in vedno z menoj združena ostala! Mašnik vzije sveti dar pod obema podobama. (Jezus je častito pokopan, poprej pa maziljen.) — Od pobožniga moža, o Jezus! si bil tako zalo pokopan. Daj tudi meni čisto serce, kader te per sv. obhajilu prejmem. Mašnik zakrije kelh. (Grob je z velikim kamnam zaveznjen in s pe- čatem zapečaten.) —- Tukej se oddahne Jezusovo truplo od terpljenja, dokler se v boljši življenje z božjo svetlostjo obdano ne poverite. — O dobrotljivi Zveličar! daj mi dolžnosti svojiga stanu zvesto spolnovati, z veselim upanjem, de bom kdej novo življenje začel, kjer ne bo nobene bolečine in nobene brit— kosti več. 104 Mašnih moli na desnim kraji altarja. (Jezus vstane tretji dan od smerti; nedolžni, kteriga je človeška hudobija umorila, spet živi; njegovo vstajenje iz groba zmed vsih njegovih čudežev nar bolj spriča, de je njegov nauk božji nauk.) — Tvoje življenje, o Jezus! je zastava mojiga prihodnjiga življenja, tvoja neumerjočnost podoba moje neumerjočnosti. Ti si vstal, tudi jest bom po tvoji obljubi vstal. Naj mi ta resnica serčnost daje, za Jezusa in nje¬ gov nauk se vojskovati, terpeti in umreti. Mašnih se oberne proti ljudem rekoč: Gospod z vami; in moli na strani altarja eno ali več molitev. (Jezus se mnogim perkaže; hodi še s svojimi učenci 40 dni, in jih zmirej raz- ločniši podučuje.) — Marsktero lepo delo, marskteri dobrotljiv čudež, mars- kteri koristen nauk Jezusov ni bil za¬ pisan, temuč se je le od ust do ust v katolški cerkvi ohranil. Daj mi pa, božji učenik! gnado, de vse terdno verujem, kar si ti učil in nam tvoja sveta ka- 105 tolška cerkev verovati zapoveduje, bodi si v svetim pismu zapisano, ali ne; in de po ti svoji veri svoje življenje ravnam. Mašnik reče zadnjikrat: Gospod z rami , izpusti ljudi z besedami: Idile , maša je minula , in jih žepna. (Jezus se perkaže svojim učencam v Galileji in jim reče: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Kakor je Oče mene poslal, tako jez vas pošljem. Torej pojdite in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta, in Sina in svetiga Duha, učite jih dopolniti vse, kar koli sim vam zapovedal, lno glejte, jez sim z vami vse dni do konca sveta. — Po tem jih žegna, in gre vpričo njih častit v nebesa.) — Zahvalim te, o Jezus! za tvojo nezmerno ljubezen. Daj mi gnado vse tvoje zapovedi in vse pri mojim kerstu storjene obljube deržati in ti s tem svojo ljubezen kazati. — Nar vikši mašnik! ki si za vselej v svoje svetiše šel, žegnaj vse moje opravila; in kjer si ti zdaj, daj tudi meni večno biti. 5 « 106 Mašnik bere zadnji evangeli. (Jezus pošlje svojigaDuhaaposteljnam; na enkrat govore mnoge jezike, tako de jih tudi ljudje iz mnogih krajev umejo; jih spreobernejo kmalo več tavžent, de¬ lajo velike čudeže, obhodijo pri vsim zopervanji in preganjanji ves svet, Kri¬ stusov evangeli oznanovaje.) Koliko so vunder delali in terpeli ti sveti možje za razširjenje svetiga evangelija! O de bi se pač tudi jest nobenim zopernostim in težavam ne dal od dobriga odverniti! De bi pač tudi mene božji Duh raz- svetloval in podperal! de bi le po nje¬ govim navdihovanji živel, de bi kdej k Bogu prišel, ga vživat, ljubit, hvalit — večno! Požegnaj me trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Amen. Mfl im kader ne moreš k očitni službi božji iti. Ako ne nloreš zapovedane dni v cerkev iti, moli Boga doma; opravi molitve od sv. 107 maše; beri evangeli s kakim izlaganjem, ali kako pridigo; prosi jib kteri so pri službi Božji bili, de naj ti pridige in nauka povedo; obžaluj pred Bogam svoje grehe; obhajaj se v duhu; in tolaži se s členom vere od gmajne svetnikov. Moli, postavim, tako: Ti veš, o moj Bog! kako rad bi šel v cerkev, te s drugimi kristjani vred molit in častit. Pa v take okolšine si me djal, de moram doma ostati. Tvoja volja je tedaj, de te tukej sam hvalim in častim5 — tvoja volja se zgodi! — Ti me vidiš povsod, — slišiš tudi tukej, kakor v cerkvi mojo molitev in moje zdihovanje. — K tebi povzdigujem svoje serce, in te molim, hvalim in častim z vsimi ljudmi in an¬ gelci. — Dans sicer nobene pridige ne slišim 5 pa tvoj sveti Duh mi go¬ vori tudi po moji vesti k sercu; tvojo besedo in tvojo voljo tudi najdem, ka¬ dar svete bukve berem. — Dans ne morem biti pri sv. maši; pa Jezusa vidim pred seboj na križi; tudi tukej 108 se lahko spomnim njegoviga terpljenja in umiranja, — tudi tukej lahko pre¬ mišljujem njegovo ljubezen, in njegovo daritev, — in se iz ljubezni do njega Bogu darujem. Oh! kolikrat sim hodil v cerkev le iz navade! kolikrat sim bil v nji ves razmišljen! Kolikrat sim šel iz nje domu brez sadu od svoje molitve in od Božje besede! Kolikrat sim bil pri sveti maši, ko nič mislil nisim, kaj se na altarji godi! Dobrotljivi Bog! močno se tega ksam in terdno ti ob¬ ljubim, posihmal službo Božjo k več- nimu pridu si obračati; — tako hočem pri nji biti, de se bodo vsi sokristjani nad menoj zgledovali in tvoji angeli veselili. Amen. sv. pokore. Zakrament sv. pokore je Jezus postavil, ko je po svojim vstajenji aposteljnam djal: 109 Prejmite svetiga Duha, kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani. Ta za¬ krament je vsim potreben, kteri po svetim kerstu hudo greše. De ga kdo vredno prejme, mora po uku katoliške cerkve petero dopolniti: 1. svojo vest skerbno izprašati; 2. serčno grevengo čez svoje grehe imeti; 3. terden sklep storiti, svoje življenje po¬ boljšati in ne več grešiti; 4. se svojih gre¬ hov ponižno in čisto spovedati, in 5. za-nje Božji pravici zadostiti. — Kdor vse to pe¬ tero dopolni, sme upati, de bo v zakramentu sv. pokore po mašnikovi odvezi zadobil: 1. odpušenje svojih grehov; 2. odpušenje večne štrafinge, 3. gnado Božjo, in 4. mir vesti. Prejemaj večkrat ta sv. zakrament, tode z ajfram in vredno pripravo. Če si v smertui greh padel; se nikar nič ne obotavljaj, po njem se z Bogam spraviti. Česlih pa nisi smertniga greha kriv, in se malih grehov nisi spovedati dolžan, ker te gnade Božje ne obropajo: ti vunder mali grehi gnado Božjo pomanjšajo in pot k večim greham pripravljajo, — in le s tem se jim boš ubranil, če se v zakramentu sv. pokore tudi od manjih madežev in nepopolnamost očistiš. Nikoli tedaj spovedi čez ene kvatre ne odlašaj; če ti je resnica po popolnamosti hrepeneti in sicer mogoče, jo opravi vsak 110 mesec. Kolikokrat osnažiš svojo hišo, svojo obleko! boš ti za svojo dušo manj skerbi imel? Bodi pokoren v tem Božji gnadi in svetu svojiga m odri ga spovednika. — Ako je pri tebi ležeče, spovednika si voliti, prosi Boga v tem za razsvetljenje; — in si našel pobožniga, modriga, tanciga, ljubezni polniga moža, hvali Boga za-nj; poslušaj ga, kakor samiga Jezusa; in brez veliciga uržaha ga nikar ne zapusti. V spovednikih kakor v zdravnikih si vseskozi prebirati, oboje je nevarno. Molitev pred izpraševanjem vesti. Usmili se me, o moj Bog! ker sim grešen človek. Grešil sim, in ko bi rekel, de ni greha v meni, bi bil laž- nik. Pa, oh! kdo zamore svoje grehe in njih okolišine sam spoznati, — brez tebe? — Tvoje oči me zmiram gledajo; ti me poznaš do dna serca; ti veš vse, kaj, kako in kolikrat sim grešil. Daj mi tedaj svoje grehe tako spoznati, kakor jih ti spoznaš. Odvzemi mi Oče! slepoto lastne ljubezni, ktera me mo'ti, 111 in mi moje grehe prikriva. Pomagaj mi s svojo vsigamogočno gnado, vest cisto izprašati; pošlji mi svojiga sve- tiga Duha, de me razsvetli, in mi ve¬ likost in število mojih grehov pokaže. Daj mi pa še gnado, de se svojih grehov, ki jih zvem, iz serca ksam, in res sklenem, nikoli več nobeniga storiti. — O daj, Oče! daj duha po¬ kore, resnične pokore, tistiga dobriga svetiga Duha, ki si ga po svojim Sinu vsim obljubil, kteri te za-nj prosijo. — Glej, Oče! ljubi Oče! tukej ste¬ gujem roke proti tebi, — in te pro¬ sim za-nj; ozri se v me in užgi oginj svoje ljubezni v mojim sercu. — Ve¬ liko te želim ljubiti, de mi bo tudi ve¬ liko grehov odpušenih. — Ne zaverzi, Oče! otroka, deslih je zašel, ki po tebi hrepeni. Nauk za izpraševanje vesti. I’ri izpraševanji vesti si veliko prizadeni, za¬ čni se kake dni že pred spovedjo izpraše¬ vati. Ne preglej svojih grehov le po verhn, 112 temuč pojdi v njih dno — do korenine; pred Bogam ne moreš nič skriti in nič po¬ lepiti, kar je napčniga; sodi se pred njim tako, kakor te bo on kdej sodil. Ko si sv. Duha na pomoč poklical, se izpra¬ šuj po Božjih in cerkvenih zapovedih; po sedmih poglavitnih, štirih vnebovpijočih, šestih grehih zoper sv. Duha in devetih ptujih grehih; po telesnih in duhovnih delih usmiljenja, če nisi njih ali kaj drujiga do- briga zamudil, kar si bil storiti dolžan, in po dolžnostih svojiga stanu, ali si jih prav spolnil, ali ne. Izprašuj se tudi, ali nisi v mislih, v željah, z besedo ali clo v djanji grešil. Pri smertnih grehih se moraš tudi spomniti števila in druzih okolišin, ktere greh ali povikšajo ali pomanjšajo ali pa v drugačniga spremene; postavim vpričo koga, kje, kdaj si grešil, kaj je iz greha prišlo, koliko škode je storjene i. t. d. Izpraševanje vesti po Božjih zapovedih. 1. Verovaj v eniga samiga Boga .— Ali vem vse, kar je katoliškimu kristjanu vediti treba? Ali skerbim se zmiram več tega prinaučiti? Ali nimam kakih radovoljnih cviblovnad 113 ktero resnico naše svete vere? Ali nimam kaj praznih ver ali vraž? Ali ne verujem zraven Boga še drugih gospodarjev sveta, kteri bi mi zamogli po svoji volji škodovati? Ali nisim bolezni, nesreče pri živini, ali druzih nadlog, hude ure, toče in kar je več taciga, pripisoval co- pernii, tedaj hudiču, in kje drugod, kakor le pri Bogu pomoči iskal? Ali nisim premalo zaupal v Boga, kakor de bi mi Bog v nadlogi ne mogel ali ne hotel pomagati; ali de mi je nemogoče poboljšati se in po¬ koro storiti; — de mi Bog v to potrebne gnade dal ne bo? — Ali nisim prederzno v Božjo milost za¬ upal, de mi bo Bog greh odpustil, če se spokorim ali ne; de mi bo zdravje dal, česlih zdravil ne rabim? i. t. d. Ali nisim sam sebe, svojiga premoženja, kakiga človeka ali kaj druziga bolj ljubil, kakor Boga, in zavolj tega Boga žalil? Ali sim molil vselej zjutrej, opoldne in zve- 114 čer, pred jedjo in po jedi? Ali sim obudil večkrat Božje čednosti, vero, upanje in ljubezen? i. t. d. 2. Ne imenuj po nemarnim Bozji- ga imena. — Ali nisim presvetiga imena Boga in Jezusa, ali imena Marije Device, ali kteriga drujiga svetnika brez potrebe ali brez časti izrekoval ? Ali se nisim iz Božje besede šalil, jo kazil, napek obra¬ čal , krivo izlagal ? Ali nisim za¬ ničeval svetih reči, ali kteriga du¬ hovna, ali bogaboječih ljudi? Ali ne kolnem s svetimi zakramenti? Ali ne izdajam sebe ali bližnjiga, ali živino hudiču ali drugim peklen¬ skim prebivavcam ? Ali se nisim ni¬ koli zaklel ali zarotil, ali pridušil, ali priveril? Ali nisim kdej po kri¬ vim, ali brez potrebe prisegel? Ali se nisim s prisego zavezal k reči, ki je pregrešna, ali ki je nisim mi¬ slil storiti? Ali sim dopolnil, kar sim s prisego obljubil? Ali sim se posvetoval s svojim spovednikam 115 preden sim ktero obljubo storil? Ali sim Bogu storjene obljube do¬ polnil? i. t. d. •3. Posvečuj praznik. — Ali nisim nikoli ob nedeljah in zapovedanih praznikih svete maše iz nemarnosti opustil, ali nekoliko zamudil? Kako sim se zaderžal pri sv. maši? Ali sim pazil na njene štiri poglavitne dele? Ali nisim nikoli keršanskiga nauka iz lenobe opustil, — nikoli med pridigo iz cerkve šel? Ali ni¬ sim včasi pri Božji besedi dremal, radovoljno raztresen bil, ali kaj ne- potrebniga govoril? Ali nisim nikoli iz slabiga namena, druge viditi, ali od drugih viden biti v cerkev šel? Ali sim si kaj prizadeval, nedelje in praznike z molitvijo, z branjem sv. bukev, ali z deli keršanske mi¬ losti posvečevati ? Ali sim svoje do¬ mače k službi Božji in k posveče¬ vanju praznika priganjal? Ali nisim koga od tega odvernil? Ali nisim kterikrat svete dni hlapčovskih del 116 brez potrebe in brez vikšiga pri¬ voljenja opravljal, ali po nepotreb¬ nih potah hodil, ktere so me od službe Božje odvernile? Ali nisim nikoli nedeljam in praznikam nečasti storil z lenobo, s pijančevanjem, z igro, ali s kterim drugim pregreš¬ nim veseljem? i. t. d. 4. Spoštuj očeta in mater , de boš dolgo živel , in de ti bo dobro na zemlji. — Ali sim v časti imel svoje starše; sim jih ubogal v vsim; kar ni zoper Božjo zapoved? Ali sim jim v dušnih in telesnih potre¬ bah pomagal; v bolezni stregel, od- rajtoval na tanjko, kar so si v pismu izgovorili? Ali sim molil zanje? Ali jim nisim bil nepokoren; se jim ni¬ sim dostikrat ustavljal ali gerdo od¬ govarjal? Ali jih nisim sovražil, — morebiti clo za to sovražil, ker so me od greha odvračevali? Ali jim nisim s svojo nepokoršino in ra- zujzdanostjo življenja grenil, ali clo prikrajšal? Ali jih nisim zaničeval 117 zavolj njih starosti, revšine? i. t. d. Ali nisirn njih slabost drugod raz¬ našal? Ali jih nisim zmerjal, klel, ali clo udaril 5 jim nisim smerti že¬ lel? Ali sim dopolnil, kar so mi na smertni postelji ali v testamentu na¬ ročili ? Ali spoštujem in ubogam svojiga očma ali svojo mačeho ravno tako, kakor bi bila moj pravi oče, ali moja prava mati? i. t. d. Ali sim skazoval svoji duhovski in de¬ želski gosposki in svojim naprejpo- stavljenim ljubezen, čast in pokor- šino? Ali nisim svojih naprejpostav- ljenih slabo sodil, nespoštljivo od njih govoril? Ali nisim njih postav zaničeval, jim pokoršino odrekoval in še druge k nepokoršini napelje¬ val ? Ali sim jim z voljo in pošteno odrajteval, ker jim gre? — Ali ni¬ sim starih in nedolžnih ljudi z za¬ ničevanjem in nagajanjem žalil? i. t. d. Starši naj se po ti zapovedi še tako izprašujejo: Ali sim skerbel za zdravje svojih otrok? Ali jih nisim 118 suval in po živinsko tepel? Kako sim za-nje v bolezni skerbel? Ali nisim bil prav nič kriv, de je kteri mojih otrok umeri, morebiti umeri še brez sv. kersta? Ali sim sker¬ bel s pridnostjo in varčnostjo jim kaj pridobiti? Ali jim ne zapravljam premoženja? — Aii jih učim ker- šanski nauk, ali jih pošiljam k na¬ uku? Ali jih priganjam k molitvi, k prejemahju sv. zakramentov, k službi Božji? Ali gledam, kako se v cer¬ kvi zaderže; ali jih izprašujem do¬ ma, kaj so se v nji naučili? Ali nisim kteriinu svojih otrok slabiga zgleda dal, vpričo njega klel, kaj nespodobniga govoril ali storil, — mu nerodnosti svoje mladosti prepo¬ vedoval? Ali nisim svojih otrok pre¬ klinjal, jim hudo želel, jih hudob- nimu duhu izdajal? Ali nisim nobe- niga v kak stan silil? Ali nisim dovolil svojim otrokam prevzetno se nositi, z drugim spolam se znaniti, de bi ložej v kak stan prišli? Ali 119 jim nisim pušal na ples, v oštarije, slabe tovarišije ? Ali sim cul po noči in po dnevi nad njimi? Sim štrafal po zasluženji njih napčnosti? Ali sim molil za-nje? i. t. d. Gospodarji in Gospodinje naj se po ti zapovedi tako izprašajo: Ali sim odrajtal poslam zasluženo pla¬ čilo? Jim ne nakladam pretežkiga dela, — ne dajem preslabe hrane? Ali iiii opominjam, službo Božjo doma in v cerkvi zvesto opravljati, večkrat s pravo andohtjo svete za¬ kramente prejemati 5 ali jim nisim časa v to kratil? Ali skerbim za¬ dosti, de se po noči in po dnevi spošteno zaderže? Ali sim jih zavolj kterih nerodnost zadosti posvaril? Morebiti sim zadovoljin, de mi po¬ sel le dela, če še tako pohujšljivo živi. Kako skerbim za posla v bo¬ lezni, ali ga ne tišini berž od hiše? i. t. d. Posli naj se po ti zapovedi tako izprašajo: Ali sim bil svojim na- 120 prej postavljenim v pravičnih rečeh pokoren? Sim delal pridno tudi ta¬ krat, ko me vidili niso? Ali nisim dela mudil z nepotrebnim stanjem, in še drugih od dela odvračeval s praznim pogovarjanjem? Ali nisim nič, kar mi je bilo izročeniga, iz zanikernosti poškodoval? Ali nisim kaj sebi prihranil, ko sim kaj go- spodarjeviga prodajal ali za-nj ku¬ poval? Ali nisim svojih naprejpo- stavljenih opravljal, in drugod raz¬ našal, kar se v hiši godi? Ali ni¬ sim svojih naprejpostavljenih zmerjal, klel, jim zabavljal? Ali sim se za- deržal do njih tako, kakor se zaderži dober otrok do svojih staršev? i.t.d. 5. Ne ubijaj. — Ali nisim kdej sebi ali bližnjimu na zdravji ali življenji iz hudobije škodoval? Ali nisim ni¬ koli svojiga življenja ali življenja svojiga bližnjiga brez sile v nevar¬ nost postavil? Ali se nisim prevzdi- gnil ali pretegnil? — Ali nisim bil nezmerin pri jedi in pijači? Ali ni- 121 sim koga v nezmernost zapeljal? — Ali sim kdej sam sebi ali bližnjima smert želel? Ali nisim nič počel, sebi ali bližnjimu življenje prikrajšati? Ali si ga nisim prikrajšal s presilno žalostjo, s togoto, nevošljivostjo, z nečistostjo? Ali nisim bil kriv smerti svojiga bližnjiga? Ali ne s tepenjem, suvanjem, ali pobojem5 s kregam, sovražtvam, z nepotrebnimi pravda¬ mi? — Ali sim v svoji ali bližnjiga bolezni dosti skerbel za zdravje ? — Ali nisim koga na duši ubil v zmoto in greh napeljaje z umazanimi be¬ sedami, priliznjenim jezikam, s po- hujšljivim zgledam? Ali ga nisim z opravljanjem ali obrekovanjem ob dobro ime pripravil? — Ali se ni¬ sim sam dal na duši ubiti, v greh zapeljati? Ali nisim grešne prilož¬ nosti sam iskal? Ali sim si dovolj prizadjal, vse, ktere sim kdej po- hujšal ali v greh zapeljal, na pravi pot spraviti in poboljšati? i. t. d. 6. Ne prešeštovaj in 9. ne zeli svo- 6 122 jiga bliznjiga žene. — Ali nisim rad kaj nespodobniga mislil ali že¬ lel ? Ali nisim gerdih besedi rad go¬ voril ali poslušal? Ali nisim klafar- skib pesem pel, jih z veseljem po¬ slušal ali še druge učil ? Nisim kdej komu pregrešnih reči naročeval, ali take naročila prenašel, ali jih sam dobival ? Ali sim vselej sam do sebe sramožljiv in imam Boga pred očmi, tudi kader sim sam? Ali nisim bil radoviden? Ali nisim prevzetniga ali nespodobniga oblačila nosil? Ali ni¬ sim želel drugimu spolu dopasti? Ali ne živim v kteri nevarni prijaznosti z drugim spolam? Ali ne zahajam v take drušine, ali ne služim v ta¬ kim kraji, kjer je moja nedolžnost in čistost v nevarnosti? Ali sim se kdej v djanji pregrešil? ali s peršono svojiga ali uniga spola, ali z ne¬ dolžno ali z že pohujšano? ali z nezaročeno ali z zakonsko? i. t. d. Zakonski naj se po tih zapovedih še tako izprašajo: Ali živim po 123 svojim stanu zderžljivo, tako, kakor se človeku še bolj pa, kakor se kristjanu spodobi? Ali imam Boga in cil in konc svojiga svetiga stanu vselej pred očmi? Ali sim se kdej zavolj tega s svojim spovednikam posvetoval? Ali deržim na tanjko zakonsko zvestobo? i. t. d. 7. Ne kradi in 10. ne želi svojiga bližnjiga blaga. — Ali nisim niko¬ mur nič, kar je njegoviga, skrivej, ali po sili vzel? Nisim nikoli goljfal, pri kupčii, pri meri, pri vagi? Ni¬ sim slabiga blaga prehvalil in ga za dobriga prodajal, ali za slabo delo dobriga plačila jemal? Ali sim delal celi dan pridno, kakor sim bil najet? Ali nisim nič skrivaj umikal staršem, zlahtnikam alinaprejpostavljenim? Ali nisim nikoli presilniga dobička iskal pri bližnjimu, kader sim vidil, de je v potrebi in de si ne more drugači pomagati? Ali nisim jemal neusmi¬ ljenih obrest, tudi večih, kakor ce¬ sarske postave pripuste? Ali sim 6 * 124 ukradene, ali najdene, ali posojene reči vselej zvesto odrajtal, čigar so bile? Nimam nič krivičniga blaga na svoji vesti? Ali pomislim, de mi greh ne bo odpušen, dokler krivice po svoji moči ne povernem? Ali si pri¬ zadevam dolgove plačati? Ali nisim nobeniga sodnika podkupil, mi kri¬ vično pravdo dobiti? Ali odrajtujem spošteno davke, desetino, col? — Ali nisim komu škode storil sam; ali s svojo družino ali živino na polji, v snožeti, v bosti, na vertu, v nogradu, pri vodi, pri pohištvu? Ali nisim nikogar iz hudobije ob službo, ob kruh pripravil? Ali ne spravljam sebe in svojih domačih s pijanostjo, z lenobo, z igro, s stavo v loterijo, z ofertjo v uboštvo? Ali dajem od svojiga premoženja ubo- gajme? Ali ne želim s krivico obo¬ gateti? i. t. d. 8, Ne pričaj po krivim zoper svojiga bliinjiga. — Ali nisim nikoli po krivim pričal, postavim, de je kdo 125 nedolžen, de sije hudoben; ali deje krivičen, deslih je pravičen? Ali se nisim rad, ali brez sile, ali clo po krivici pravdal? Ali se kdej zlažem iz norčije, v sili, ali iz navade, ali iz dobička? — Ali nimam kaj hinav- skiga v svojim zaderžanji? Ali se rad prilizujem ljudem posebno bolj imenitnim in jih hvalim, če tudi niso hvale vredni ? Ali nisim koga oprav¬ ljal, njegovih resničnih napak in gre¬ hov brez potrebe razglasoval? Ali nisim koga obrekel, od njega pravil kaj hudiga, kar sim si pa morebiti sam zmislil in pristavil, in njegove besede v hudo obernil, ali ko vunder prav nisim vedel, če je res ali ne, kar sim od bližnjiga govoril, ali ni¬ sim z veseljem poslušal opravljati in obrekovati? Ali sim povernil dobro ime svojimu bližnjimu; ali sim pre¬ klical, kar sim od njega legal; ali sim izgovarjal, kar nisim preklicati mogel; ali sim toliko bolj njegove lepe lastnosti razglasoval? — Ali sim svo- 126 jiga bližnjiga, ko so ga drugi oprav¬ ljali, obrekovali in po krivim sodili, izgovarjal in se za-nj potegoval? Ali sim vselej, kar je mogoče, lepo od njega mislil in govoril? — Ali sim skerbel za svoje dobro ime in poštenje s tem, de sim si prizade¬ val, po keršausko se vesti, in ve¬ liko lepih lastnost si pridobiti? Ali nisim iskal časti v praznih rečeh, v nečimernosti, prevzetnosti in ošab¬ nosti? Ali nisim nikogar podpihoval5 mu nisim tega skrivej pravil, kar se je tu in tu hudiga od njega go¬ vorilo ; ali nisim s tem sovražtva na¬ pravil? Ali nisim mi na vesti danih in zaupanih skrivnost brez posebne potrebe drugim razodel, ali drugih take skrivnosti mi razodeti pregovarjal? itd. Po cerkvenih zapovedih. 1. Posvečuj zapovedane praznike , in 2. Bodi ob nedeljah in zapo¬ vedanih praznikih spodobno , v Bogu 137 zbran pri sv. maši. (Te dve cerkvene zapovedi ste zapopadene v treji božji.) 3. Posti se zapovedane postne dni , namreč štirdesetdanski post, kva- terne in druge zapovedane postne dni , o petkih in sabotah se zderzi mesnih jedi. — Ali sim se postil štirdesetdanski post ali kvaterne in druge zapovedane postne dni tako, de sim se le enkrat na dan do sitiga najedel, zunej če sim težko delo imel, ali se zavolj svoje starosti ali bolezni nisim tako postiti mogel ? Ali sim kdej v petek ali saboto ali kak drugi za¬ povedan posten dan mesene jedi vžil brez veljavniga perpušenja duhovske gosposke, in brez nevarne bolezni ali kakiga drujiga pravičniga uržoha? Ali nisim koga k tacimu prelomljenju posta napeljal, ali mu take dni mesnih jedi dajal ? Ali sim postne dni, ki so dnevi pokore, kaj več molil, manj spal, dalje čul, manj govoril in se bolj greha varoval? i. t. d. 4. Spovej se svojih grehov postav- Ijenimu spovedniku k manjšimu 128 enkrat v letu , in o velikonočnim času prejmi sveto rešnje telo. — Ali sim bil vsako leto o velikonočnim času pri spovedi in pri sv. obhajila? Ali prejemam ta sveta zakramenta tudi kterikrat med letam, kakor je želja cerkve? Ali ni bila ktera mojih spoved nepopolnama in nevredna, ali ker sim preslabo svojo vest izpra¬ ševal, ali ker nisirn imel serčne gre- venge nad svojimi grehi, ali ne terd- niga sklepa poboljšati se, ali ker sim se bal ali sramoval, kteri greh ali njegovo okolšino, ki ga povikša, razodeti? Ali se nisim ogibal doma¬ čih spovednikov, de bi svarjen in podučen ne bil ? Ali nisim iskal nalaš manj učenih in mehkih spovednikov, de sim jih ložej goljfal? Ali nisim šel k sv. obhajilu, deslih sim smerten greh nad seboj imel ? Ali sim opravil naloženo pokoro vselej tako, kakor mi je bila od spovednika naložena? Sim povernil, kar mi je spovednik poverniti ukazal? Sim škode in po- 129 hujšanje popravil, kolikor mi je bilo mogoče? Sim kraje ali perložnosti, ali persone zapustil, kakor mi je bilo pri spovedi naročeno ? Sim rabil pri¬ pomočke, ki so mi bili v poboljšanje svetovani?— Ali sim kterikrat, kar sim se spovedoval, ali kar sim za pokoro dobil, komu pravil? Ali nisim nikoli svojiga spovednika opravljal in zaničeval? Ali se nisim kdej pri spovednici nespodobno zaderžal; se pahal, suval, kregal, zmerjal, smejal, ali po hinavsko gledal, kdo gre k spovedi, kolikrat gre, in kako dolgo se spoveduje, ali gre k sv. obhajilu ali ne?— Ali nisim šel nikoli k sv. obhajilu, deslih mi je spovednik pre¬ povedal? Se nisim nobenikrat pri sv. obhajilu nespodobno zaderžal? itd. 5. Ne obhajaj ženitve o prepoveda¬ nih časih. — Ali se nisim pri že¬ nitvah pregrešil z nezmernostjo v jedi in pijači, s klafarskim govorjenjem ali petjem, z našemanjam, ali z vselej nevarnim in veči del pregrešnim ple- 6 « 130 sam ? Ali nisim tudi od cerkve pre¬ povedani čas, ki je čas molitve in sv. premišljevanja, to je, v adventu in velikim postu, bil v hromečim ve- selji in šundru ali v posvetnih nor¬ čijah? i. t. d. Po poglavitnih grehih. 1. Napuh. — Ali se ne povzdigujem rad čez druge zavolj kakih lepih lastnost, ki jih inorde nad seboj imam? Ali ne pripisujem dobriga, kar je nad menoj, sam sebi, in ne Bogu? Ali se ne baham rad s svojimi dobrimi deli ali lepimi lastnostmi? Ali ne sli¬ šim rad lastne hvale ? Ali mi ne dene težko, kader je kdo drugi hvaljen? Ali ne znižujem zato njegovih dobrih del, ali jim ne podtikam napčinih na¬ menov? Ali ne želim povsod pervi biti, v besedi, v djanji, v oblačilu? Ali se nosim čez svoj stan? Ali nisim s svojo nečimerno nošo še drujih po- hujšal in v napuh napeljal? i. t. d. — 131 2. Lakomnost. — Ali nisim na po¬ svetno blago napčino nagnjen in pre¬ več navezan ? Ali ne poželim nezmerno premoženja ali dnarja — morde še krivičniga? Ali nisim presilno žalo¬ sten, kader mi Bog kako nesrečo pošlje? Ali pomagam ubogim v po¬ trebi? Ali dam premoženje rad od sebe, kader pravica, ljubezen bliž— njiga in čast božja to od mene terjajo ? Ali ne pozabim iz prevelike skerbi za časno, svoje neumerjočeduše? Ali ne zamudujem zato molitve, službe božje in prejemanja svetih zakramen¬ tov? Ali ne gonim sebe ali svojih domačih ob nedeljah in zapovedanih praznikih k hlapčovskimu delu iz gole dobičkarije ? i. t. d. 3. Nečistost. (Izpraševanje po tem grehu najdeš spredej v 6. in 9. božji zapovedi.) 4. Nevošljivost. — Ali nisim žalosten, kader se bližnjimu dobro, in vesel, kader se mu hudo godi? Ali nisim sovražil, preganjal, opravljal nedolž- 132 niga bližnjiga, zato, ker je bil bolj bogaboječ, bogat, časten, kakor jest? Ali nisim s svojo nevošljivostjo svo- jimu zdravju škodoval? i. t. d. «5. Požrešnost. — Ali ne jem in ne pijem včasi več kakor je življenje ohraniti treba ? Ali si nisim omišljeval jedi ali pijače, ki je čez moj stan in moje premoženje? Ali nisim kdej iz kočljivosti kaj taciga jedel ali pil, ki sim vedel, de mi škodova? Ali nisim nikoli toliko jedel in pil, de bi mi težo delalo? Ali ne zapravim dosti časa in dnarja v oštarijah v škodo svoje domačije? Ali sim bil kdej pijan; — morebiti clo posten dan? Kaj sim v pijanosti počel? i. t. d. 6. Jeza. — Ali se ne raztogotim pri vsaki majhni stvari? Ali ne živim s kom v sovražtvu? Kako dolgo že? Ali nisim v jezi koga preklinjal ali pretepal? Ali mu nisim želel škodo¬ vati? Ali premagujem svojo hudo nagnjenje k jezi? Ali si perzadevam s sovražnikam se spraviti? Ali mo- 133 lim za-nj? Ali nisim bil jezen čez svoje križe in nadloge, ali čez svojo bolezen, ali čez vreme? i. t. d. 7. Lenoba. — Ali opravljam vselej, zvesto in na tanko, — z veseljem dolžnosti, kristjana? Ali hodim rad k službi božji; perstopim večkrat k svetima zakramentalna? Ali mislim pogosto na Boga in božje reči? Ali sim vnet za čast božjo in vse dobro? Ali premagujem svoje hudo nagnje¬ nje ? i. t. d. Po vnebovpijočih grehih. 1. Radovoljni uboj. (Je v 5. božji za¬ povedi zapopaden.) 2. Mutasti ali Sodomski greh. (Je zapopaden v 6. božji zapovedi.) 3. Zateranje ubozcov , vdov in sirot. — Ali sim kdej ubožce ali zapušene vdove zateral in zaničeval? Ali sim jim rad po svoji premožnosti pomagal ? Ali sim govoril za-nje pri druzih ljudeh, de so jim pomagali? Ali sim zapušenim revnim otrokam rad kaj 134 pomagal? Ali sim skerbel za-nje v dušnih in časnih rečeh, kakor dober oče j — posebno če so bili od go¬ sposke moji skerbi zročeni ? Ali sim obračal vse v njih prid, in se po¬ tegnil za-nje v sili? Ali nisim kaj v njih škodo prodati ali konc vzeti pustil? Ali nisim njih premoženja k sebi vlekel ? i. t. d. 4. Delavcam in najemnikom zaslu¬ ži k zaderževati ali utergovati. — Ali sim delavcam in najenmikam njih zaslužik vselej zvesto in pravi čas odrajtal ? Ali jim ga nisim uderževal ali clo utergal? Ali jih nisim zmerjal in klel, ko so ga imeti hotli? Ali me niso pri gosposki zavolj njega toževati mogli? i. t. d. Po grehih v svetiga Duha. i. Prederzno v božjo milost grešiti. — Ali nisim včasi grešil ali v grehu ostal, zato, ker sim mislil: Sej je Bog usmiljen, mi bo že odpustil j — se bom pa spovedal? i. t. d. 135 2. Nad božjo milostjo obupati. — Ali nisim včasi mislil: Preveč je mojih grehov in preveliki so; Bog mi jih ne more odpustiti; ako se še tako poboljšam in spokorim? — Ali nisim kdej mislil, de mi je nemogoče, pravo pokoro storiti, hudo navado in grešno priložnost zapustiti; Bog mi ne bo gnade dal in jest moram pogub¬ ljen biti? Ali zaupam zadosti v neskon¬ čno zasluženje Jezusa Kristusa? itd. 3. Spoznani keršanski resnici vstav¬ ljati se. — Ali nisim kdej iz hudo¬ bije drugači veroval, govoril ali učil, kakor je Bog razodel, in mati kato¬ liška cerkev verovati zapoveduje? Ali sim si zvesto prizadeval resnice sv. vere, in dolžnosti svojiga stanu za¬ dosti spoznati? Ali sim živel po tem spoznanji? i. t. d. 4. Svojimu bližnjima zavolj Božje gnade nevošljiv biti. — Ali mi ni težko djalo, kader sim vidil, kako lepo moj bližnji živi; kako pobožno moli, kako verno Božjo besedo po- 136 sluša, s koliko častjo sveta zakra¬ menta prejema, kako se clo sence greha varuje, kako si z dobrimi deli nebesa služi? Ali ga nisim za tega voljo, namest ga posnemati, zaniče¬ val, sovražil, njegove dobre dela napak razlagal, ga želel od dobriga odverniti, zmotiti in zapeljati? Ali sim odganjal take nevošljive misli od sebe? i. t. d. 5. Do lepiga opominjevanja oterp- njeno serce imeti. — Ali sim kaj maral, ko so me starši, prijatli, prid— garji in spovedniki lepo opominjevali in svarili? Ali jih nisim zavolj tega še sovražil in preganjal, se jih ogibal, jim nalaš kljubal in nasproti ravnal? 1» t« da 6. V nespokornosti terdovratno ostati. — Ali ne živim še zdaj v smertnim grehu? Ali še nočem zapustiti svo¬ jih grešnih navad in slabih prilož¬ nost? Ali mislim pokoro na stare dni odlašati, ki ne vem, ali jih doživim ? Kdo mi je priča, de mi bo Bog takrat 137 potrebno gnado dal, brez ktere se še nihče poboljšal in spokoril ni? Ali se mi ni bati, de mi bo Bog takrat iz pravične štrafenge svojo gnado odrekel, ker jo zdaj zametjem? Ali ne žuga tudi meni Jezus, kakor nekdaj terdovratnim Judam: Poj¬ dem odvas, iskalime bote,pa ne najdli, — v svojih grehih bote umerli? Ali hočem svojo edino, neumerjočo dušo v tako strašno nevarnost staviti ? i. t. d. Po ptujih grehih. 1. V greh svetovali. — Ali nisim komu svetoval, de naj se zlaže, svojiga bližnjiga goljfa, poškoduje, se nad njim znosi? ali kako ga zna v greh zapeljati; ali kako naj Staršam ali naprej postavljenim nagaja, odgo¬ varja, kaj ukrade? i. t. d. 2. Grešiti veljevati. — Ali nisim kdej svojim podložnim velil krasti, bližnjim kako škodo storiti? Ali jim nisim 138 nikoli zapovedal njih nedolžnosti ne¬ varnih del in opravil? itd. 3. V druzih greh privoliti. — Ali nisira rad ubogal, svojih slabih to- varšev, kader so me v greh ravnali? Ali nisim kterikrat otrokam svojim iz norske ljubezni, svojim poslam iz časniga dobička kaj pregrešniga pri¬ volil, kader so me prosili? i. t. d. 4. V greh napeljevati. — Ali nisim bil včasi jez kriv, de je kdo začel kvantati, opravljati, kleti, s kom v sovražtvu živeti? Ali nisim koga v nečist greh napeljeval ali pregovarjal? Ali nisim koga k nezvestobi, pijan¬ čevanju, pregrešni igri, k plesu, ne- pokoršini do naprej postavljenih, ali h kterimu drujimu grehu napeljal ali silil ali mu priložnost dal? i. t. d. 5. Druzih greh hvaliti. — Ali nisim koga zavolj pregrešnih reči hvalil; ga zavolj njegoviga razujzdaniga živ¬ ljenja rad imel, in mu rekel, de prav stori, de tako živi, tako govori i. t. d. deslih sim vedel, de ni prav? Ali 139 ga nisim s tem v njegovih grehih poterdil, de jih še zdaj dela? Ali ga saj zdaj kej svarim in od greha odvračujem? Ali sim se kdej sam s svojimi grehi bahal, kako sim to in to storil ? Ali nisim s tem koga po- hujšal, de me je posnemati začel? i. t. d. 6. K grehu molčati. — Ali svarim grešnika, kader je moja dolžnost svariti ? Ali svarim svoje otroke ali podložne, kader kako napčinost pri njih vidim? Ali čujem po noči in po dnevi nad njimi, in si kaj perzade- vam njih napčinost zvediti? Ali se ne hudujem nad tistim, ki mi kaj sla- biga od njih pove? Ali pomislim, de se bom mogel kdej ne le od svojih otrok, temuč tudi od vsih podložnih in vsih, kteri pri meni stanujejo, pred Bogam odgovoriti, za ta čas, kar so pri meni? Ali sim povedal Staršam in naprej postavljenim, kader sim vidil ali zvedel, kako se njih otroci ali podložni zaderže? kako so nezvesti, 140 kako kradejo in goljfajo, kako malo in slabo delajo, kako med seboj ali z drugimi peršonami nespodobno žive? i. t. d. 7. Greh pregledati. — Ali nisim bil premehek in predober, kjer mi je bilo ojstro štrafovati? Ali ni po tem veliko greha prišlo, kteriga bi bil jest z modro ojstrostjo lahko odvernil? Ali pomislim , kako strašno je bil Heli v starim testamentu od Boga štrafan, ker je bil premehek in predober svo¬ jim otrokam ? i. t. d. 8. Greha se vdeleziti. — Ali se ni¬ sim kterikrat kakiga greha deležniga storil, postavim, opravljanja, zani¬ čevanja, zapeljevanja, tatvine, golj- fije, ali druziga poškodovanja svojiga bližnjiga? Ali sim to škodo posvoji moči že popravil? Ali sim kdej ukra¬ dene reči kupoval ali hranoval? itd. 9. Greh zagovarjali. — Ali kdej grehe zagovarjam in zmanjšujem, de potlej grešnik za-nje svarjen ali štrafan ni? Ali dajem potuho kterimu otroku, in 141 zakrivam njegove hudobije, de ga starši ne štrafajo? Ali ne zagovar¬ jam hudobije svojiga lastniga otroka? Ali spoznam, de sim tako jest kriv, de se ne poboljša: in de bom jest kriv njegoviga pogubljenja? itd. Po delih usmilenja, Ali nisim marsikaj dobriga opustil, kar bi bil lahko storil? Ali sim, kolikor mi je bilo mogoče, lačne nasitil 5 žejne napojil; popotnike prijazno sprejemal; ubogim ljudem, ki niso potrebne obleke imeli, kaj oblačila dal? Ali sim rad bolnike obiskal, jim kaj dal in po¬ stregel? Ali ni noben človek po moji zanikernosti ali po mojim zadolženji v ječo prišel? Ali sim za po nedolž¬ nim zaperte prosil in za njih spo- štenost pričal? Ali sim mertvim, ka¬ dar sim priložnost imel, še zadnjo čast skazal? Sim pripomogel, de so bili po svojim stanu pokopani? Ali sim vselej, kader sim priložnost imel, 142 grešnike posvaril, nevedne podučil, cviblajočim prav svetoval, žalostne ljubeznivo tolažil? Sim terpel vselej voljno krivico, ki se mi je zgodila? Sim vsakimu, ki me je razžalil, iz serca odpustil? Ali molim za žive in mertve, zlasti za-nje, za ktere sim sosebno moliti dolžan? itd. Po dolžnostih svojiga stanu. Ali si prizadevam dolžnosti svojiga stanu prav spoznati? Kako, in iz kakošniga namena jih spolnujem? Ali zavolj Boga, ali samo zavolj ljudi in dobička? Ali začenjam svoje dela v božjim imenu? Ali mislim med delam večkrat na Boga? Ali mu darujem vse svoje dela? Sim poterpežljiv v težavah in zopernostih svojiga stanu ? Ali sim zadovoljin s svojim stanam? Ali nisim nikoli nad Bogam godernjal, de me je v ta stan postavil ? Ali se nisim sam v kak stan posilil, za kteriga potrebnih lastnost nimam ? Ali nisim drugim za¬ volj njih stanu nevošljiv ? i. t. d. 143 Molitev po izpraševanji vesti. S tvojo pomočjo, o Bog! sim zdaj svojo vest izprašal. — Pa, oh! kako sim spet živel! kako gerdo sim spet svojo vest omadeževal, kako globoko se spet v grehe pogreznil! — Iz glo¬ bočine, v kteri tičim, k tebi vpijem, o Gospod! — usliši moj glas. Butara mojih grehov me silno teži; kader koli se jih zmislim, je moj duh ves nepo- kojin; — od strahu trepečem zavolj njih veliciga števila. Tebe, o Gospod! sim razžalil: nečimernost in posvetna napčinost ste me zmotile; nepokorn sim bil tvojim zapovedim; — tvojimu svetimu imenu sim nečast storil; drago kri tvojiga ljubiga Sina, ki sim z njo odrešen bil, sim oskrunil in zaničeval; Duha gnade, ki si mi ga dodelil sim žalil. — Če- gledaš moje grehe, o Gospod! me dru- jiga ne čaka, kakor strašna sodba in žgoč ogenj, kteri bo vekomaj tvoje So¬ vražnike prepekal. — Tode poln do- 144 brote in usmilenja si, o Bog! tvoja poterpežljivost in milost je brez konca. Ti si moj Oče in moj Stvarnik; jez sim delo tvoje mogočne roke. Sej vidiš, o Bog! moje želje, in zdihovanje moje duše ti ni skrito; ne oberni se od mene v svojim serdu; poglej na-me poniž- niga, potertiga reveža, ki se v žalosti topim; pridi mi s svojo milostjo na po¬ moč, o Bog! de ne bom na sramoti, ker k tebi pribežim. Spomni se, kar si sam govoril, de ne želiš grešnikove smerti, temuč, de se grešnik spreoberne, svojo napčino pot zapusti in pa živi. Vernem se spet k tebi, o Bog! iz celiga serca; za vse grehe karkoli sim jih storil, hočem pokoro delati; spošto¬ vati hočem tvojo svetost in deržati tvoje zapovedi. Obli me s svojo gnado in izperi vso gnjusobo od mene. Daj mi čisto serce in noviga duha; odvzemi mi kamnitno serce, in daj mi meseniga; daj mi po poti tvojih zapoved hoditi in samo za-te živeti. Daj to, o Bog, daj k časti svojiga presvetiga imena. Tega 145 te prosim skoz drago kri Jezusa Kri¬ stusa, tvojiga Sina, Gospoda našiga, ki jo je v odpušenje naših grehov na lesu križa prelil. Amen. Grevenga zavolj grehov ali gnjusenje nad njimi. Nar bolj skerbi za jjravo grevcngo nad svo¬ jimi grehi. Brez grevenge ni odpušanja grehov; s popolnama grevengo pa zadobi človek odpušanje, preden še zakrament sv. pokore prejme, če ima resnične želje, pri¬ ložnosti pa ne, ta sv. zakrament prejeti. — Prosi tedaj Boga za gnado, de svoje grehe vse, male in velike, iz serca obžaluješ, — de se bolj ksaš, de si Boga razžalil, kakor ko bi bil vse na svetu zgubil. Kako velik, kako svet in pravičen je Bog! In tega nar vikšiga, nar popolniši, tega neskončne lju¬ bezni vredniga Boga, svojiga nar večiga dobrotnika si ti, ki si le prah pred njego¬ vim obličjem, tolikrat, tako hudo, po toliko storjenih lepih sklepih, zavolj kake stvari, kakiga dobička, kratkiga veselja z greham razžalil! — 7 146 Moj Bog! ljubim te iz celiga serca; in zato sovražim in čertim vse svoje grehe, ker sim tebe, svojiga prelju- beznjiviga Boga, tebe vso svetost in neskončno dobroto z njimi razžalil. Zdaj čutim in spoznam, kako britko in hudo je tebe zapustiti. Tebe Studenc več- niga življenja sim zapustil; in za napčno veselje, za kalne mlake mi je bilo bolj mar, kakor za-te. Sam sebe se sra¬ mujem , de sim te žalil; ksam se, in serce mi od žalosti tli. O de bi pač jez svoje grehe tako sovražiti mogel, kakor jih ti sovražiš. O de bi mi bilo pač moč, kar je storjeniga, nestorjeno storiti! — Po tvojim usmiljenji, o Bog! zdihujem, in odpušenja po Jezusu Kristusu te prosim. Naj njegova draga tako obilno za-me prelita kri to nado¬ mesti , kar moji pokori manjka. — Bog! ti vidiš moje serce, priča in začetik si mojiga zdihovanja in mojih solz; vzemi obljubo, ki jo storim — nikdar več tebe razžaliti! — in ozri se na-njo z milostljivimi očmi! 147 Skep svoje življenje pobolj¬ šati. Ko si se svojih grehov iz ljubezni do Boga zgreval, terdno skleni, posihmal raji vse preterpeti in zgubiti, kakor še kdej v greh se poverniti. Beži pred vsako priložnostjo v greh; premaguj svoje hudo nagnjenje; daj, kar tvojiga ni, nazaj, popravljaj z lepim zgledam dano pohujšanje, in poravnaj vso bližnjimu storjeno škodo, odpusti vsim svo¬ jim sovražnikom; prosi Boga za gnado, de se poboljšaš in dolžnosti svojiga stanu zvesto spolnuješ. Vnovič se odpovem hudiču, nje- govimu napuhu in djanju; kakor sim se pri sv. kerstu po botrih odpovedal. Vsim greham se odpovem. Milost že¬ lim zadobiti v zakramentu svete pokore, ki si ga ti, o moj Bog! v odpušanje grehov postavil. Sklenil sim, s tvojo gnado novo življenje začeti in vse svoje žive dni tvoje zapovedi na tanko spol- novati. Pripravljen sim pokoro delati in vse za svoje grehe prestati. Razli vso 7 « 148 svojo jezo na-ine, de mi le odpustiš. Vredni sad resnične pokore hočem ob¬ roditi. Darujem ti vse, kar je tvoj Sin, Jezus Kristus, zavolj naših grehov pre- terpel, radovoljno hočem na-se vzeti vse terpljenje, križe in nadloge, ki mi jih pošiljaš, de bom tako Jezusoviga terpljenja deležen in vreden njegoviga zasluženja. Amen. Molitev pred spovedjo. Vzdignil se bom k svojimu Očetu pojdem in mu porečem: Oče! grešil sim zoper nebesa in zoper tebe, več nisim vreden, tvoj sin imenovan biti; nehvaležen sim bil, in nisim spoznal tvoje ljubezni do mene. Glej, ves zgre- van pridem nazaj in te prosim: Oče, ljubi Oče! odpusti mi vse moje grehe, ki jih spoznam; odpusti mi tudi tiste, ki jih ne spoznam; odpusti mi jih po tvojim neskončnim usmiljenji in po za- služenji tvoyga Sina Jezusa Kristusa. 149 — S terdnim zaupanjem, milost zado- biti, se bom vergel zdaj pred tvojiga namestnika, odkritoserčno mu hočem spoznati, kako in kolikokrat sim se zo¬ per tebe pregrešil. Daj mi tedaj, o Bog! de tukej pri sodnim stolu z tvojo kervjo opran svoje serce od vsili ma¬ dežev hude vesti očistim ; de grehu popolnama odmerjem, in živim tebi sa- mimu in svoji pravici. Amen. Molitev preden pred mašni- ka k spovedi poklekneš. O Gospod! bodi mi v ustih in v sercu, de se tako odkritoserčno, čisto in ponižno svojih grehov spovem tvo- jimu namestniku, mašniku, kakor bi ti sam tukej sedel in spovedoval; in de odvezo, če je bom vreden, od njega tako sprejmem, kakor bi jo mi ti sam dal. — Tudi mašniku, ki pred-nj grem, gospodari usta in serce, de napolnjen 150 s tvojim Duham, z Duham luči, mo¬ drosti in ljubezni, spozna pravi stan moje duše, de me prav poduči, kaj naj storim; de prav ravna z menoj po oblasti, ki si mu jo dal, grehe odpušati ali pa prideržati; de mi rane duše zaceli; de me za vse skušnjave z močnim orož¬ jem previdi; de me k pravimu spreo- bernjenju pripelje, in de me po tvoji oblasti z odvezo deležniga stori odre¬ šenja, kteriga si ti, o Jezus s svojo kervavo smertjo na križi za nas opra¬ vil, — iz kteriga vse odpušenje izvira. Usliši me, o Gospod! Sveta Marija, pribežališe grešni¬ kov! prosi za-me, de to spoved tako opravim, kakor bi bila zadnja mojiga življenja. — Sveti angel varh! prosi Boga za-me; de tako pokoro storim, de je boš ti — z vsimi svetimi angeli in vsimi nebeškimi prebivavci vred vesel. 151 Nauk za spoved. Kader na-te versta pride, poklekni ponižno k spovednici, ter reci: Prosim, duhovni oče! sveti žegen, de se svojih grehov prav in čisto spovem. Po tem stori sv. križ in moli očitno spoved takole: Jest ubogi grešnik se spovem Bogu vsigamogočnimu, Marii materi Božji, vsim ljubim svetnikam, in njimi, ča- stitljivimu mašniku, Božjimu namest¬ niku, de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil . . . povej kdaj . . velikokrat in obilno grešil, v mislih in v željah, z besedami in djanjem, so- sebno se pa obtožim . . . Zdaj povej ali si pri svoji zadnji spovedi od¬ vezo zadobil, in ali si naloženo pokoro o- pravil ali ne. Potlej razodeni spovednika vse svoje grehe po njih številu in okoljši- nah, ktere greh povikšajo ali pomanjšajo ali v drugačniga spremene. Odkri mu tudi svoje cvible, če postavim dvomiš, ali to in to ni greh; ker je dvom ali cvibel ma- 152 lokrat brez uržoha. Nič greha ne lepšaj, ne izgovarjaj in ne zakrivaj; če ne veš prav, ali si ga storil ah ne, se tudi tako spovej, de ne veš prav. Človeka, s kterim si gre¬ šil, ne imenuj in nič ne pravi, kar bi časti koga škodovati utegnilo. — Ne toži druzih, temuč sebe, in opusti vse nepotrebne pri¬ stavke. — Ne sramuj in ne boj se, vsih grehov se spovedati. Sej te jih je Bog de¬ lati vidil, in boljši je natihama svojih gre¬ hov spovedniku se obtožiti, kakor nepokojno vest imeti, v grehu živeti, morebiti nesre¬ čno umreti in sodni dan pred celim svetam sramoto terpeti. — Spovednik, ker se sam svoje slabosti zave, bo tudi s teboj usmi¬ ljenje imel, in pa pod smertnim greham, pod časnimi in večnimi štrafengami je, karkoli mu poveš, molčati dolžan. — Če le en sam smerten greh radovoljno zamolčiš, tvoja spoved nič ne velja; in mogel bi se kdej vunder tega greha spovedati, poverh pa še vse druge po zamolčanim grehu opravljene spovedi ponoviti, de bi odpušenje zadobil. — Govori pri spovedi razločno, in, kar je moč, s poštenimi in čednimi besedami in tako, de te sam spovednik sliši, drugi okoli pa ne. 153 Spoved skleni tako: Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim in ne, ki sim jih ali sam storil, ali pa kriv bil, de so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim Boga, njega samo sveto in preljubez- njivo dobroto z njimi razžalil. Tudi terdno sklenem nič več ne grešiti, in vsih priložnost v greh se varovati. Prosim jih, duhovni oče potrebniga nauka, zveličavne pokore in svete od¬ veze, če sim je vreden. — Odgovarjaj na ravnost in po resnici, kar te spovednik vpraša; poslušaj nauke, ki ti jih daje, kakor bi ti jih sam Jezus dajal, in podverzi se ponižno njegovi sodbi. — Ce ti odvezo iz posebniga uržoha in gotovo k tvojimu pridu odloži, ga nikar po nji ne nadlegovaj, se nikar zavolj tega nad njim ne serdi; temuč terdno skleni vse si pri- zadjati, z poboljšanim življenjem in z res¬ nično pokoro drugikrat se vredniga storiti svete odveze. — Kader ti pa mašuik sveto odvezo daje, jo prejmi z vso ponižnostjo in svetim veseljem, in moli tako: 7 154 O moj Jezus! rekel si svojim na- mestnikam: Karkoli bote na zemlji od¬ vezali, bo tudi v nebesih odvezano; ponižno te tedaj prosim, po tvojih svetih kervavih ranah, po zasluženji častite vselej device Marije in vsih svetnikov, daj mi gnado, de bom zdaj ravno tako v nebesih od vsih svojih grehov od¬ vezan, kakor me tukaj tvoj namestnik odveže. Zdaj pojdi počasi, z v tla obernjenimi očmi od spovednice, poklekni in zahvali Boga za njegovo usmiljenje, in opravi pokoro, ki ti jo je mašnik v zadostilo za spovedane grehe naložil, de popraviš nekoliko nečast, ki si jo Bogu z greham storil, de z pokoro greh sam nad seboj tepeš in se ga v prihodnje bolj skerbno varješ, z ponižnim sercam, zvesto, kakor ti je naložena in brez odla¬ šanja, berž ko je mogoče. — De po Jezu¬ sovi zapovedi vreden sad pokore obrodiš, si poverh te še sam kako pokoro naloži; moli kaj več, odreci si, kar te nar bolj veseli; opravljaj pridniši dela milosti; nosi vsak križ v duhu pokore. Kako ojstre so bile pokoritve perve čase keršanstva! — Premisli pa tudi spovednikove nauke in 155 spolnuj jih; povračuj, popravljaj, kar ti je naročil. — Prizadevaj si tudi, odpustikov cerkve se deležniga storiti. — O kako se vesele angelci nad grešnikam, ki se po res¬ nični pokori k Bogu, svojimu Očetu verne! Molitev po zadobljeni odvezi. Ako nisi svete odveze prejel, moli namest te molitve psalme od pokore. Hvali Gospoda, moja duša! in povišuj svojiga Zveličarja, ki ti je vse tvoje grehe odpustil, vse fvoje rane zacelil in ti toliko usmiljenje skazal. — O moj Bog! dobrotljiv si in tvoja milost je brez konca; nisi mi poverili], tako, kakor so moji grehi zaslužili; nisi me štrafal po velikosti moje hu¬ dobije. Kakor se usmili dober oče svo¬ jiga otroka, tako si se me ti usmilil. Svoje grehe sim pred teboj spoznal, in odpustil si mi jih. Večna hvala ti bodi za to! — Nikar mi tudi posihmal svoje milosti ne odreci, in naj ti ta 156 moja ponižna zahvala dopade, ki ti jo dajem po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, Gospodu našim, de si mi dal moč, moje dušne sovražnike premagati, in želje v meni vnemaš, tvoje usmiljenje vekomej z hvaležnim sercam prepevati. O moj Jezus! ki si me tako lju¬ bil in vsili grehov s svojo kervjo opral, po tebi so mi odperte vrata k Bogu, tvojimu Očetu; po tebi sim odpušenje svojih grehov zadobil. Veržem se zdaj pred tvoje noge, in zahvalim se ti z evangelskiin gobovim, ker si me od gerde gobe mojih grehov očistil. — Molim te s spreobernjenim Tomažam, tebe, svojiga Gospoda in Boga. — Prisežem ti z spokornim in zavolj svo¬ jiga greha vsim potertim Petram, de te ljubim. Prederznem se clo, tebe, ki mi v dno serca vidiš, na pričo vzeti svoje resnične pokore, hvaležnosti in ljubezni. — Kolikor veči so gnade, ki si mi jih, o Bog! skazal, toliko gerši se mi zde moji grehi, — toliko bolj me peko'. 157 Desiravno so mi odpušeni, sim vunder zavolj njih v vednim strahu in nepo- koji, — neprenehoma so mi pred očmi. — Odpušenje, ki sim bil tako srečen ga prejeti, povikšuje ljubezen v mojim sercu, ki sim jo prisegel, — povzdi¬ guje pa tudi žalost in ksanje, de sim tebe toliko dobriga Boga, toliko pri— jazniga Gospoda, in vse ljubezni vred- niga Očeta razžalil! Torej te še en¬ krat prosim po Jezusu Kristusu, tvojim ljubim Sinu: Pozabi vsili mojih grehov in daj mi gnado, nikdar več nobeniga storiti! — Terdno je sklenjeno pri meni, in zdaj preč bom začel. Ti, dobrotljivi Bog! si me tako spremenil; daj mi tudi v djanji spolniti lepe sklepe, ki si jih v me dal. Kdo me bo posihmal ločil od tebe? Kdo ugasnil ljubezen, ki sim ti jo zdaj prisegel? Tvoj sim, o Bog! in nikoli več ne pozabim tvoje svete postave. S tvojo pomočjo se bom terdno deržal tvojih zapoved in jih skerbno premišljeval. Oertil bom greh, 158 in kakor pred modrasam bežal pred njim; tudi vsih nevarnost in grešnih priložnost se hočem ogibati. Cio sence greha se bom varoval. — Tebi sami- mu bom živel; in iz hvaležnosti in žive ljubezni do tebe, ki sim je zdaj poln, hočem sovražiti vse, in vse za¬ vreči, kar tebi ne dopade. Tebe sa- miga hočem iskati, tvojo sveto voljo v vsih rečeh dopolniti, in le po tem hre¬ peneti, kar tebi dopade. — Podperaj in ohrani me, o Bog! pri tem sklepu. Vodi me po poti svo¬ jih zapoved, in nikar ne dopusti no¬ beni krivici v meni gospodovati. Do¬ slej sim se hotel sam voditi, zato sim pravo pot zgrešil; in dobro vem, de bom spet zašel, in se v večni brezen pogreznil, če me ti zapustiš. Nič ne zamorem brez tebe, tudi nar manjši reči ne; vse svoje zaupanje le v te postavim, o Bog! — Nikar mi ne pusti v stare grehe se poverniti, de ne bo moj poslednji stan hujši, kakor je pervi bil. — Nikar naj ne bo tvoja 159 gnada zastonj v meni! Dokončaj, o Bog! nad menoj, kar si pričel. Daj mi sveto žalost skoz vse moje življe¬ nje, de do smerti neprenehama pokoro delam, in tako večno življenje dose¬ žem. — Presveta mati Božja, moj sveti angel varh, moj sveti patron, vsi sveti spokorniki! sprosite mi od Boga gnado stanovitnosti v dobrim. Amen. Salem p od pokore. I. Psalm. (G.) Ker David pred svojimi sovražniki nikjer ni bil varin, je leta psalm zložil in molil. Ta sveti mož se je bal, de bi se Bog ne bil čez-nj razserdil, zato z zgrcvanim sercam k Bogu zdihuje in za usmiljenje prosi. — Ta psalm je slehernemu v nauk kako ima nadloge terpeti, sam sebe tolažiti in svoje grehe obžalovati. 160 Gospod! nikar me ne štrafaj v svo¬ jim serdu, in ne tepi me v svoji jezi. Usmili se me, o Gospod! zakaj slab sim ; ozdravi me, o Gospod! za¬ kaj moje kosti se tresejo od strahu. In moja duša je silno omamljena; ali kako dolgo, o Gospod! (boš od¬ lašal pomagati?) Gospod! oberni se, (k meni) in reši mojo dušo, pomagaj mi za tvoje milosti voljo. Zakaj mertvi človek ne misli na te; v grobu pa kdo te bo hvalil? Truden sim od zdihovanja, vse noči se na svoji postelji silno jokam, in svojo posteljo z solzami močim. Od silne notranje žalosti so moje oči otemnele; med vsirni svojimi so¬ vražniki sim se postaral. Bežite od mene vsi, kteri hudo¬ bije doprinašate, zakaj Gospod je glas mojiga jokanja uslišal. Gospod je mojo prošnjo uslišal, Gospod je mojo molitev sprejel. Vsi moji sovražniki se imajo sra- 161 movati in silno prestrašiti; verniti se imajo, in zdajci se sramovati. Č?ast bodi Bogu Očetu, in Sinu in svetimu Duhu; kakor je bila od za¬ četka zdej in vselej, in na vse večne čase. Amen. II. Psalm. (31.) David spozna v vclicih nadlogah svojo hudo¬ bijo, jo obžaluje, štrafengo za pokoro vza¬ me, in odpusenje zadobi. — V tem psalmu uči David s svojim zglodam vse grešnike, kako pokoro delati. Blagor jim, kterim so pregrehe odpušene, in kterih grehi so zakriti. Blagor človeku, kterimu ni Go¬ spod greha zarajtal, v kteriga sercu ni nobene goljfije. Zato, ker sim molčal, so moje kosti od vsakdanjiga vekanja oslabele. Ker je bila tvoja roka noč in dan težka na meni, sim se v svoji težavi semtertje obračal, ker me je tern bodel. 162 (Tedaj) sim ti svojo pregreho spoznal in svoje nepravice nisim za¬ krival. Rekel sim: Hočem zoper samiga sebe svojo krivico pred Gospodam spoznati; in ti si mi hudobijo mojiga greha odpustil. Zato bo slehern pobožen o pra¬ vim času k tebi molil; de povodenj velikih voda bliz njega ne pride. Ti si moje pribežališe v britkosti, ktera me je obdala; o ti moje veselje, reši me od njih, kteri so me obsuli. Hočem ti (odgovori) Bog zastop- nost dati, in te podučiti na poti, po kteri boš hodil; vedno hočem na-te gledati. Nikar ne bodite; kakor konj in mezeg, ktera pameti nimata. Ukroti, (o Bog) z ujzdo in berz- dami čeljusti njih, kteri se k tebi ne približujejo. Čez hudobniga (pride) veliko šib; njega pa, kteri v Gospoda upa, bo usmiljenje obdalo. 163 Veselite se v Gospodu pravični, od veselja poskakujte in razglasujte svoje veselje vsi, kteri ste dobriga serca. Čast bodi Bogu i. t. d. ' III. Psalm. (37.) Ko je David v velikih nadlogah bil, je popi¬ sal ostudnost svoje pregrehe v podobi hude in velike bolezni; on vzame vse nadloge za pokoro, noč in dan čez svoje grehe ža¬ luje in za odpušenje prosi. — Leta psalm je posebno koristna molitev za vse resnične spokornike. Gospod! ne štrafuj me v svojim serdu, in ne tepi me v svoji jezi. Ker tvoje psice v meni tiče, in tvoja roka je težka nad menoj. Zavolj tvoje jeze ni zdravja na mojim mesu; moje kosti nimajo pokoja zavolj grehov. Zakaj moje hudobije so mi glavo prerasle, in me tlačijo, kakor težka butara. 164 Moje rane so gnjiti in smerdeti začele zavolj moje neumnosti. Reven sim in ves pobit; cel dan žalosten okoli hodim. Ker moje ledje je polno zmotnjav; in na mojim mesu ni nič zdraviga. Silno sim slab in ponižan; rjovem od bolečine svojiga serca. Pred teboj, o Gospod! so vse moje želje; in moje ječanje pred teboj ni skrito. Moje serce je žalostno, moja moč me je zapustila: clo moje oči so otem- nele. Moji prijatli in bližnji se mi na¬ sproti približujejo in zoper mene stoje; in kteri so scer okoli mene bili, od deleč stoje. In, kteri me umoriti išejo, silo delajo. In kteri mi hudo žele, niče- merno govore, in cel dan goljfije iz¬ mišljujejo. Jest, kakor glušic ne slišim; sim kakor mutec, kteri svojih ust ne odpre. Postal sim kakor človek, kteri ne sliši; in kteri nima odgovora v svojih ustih. Ali v tebe, o Gospod! sim zau¬ pal; ti Gospod moj Bog! me boš uslišal. Zakaj rekel sim: Ne pripusti, de bi se kdej sovražniki nad menoj ve¬ selili ; ko so se moje noge spodtikovale, so močno zoper mene govorili. Sej sim k tepenju pripravljen; in moja bolečina mi je vedno pred očmi. Ker svojo hudobijo očitno spo¬ znam: in sim zavolj svojiga greha v skerbi. Moji sovražniki pa (dobro) žive; in so močnejši, kakor jest; in kteri me po krivim sovražijo, se (vsak dan) množijo. Kteri dobro z hudim povračujejo, me opravljajo, ker se dobriga deržim. Ne zapusti me, o Gospod, moj Bog,' ne odstopi od mene. Hiti mi pomagat, o Gospod, Bog, moj Zveličar. Čast bodi Bogu i. t. d. 166 IV. Psalm. (50.) David od preroka Natana zavolj prešeštva in ubijanja posvarjen, spozna svojo hudobijo, žaluje iz celiga serca, iše usmiljenje pri Bogu doseči, prosi za novo serce in za no- viga duha, in mu obljubi zgrevano serce v dar prinesti. Tudi prosi, de bi mu pregreha žegna ne odvernila, kteriga je Bog Sionu in Jeruzalemu obljubil. — Lepa molitev za vse grešnike, kteri pokoro delajo. .Usmili se me, o Bog! po svoji veliki milosti. In izbriši po obilnosti svojiga u- smilj‘enja mojo hudobijo. Operi me čedalje bolj od moje krivice j in očisti me od moje pregrehe. Ker spoznam svojo pregreho, in moj greh mi je vedno pred očmi. Tebi samirnu sim grešil, in pred teboj hudo storil: (usmili sej), de boš v svojih besedah resničen spoznan, in premagaš, kader si sojen. Zakaj glej! v hudobii sim spočet; in v grehih me je moja mati spočela. Glej, resnico ljubiš; neznane skriv¬ nosti svoje modrosti si mi razodel. 167 Pokropi me z izopam, in bom oči- šen; operi me, in bom bolj bel, kakor sneg. Daj mi veselo in prijetno besedo slišati, in (moje) poterte kosti bodo od veselja poskakovale. Oberni svoj obraz od mojih gre¬ hov ; in zbriši vse moje krivice. Stvari v meni, o Bog, čisto serce; in ponovi v mojim oserčji praviga duha. Nikar me ne zaverzi spred svo- jiga obličja; in ne odvzemi mi svojiga svetiga duha. Daj mi spet veselje svojiga zve¬ ličanja; in poterdi me z imenitnim duham. Učil bom hudobne tvoje poti; in grešniki se bodo k tebi spreobernili. Reši me od dolga kervi, o Bog! Bog moj Zveličar, in moj jezik bo tvojo pravico z veseljem hvalil. Gospod! odpri moje žnable! in moje usta bodo tvojo hvalo oznanovale. Zakaj ako bi ti dar hotel, bi ti ga bil rad dal; ali nad žgavnimi darmi nimaš dopadajenja. 168 Bogu dopadljiv dar je žalosti pola duh; potertiga in ponižniga serca, o Bog! ne boš zaničeval. Stori dobro, o Gospod! po svoji „ dobrotljivi volji (gori) Sionu 5 de bodo Jeruzalemski zidovi spet sozidani. Tedaj ti bodo ofri pravice, darovi in žgavni ofri dopadli; tedaj ti bodo na altar teleta pokladali. Oast bodi Bogu Očetu i. t. d. V. Psalm. (101.) V tem psalmu obžaluje David svoje velike pregrehe in prosi za odpušenje. Naj ga vsak grešnik po Davidovim duhu moli. Gospod usliši mojo molitev, in moje vpitje naj do tebe pride. Ne skrivaj svojiga obličja pred menoj3 nagni mi svoje uho, kaderkoli bom v nadlogi. Usliši me hitro, kaderkoli te na pomoč kličem. Zakaj moji dnevi so zginili, ka- 169 kor dim; in moje kosti so se kakor glavnja posušile. Moje serce je pobito in suho, kakor seno, ker sim svoj kruh jesti pozabil. Od veliciga zdihovanja me ni dru- ziga, kakor kost in koža. Enak sim pelikanu v pušavij ka¬ kor sova v starim ozidji. čujem, de sim kakor samoten vrabec na strehi. Cel dan me zasramujejo moji so¬ vražniki ; in ti, kteri so me sicer hva¬ lili, so se zoper mene zarotili. Pepel namreč kakor kruh jem, in svojo pijačo z solzami mešam. Pred tvojo jezo in (tvojim) ser- dam; zakaj povzdignil si me in na tla vergel. Moji dnevi so se nagnili, kakor senca in kakor trava sim usahnil. Ti pa, o Gospod! ostaneš veko- mej 5 in tvoj spomin od roda do roda. Ti boš vstal, in se Siona usmilil, 8 170 zakaj čas je, de se ga usmiliš, čas (tvojiga usmiljenja) je prišel. Tvoji hlapci imajo clo njegove kamne za ljubo; in clo z njegovim praham imajo usmiljenje. Neverniki se bodo tvojiga imena, in vsi kralji zemlje tvoje časti bali. Kader bo Gospod Sion spet so- zidal; in se v svojim veličastvu pri¬ kazal. On se ozira na molitev revežev; in njih prošnje ne zaničuje. Leto bodi za poslednji rod pisano; zakaj ljudstvo, ko bo stvarjeno, bo hvalilo Gospoda. Ker on iz višave svojiga svetiga sedeža doli oči oberne; (ker) Gospod iz nebes na zemljo gleda. De je slišal ječanje jetnikov, in rešil k smerti obsojene. De bi ime Gospodovo na (gori Siona; in njegovo hvalo v Jeruzalemu oznanovali. Kader se bodo ljudstva in kralji zbrali, služiti Gospodu. 171 Kader je še pri moči bil, mu je rekel: Povej mi majhno število mojih dni. Ne vzemi me v sredi mojih dni; tvoje leta so od roda do roda. Ti, o Gospod! si nekdaj zemljo uterdil; in nebo je delo tvojih rok. Minilo bo, ti pa ostaneš; kakor oblačilo se bo postaralo. Ti ga boš kakor ogrinjalo pre- menil, in bo primerjeno. Ti pa ostaneš ravno tisti, in tvo¬ jih let ne bo konca. Sinovi tvojih hlapcov bodo stano¬ vanje imeli, in njih zarod bo pred tabo uterjen vekomej. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. VI. Psalm. (129.) Leta psalm uči, de so vsi ljudje grešniki, de si sami ne morejo pomagati; de naj, ako hočejo pravični postati, v božjo milost za¬ upajo , v zveličarja verujejo, za odpušenje prosijo in pokoro delajo. 8 * 172 Iz globočine vpijem k tebi, o Go¬ spod! Gospod, usliši moj glas. Naj se nagnejo tvoje ušesa, na glas moje prošnje. Gospod! ako boš zavolj pregreh rajtengo tirjal; o Gospod! kdo bo ob¬ stal? Moja duša čaka (spolnjenja) nje¬ gove besede; moja duša v Gospoda zaupa. Od jutranjiga čuvanja noter do noči naj Izrael v Gospoda upa. Zakaj per Gospodu je usmiljenje, in pri njem je obilno odrešenje. In on bo Izrael od vsih njegovih hudobij rešil. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. VII. Psalm. (142.) Ker David pred svojim sinam Absolonam beže tudi v pušavi ni varin bil, je molil ta psalm in prosil, de bi mu Bog ne povernil po njegovih pregrehah, temuč de bi ga iz te velike nadloge hitro rešil. Ta psalm nas 173 uči", kako ima zgrevan grešnik po Davido¬ vim zgledu Boga za odpušenje grehov in za odvernjenje zaslužene štrafinge prositi. Gospod usliši mojo molitev; po¬ slušaj moje prošnje zavolj svoje zve¬ stobe; usliši me po svoji pravici. Ne ravnaj sodbe s svojim hlap- cam; zakaj pred teboj ne bo noben živ človek pravičen obstal. Zakaj sovražnik mi preganja dušo; moje življenje je do tla poterl. V temoto me je posadil, kakor nekdanje merliče. Spomnujem se starih časov, spre- mišljujem vse tvoje dela; dobro pre- vdarjam dela tvojih rok. Moj duh v meni medli, in moje serce je v meni prestrašeno. Proti tebi stegujem svoje roke; moja duša je kakor suha zemlja pred teboj. Usliši me hitro, o Gospod! moj duh omaguje. Ne skrivaj svojiga obličja pred menoj, sicer bom tistim enak, kteri v grob gredo. 174 _. Da j mi zjutraj svoje usmiljenje zaslišati; ker v te zaupam. Stori mi znano pot, po kteri naj hodim; k tebi povzdigujem svojo dušo. Gospod! reši me od mojih sovraž¬ nikov; k tebi pribežim. Uči me tvojo voljo storiti; zakaj ti si moj Bog. Tvoj dobri duh naj me vodi po ravni poti. Gospod! ohrani me pri življenji za svojiga imena voljo; izpelji po svoji pravici mojo dušo iz nadlog. Pokončaj po svojim usmiljenji moje sovražnike. In pogubi jih vse, kteri moji duši nadlego delajo; ker sim tvoj hlapec. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Molitev za svete odpustike. Cerkev ima od Jezusa Kristusa oblast, odpu¬ stike deliti. Odpustiki so nam prav koristni; zakaj po njih zadobimo odpušenje časnih 175 strafeng, ktere bi, po odpušenim dolgu greha, ali v sedanjim življenji ali pa po smerti v vicah terpeti mogli. Tode le resnični spo¬ korniki zadobe odpustike, ako vse dopolnijo, kar cerkev, jih zadobiti, veli. — Obudi tedaj pred to molitvijo vselej grevengo. O Bog! poglej z očmi svoje ne¬ skončne milosti na svojo cerkev, ktera se tukaj na zemlji vojskuje; razširijo po vsim svetu; varuj, vižaj in ohrani jo v edinosti; odverni vsako pohujša¬ nje in vse grehe od nje; daj ji moč zoper zasramovanje nevernikov, in zo¬ per sovražnike tvojiga imena; ne za¬ pusti ovac svoje cede, za ktere je tvoj ljubi Sin Jezus Kristus sveto kri prelil. Stori, nebeški Oče! de bodo vsi ljudje tebe in Jezusa Kristusa, kteriga si poslal, s svetim Duham vred prav spoznali. Amen. 176 Sveto obhajilo je Jezus pri zadnji večerji po¬ stavil v spomin svojiga terpljenja in svoje smerti, in v živež dušam vernih za večno življenje. Kdor ta sv. zakrament vredno prejme, se 1. z Jezusam ICristusam na tanko sklene, in se tako preljubeznjivo, resnično in presveto z Bogam zedini; je 2 . z vsimi Božjimi gnadaini in dobrotami napolnjen; 3. se mu majhni grehi izbrišejo; 4. sv. obha¬ jilo hudo nagnjenje in poželjenje v njem pomanjša in zaduši; 5. ga varuje v prihodnje skušnjave, in tudi druge nesreče; in 6. mu odpre večno življenje in da zastavo časti- tiga od smerti vstajenja. Prejemaj ta nar svetejši zakrament o veliko¬ nočnim času; in večkrat skoz leto; ker tako želi cerkev, ker ga k nar manjšimu vsaj enkrat v letu prejeti zapoveduje; ker so ga perve čase kersanstva verni po ne- kterih krajih vsak dan prejemali, iri ker ga tudi ti večkrat potrebuješ. Jezus je kruh življenja; kdor ta kruh je, bo večno živel; kdor pa ne je njegoviga mesa in ne pije njegove kervi, ne bo imel življenja v sebi. — Ravnaj tudi v ti reči ,po uku svojiga spovednika. Prejemaj sv. obhajilo z vso mogočo pripravo. 177 Človek naj sam sebe presodi, piše sv. Pa¬ vel; in tako naj je od tega kruha in pije od tega kelha. Kdor namreč nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker Gospodoviga telesa (od druzih jedi) ne razloči. — Sv. obhajilo ti je tedaj lahko zdravilo in zveli¬ čanje, ali pa strup in pogubljenje, — po tvoji pripravi. De ti nesreči odideš, in sv. obhajilo vredno prejmeš, očisti svojo vest; presodi se na tanko, ali ni nič v tvojim sercu, kar bi nar svetejšimu Jezusu va-nj branilo; in ako se smertniga greha kriviga najdeš, se ga zgrevaj, odkritoserčno spo¬ vej, in še le po zadobljeni odvezi se podaj k angelski mizi. Za'sv. obhajilo se že poprej ta večer priprav¬ ljaj , z molitvijo, premišljevanjem, svetim branjem in zdcrži se tudi pripušeniga po- svetniga veselja. Posebno svet pa ti bodi dan sv. obhajila. Vstani takrat bolj zgodej in pred vsim goreče želje obudi, z Jezu- sam na'tanko in preljubeznjivo se skleniti. Med potjo v cerkev moli ali premišljuj, in svete zdihljeje k Bogu pošiljaj. Predrag je ta čas, de bi ga smel brez velike sile na kaj druziga obračati. Prejmi sv. obhajilo s sveto častjo; obudi vero, upanje in ljubezin; moli ta presveti zakra¬ ment altarja; sej je Jezus Kristus, pravi 8 « — 178 Bog in človek tukej pričijoč; spomni se po¬ nižno njegove smerti in njegovih dobrot, ker je sveto rešuje telo v spomin svoje smerti in svoje ljubezni postavil in vživati zapovedal: imej do Jezusa serčno veselje in ognjene želje; vadi se v ponižnosti in druzih keršanskih čednostih, posebno v lju¬ bezni do bližnjiga; ne bodi v nobenim so- vražtvu. Verh tega bodi, ako nisi bolan, vsaj od pol¬ noči teš, in v čedni in spodobni obleki pri¬ stopi z nar vcči andohtjo k Božji mizi. Kader se pred sv. obhajilam očitna spoved moli, obudi še enkrat grevengo nad svojimi grehi. — Kader mašnik sv. hostjo kaže ? jo ponižuo moli, na persi terkaj in reci: Go¬ spod! nisim vreden (vredna) de greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in moja duša bo ozdravljena. — Kader sv. hostjo prejemaš, usta spodobno odpri, jezik na spodnji žnabel položi, pred-se bukvice ali pa bel pert podstavi, in ponižno jo zavži. Nikar pa je ne žveči ali predolgo v ustih ne imej; če se je ust prijela, jo z jezikam, ne pa s perstam odloči. Ko si jo zavžil, reci: Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen. Po sv. obhajilu zahvali Jezusa Kristusa za tolikošne dobrote, de se je ponižal k tebi 179 priti; ponižno ga v sebi moli; popolnama se mu daruj; prosi ga, de s svojo sveto gnado vedno v tebi ostane; vero, upanje in ljubezen obudi, in ponovi vse storjene svete sklepe in obljube; potoži mu vse dušne in telesne potrebe in za pomoč ga prosi. — Varuj se ta dan vsiga postopanja, do¬ bre, svete dela delaj, svete bukve beri in imej zbrane svoje misli; pojdi, če je mo¬ goče, tudi popoldne v cerkev; bodi cel dan v veči pobožnosti, in ogibaj se kolikor je mogoče, vsiga hruma in posvetniga veselja, de boš s sv. Pavlam reči zamogel: „Živim, tode ne jest, ampak Kristus živi v meni." — Molitev pred sv. obhajilam. O Jezus, moj Gospod in moj Bog! k tvoji sveti mizi se zdaj bližam, in v sv. obhajilu te prejeti želim. O kako imenitno je opravilo, ki ga imam zdaj pred seboj! Ne človeku, — ttmuč Bogu pripravljam stanovanje, — in to stanovanje sim jest sam. — Dodeli mi tedaj svetost, s ktero mora tvoja hiša 180 ozaljšana biti. Očisti mojo dušo, raz¬ drobi vezi, s kterimi bi bil še na kak greh navezan. Požgi v meni ljubezen sveta, in vse, kar tebe žali, mene pa nevredniga dela, te prejeti. — O Je¬ zus! ki si želje, prejeti te, v mojim sercu obudil, daj mi tudi gnado' te vredno prejeti. Gospod Jezus! verujem, — tode podperaj mojo slabo vero. Verujem, de si v tem presvetim zakramentu res¬ nično pričijoč; ravno tisti pravi Bog in človek, kteriga je Marija sveta devica, z močjo svetiga Duha spočela in ro¬ dila; ki je za nas na križi umeri, in zdaj kakor prihodnji sodnik živih in mertvih na Očetovi desnici sedi. Ve¬ rujem, de te bom prejel z dušo in te- lesam, s kervjo in mešam po Božji in človeški natori v podobi beliga kruha. Polj te vere molim zdaj, kar bom pre¬ jel ; m vem, de svojiga Stvarnika, svo- jiga Odrešenika, svojo nar vikši do¬ broto, svojiga Gospoda in Boga mo¬ lim. — O Jezus! vsa čast in molitev 181 ti gre; ker ti sam si velik, sam svet, sam Gospod vsili stvari. O de bi te pač jest tako zamogel moliti, kakor te je Marija, tvoja presveta mati, kakor te je Jožef tvoj sveti rednik, kakor so te pastirji in modri iz Jutroviga molili, in kakor te vsi angeli in izvo¬ ljeni v nebesih časte in molijo! Z njih molitvijo sklenem svojo slabo molitev. Verujem, o Jezus! de daješ v ti sveti skrivnosti njim, ki te vredno vži- jejo, večno življenje. Ravno to tudi goreče želje v meni obuduje, te vžiti. Verujem, de si tisti sami sodbo jedo r in pijo, ki te nevredno jedo' in pijo; zato s straham in trepetam k tvoji sveti mizi pristopim. Tode povikšaj mojo vero, Gospod, de tvoje telo od druzihjedi razločim, de ga s čistim in tako pobožnim sercarn prejmem, de bo za-mejed življenja, bramba zoper greli in zastava prihodnjiga, večniga veli¬ častva. Gospod! nisim vreden, de greš pod mojo streho. Na obrazu pred te- 182 boj leže spoznam svojo nevrednost, te zavžiti. Kako bi bil jest ubogi človek, jest prah in pepel zemlje, jest grešnik — vreden, prejeti kralja nebes in zemlje, — tebe svojiga stvarnika in Boga? Te tolike sreče nisim nikoli vreden, ker sim tako velikrat in hudo grešil. Ve¬ rujem scer, de si mi vse grehe odpu¬ stil, ker se močno ksam, de sim kte- riga storil in ker sim s§ jih tvojimu namestniku obtožil, vunder pa sim za- volj njih v velikim strahu, in na vse usta spoznam, de nisim vreden s tvo¬ jimi ljubimi otroci pri tvoji mizi sedeti, — de še clo vreden nisim, le kdo tvo¬ jih najemnikov biti. Tode bodi mi ubo- gimu grešniku milostljiv, o Gospod! operi me od vsih tudi nar manjših ma¬ dežev, in stori me vredniga, te tukej prejeti, in tam vekomej gledati in vživati. Moj Gospod in moj Bog! ves hre¬ penim, s teboj se skleniti pri svetim obhajilu, — goreče želim jest v tebi biti, in tebe v sebi imeti. Kakor si ti serčno želel jesti velikonočno jagnje 183 s svojimi učenci, tako želi po tebi moje serce. Pridi tedaj o Jezus, moj počitek in moje zveličanje. Brez tebe sahnem, kakor zemlja brez dežja; pri tebi pa najdem Studenc življenja. — Ali boš pa hotel tudi ti k meni priti, obiskat mojo revno dušo? O neizrečene lju¬ bezni tvoje! Že sam se k meni vabiš! Tvoji ljubezni ni bilo dovelj, de si za-me človek postal, toliko delal, to¬ liko terpel in še — umeri za-me, zdaj me hočeš še s svojim lastnim presve¬ tim telesam napasti, s svojo lastno kervjo napojiti? Ali bi bil mogel svojo ljubezen do mene lepši razodeti? Ali si me mogel bolj zavezati, de naj tudi jest tebe ljubim? —Ja, moj Zveličar, moj Jezus! moje vse! hočem te ljubiti iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše in iz vse svoje moči. — Zdi se mi, kakor bi ti dans iz altarja tudi mene vprašal, kakor nekdaj Petra: Ali me ljubiš, ali me bolj ljubiš, ka¬ kor drugi, ki jih manjkrat pri sebi imam? O Gospod, ti veš vse; dno 184 mojiga serca ti ni skrito; ti veš, de te želim ljubiti; in če te ne ljubim zar- dosti, stori de te bom bolj ljubil. O de bi te bil pač vselej ljubil, in te nikoli ne razžalil! O de sim te tako pozno ljubiti začel! O kako močno so mi žal vsi moji grehi iz ljubezni do tebe! Terdno sim sklenil, raji svoje življenje, kakor tvojo ljubezen s kterim greham zgubiti. — Zdaj grem k tvoji mizi, kakor si ti /šel v svoje terplje- nje, de svet spozna, de svojiga Boga in svojiga Očeta ljubim, in to dopol¬ nim, kar mi je on naročil. O Marija, mati mojiga Gospoda! kako čisto je bilo tvoje serce, ko si Božjiga Sina spočela! sprosi mi čisto, ponižno, vere, upanja in ljubezni polno serce, de tvoj ljubi Sin vredno stano¬ vanje v njem najde, in se nikoli več od mene ne loči. — Sveti angel varil! prosi za-me de angelski kruh s spo¬ dobno andohtjo v zveličanje svoje duše prejmem. — Vsi sveti duhovi in izvo¬ ljeni Božji! ki od obličja do obličja ti- 185 stiga gledate, ki ga bom tukej pod po¬ dobo kruha prejel, pomagajte mi s svojo prošnjo, de v ti dolini solz Jezusa vredno vžijem in v njegovim vžitku večno življenje najdem. Darujem ti, o moj Bog! to sveto obhajilo k poveličanju tvoje narvikši svetlosti, k spominu grenkiga terplje- nja in britke smerti svojiga Zveličarja, v otročjo zahvalo meni in vesoljnimu svetu dodeljenih dobrot; v odpušenje svojih grehov in z njimi zasluženih štrafeng; v svoje zveličanje, in v zve¬ ličanje svojih staršev, bratov, sester, žlahtnikov in prijatlov, v tolažbo in pomoč vsili vernih duš v vicah, zlasti tistih, ki sim posebno za-nje moliti dolžan. Nar bolj pa ti ga darujem, de bi mogel tega greha (I.), v kteriga velikrat zabredem, se varovati, in si to čednost CIO, ki je še nimam, — pridobiti, — tako v keršanski čednosti, od dne do dne bolj rasti in s teboj vedno bolj se skleniti. Daj se meni 186 vsiga sadu vdeležiti, kteriga po tvo¬ jim ljubeznjivim namenu ta presveti zakrament za čas in večnost v dobrim sercu obrodi. Amen. Molitev po sv. obhajilu. Kaj bom povernil Gospodu za vse dobrote, ktere mi je storil? Hvalni dar mu ponesem, in vse v veselje zamak¬ njeno mu bo moje serce hvalne pesmi pelo! Samiga sebe mi je dal vžiti! Angelski kruh sim jest revni človek jedel! — Hvali Gospoda moja duša; hvali njegovo sveto ime vse, kar je v meni! Hvali Gospoda moja duša, in nikar ne pozabi njegovih dobrot! — Sveta devica Marija! vsi nebeški du¬ hovi! vsi zvoljeni Božji! hvalite Go¬ spoda. Hvalite Gospoda vse njegove stvari, ker je milost skazal nad menoj. O moj Jezus! ko je Cahej v svojo hišo te sprejeti srečo zadobil, ti je 187 svojo hvaležnost s tem skazal, de je sklenil, polovico svojiga premoženja med uboge razdeliti, in čvetero vse poverniti, če je koga kaj ogoljfal. Tako ti želim tudi jest svojo hvaležnost ska- zati. Tukej vpričo tebe terdno sklenem svoje storjene grehe s tem popravljati, de bom po ravno njih nasprotnih čed¬ nostih hrepenil, in toliko dobriga sto¬ ril, kolikor mi bo mogoče. Zato po¬ novim vnovič vse obljube, ki sim jih pri sv. kerstu in takrat storil, ko sim v zakramentu sv. pokore odpušenje svojih grehov zadobil. Nikoli ne bom pozabil, de sim bil pri tvoji mizi s tvojim svetim telesam in tvojo sveto rešnjo kervjo nasiten; in vsiga se ho¬ čem varovati, kar bi me v prihodnje te posebne sreče nevredniga delati utegnilo. — Zdaj sim okusil, kako sladak si, moj Zveličar! in nič me ne bo posihmal bolj veselilo, kakor več¬ krat tih sladkost vziti; nič pa me ne bo bolj užalilo, kakor jih ne smeti prejeti. — Z gorečimi željami, s po- 188 gostno molitvijo, in s svetim življenjem se bom pripravljal, de te bom imel prav dostikrat prejeti. Živel bom od¬ slej, pa ne toliko jest, temuč ti, o sladki Jezus! boš živel v meni. Usmiljeni Oče! tako si me ljubil, de si svojiga edinorojeniga Sina nekdej v odrešilo mojih grehov, in zdaj clo meni v jed dal. Darujem ti tega tvo- jiga preljubiga Sina in z njim samiga sebe v zahvalo, za tolike gnade, ki si mi jih dans dodelil. Naj ti bo všeč ta dar. Ta srednik med teboj, o Bog! in nami grešnimi ljudmi, ni nikoli no- beniga greha storil, je grehe sveta odvzel, in nas s svojimi ranami zacelil. Tebi, o predobrotljivi Jezus! se vsiga darujem, ker si se mi tudi ti vsiga dal zavžiti. Nič več ne bom sebi, temuč le tebi živel, ki si za-me umeri in od smerti vstal. Ozri se mi¬ lostljivo na ta moj dar. Darujem ti svoje telo, — nov, svet, živ dar je, ker si ga ti s svojo pričijočnostjo po¬ svetil. Darujem ti svoje serce, de za 189 naprej greh sovraži, se tebe boji’ in po otročje ljubi. Darujem ti svoj spo¬ min, de se za naprej velikrat tebe in tvojiga neskončniga usmiljenja spomni; —• svoje oči, de bi bile vedno proti tebi obernjene,. de bi nobene posvetne nečimernosti ne gledale; — svoje ušesa, de bojo le tvoji sveti -besedi in vsimu, kar je tebi dopadljiviga, odperte; 0- pravljivim in nespodobnim besedam pa vselej zagrajene, — svoj jezik in svoje usta, de za naprej z njimi le tvojo hvalo prepevam, in vselej po tvoji sveti volji govorim; — svoje roke, de bi bile nevtrudene v dobrih delih in nikoli omadežane s krivičnim blagam ali s kterim drugim greham; — svoje noge, de me ne bodo nikoli po napčinih po¬ tih, temuč vselej po tvojih zapovedih nosile. Darujem se ti vsiga; iz ljubezni do tebe hočem delati in terpeti. No¬ bena reč na svetu, ne bogastvo, ne uboštvo, ne zdravje, ne bolezen, ne življenje, ne smert naj me nikoli več od te ljubezni ne loči. 190 Nikar me ne zapusti, o Gospod! vstani vsaj vedno pri meni. — Ktero gnado mi boš pač odrekel, ker si mi samiga sebe v jed in pitje in v za¬ stavo večniga, zveličanja dal! Dodeli mi tedaj, o Jezus! živo vero, terdno upanje in gorečo ljubezen. Daj mi lju¬ biti, kar zapoveduješ in želeti, kar si obljubil. Daj mi spolniti, kar zapove¬ duješ, potlej zapovej, kar ti dopade. — Ostani s svojo gnado pri meni, in stori, de tudi jest z ljubeznijo in zve¬ stim spolnjenjem tvojih zapoved v tebi ostanem, de po tvojih naukih živim in tvoje zglede posnemam. Brani, varuj me greha. Dodeli mi, kar za telo in dušo, za sedanje in prihodnje življenje potrebujem. Požegnaj me, o Jezus! kakor si pred svojim vnebohodam svoje učence požegnal. Požegnaj vse moje misli, besede in dela, vse moje veselje in moje terpljenjej požegnaj vse dni mo- jiga življenja, posebno pa uro moje smerti; zakaj tebi, o Jezus! hočem 191 živeti in umreti, — tvoj želim biti v življenji in v smerti. Kar te pa za-se prosim, o Go¬ spod! te prosim tudi za vse verne ; zlasti za svoje starše, dobrotnike, pri— jatle in sovražnike, če jih imam. Do¬ deli slehernimu potrebno gnado. Daj nam vsim, tvojo voljo spoznati in spol¬ niti. Čuj nad svojo sveto cerkvijo, varuj jo, in ohrani jo v miru in edi¬ nosti ; pošiljaj ji pastirje po tvojim sercu in napolnuj jih s svojim svetim Duham; stori jih vredne služabnike nove za¬ veze. Ohrani pravične v svoji gnadi; spreoberni grešnike, razsvetli never¬ nike; oveseli žalostne; in dodeli ver¬ nim dušam luč in večni mir. Amen. Božje čednosti. Djanje vere. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si 192 vse stvaril, kteri vse obraniš in vižaš, kteri dobro polonaš in hudo štrafaš. Verujem, de je Sin Božji človek po¬ stal ; de nas je s svojo sveto smertjo na križi odrešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apo- steljni pridigovali in kar nam sveta Rimska katoliška* cerkev verovati za¬ poveduje. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog! stori močnejši mojo vero. Djanje upanja. Upam in se zanesem na tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog! de mi boš po neskončnim zasluženji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kri¬ stusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mojih gre¬ hov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil; tebe od obličja do obličja 193 gledati, ljubiti iu brez konca vživati. Tudi upam od tebe potrebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsigamogočin, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Djanje ljubezni. O moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca, čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popolnama, in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato ker si do mene in do vsili stvari ne¬ skončno dobrotljiv. Vošim iz celiga serca, de bi te jest ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služab¬ niki ljubili in te še ljubijo. Z njih lju¬ beznijo sklenem svojo nepopolnama lju¬ bezen; povikšaj jo v meni, o dobrot¬ ljivi Gospod; bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno prizadevam, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo neskončno do¬ broto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojiga stvarnika, odrešenika in po- 9 194 svečevavca razserdil. Žal mi je, de sim grešil, de sim tebe svojiga vsi- gamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalil. Terdno skle¬ nem, vse grehe in hude priložnosti za¬ pustiti, storjene grehe čedalje bolj ob¬ žalovati in nikdar več zoper tvojo pre¬ sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka, in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. To te prosim skoz neskončno zaslužen) e tvojiga Bož- jiga Sina, našiga Gospoda in Zveli¬ čarja, Jezusa Kristusa. Amen. Popolnama grevenga. Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sim tebe, svo¬ jiga preljubeznjiviga Boga, tebe vso svetost in samo sveto dobroto, ki te iz serca ljubim, z njimi razžalil. Terdno sklenem, s tvojo gnado svoje življenje poboljšati, in vse tudi smert, raji pre- 195 terpeti, kakor tebe, svojiga Boga, tebe, neskončno svetost in dobroto, še kdej s kakim greham razžaliti. Daj mi gnado, spolniti ta moj sklep 5 to te prosim po neskončnim zasluženji tvo- jiga Božjiga Sina našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Keršanska očitna spoved. Jest ubogi grešni človek se od¬ povem hudiču, vsimu njegovimu vda¬ janju, svetovanju in djanju. Verujem v Boga Očeta, Sina in svetiga Duha. Verujem vse, kar sveta keršanska katoliška cerkev zapoveduje verovati. S to sveto katoliško vero pričam in se spovem Bogu vsigamogočnimu, De¬ vici Marii, njegovi častiti materi, in vsim ljubim svetnikam, ter se obtožim, de sim se od svojih mladih dni do zadnje ure dostikrat in veliko pregrešil z mislijo, z besedo, z djanjem, in z 9 * 196 zamudo veliko dobrih del; kakor se je vse zgodilo na skrivnim ali očitno, vedama ali nevedama; zoper deset Božjih zapoved, v sedmerih poglavit¬ nih grehih, na peterih počutkih mojiga telesa; zoper Boga, zoper mojiga bliž- njiga in zoper zveličanje moje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so mi mo¬ čno žal, in me iz serca gre vaj o. Zato tebe, večniga, milostljiviga Boga, pohlevno prosim, de mi svojo Božjo milost dodeliš, mojimu življenju toliko odloga daš, de se bom mogel spovedati in spokoriti, tvojo dobroto in prijaznost zadobiti, in po tem rev¬ nim življenji večno veselje in zveličanje doseči. Zato povdarim na svoje grešno serce, in rečem z očitnim grešnikam: O Gospod! bodi milostljiv meni ubo- gimu grešniku. Amen. 197 Sv. obhajilo v duhu. O preljubeznjivi Jezus! kako rad bi po zgledu pervih kristjanov vsak dan tvoje sveto rešnje telo, in tvojo sveto rešnjo kri prejel! Zakaj kakor koperni vpehan jelen po merzli vodi, tako koperni moja duša po tebi, stu¬ dencu vsiga dobriga. Tode moja ne¬ vrednost me straši, —- in sili me z evangelskim čolnarjem od deleč stati; zgrevano na svoje persi terkati in z potertim sercam, kakor evangelski stot¬ nik, zdihovati: Gospod! nisim vreden, de greš pod mojo streho, temuč reci le z besedo in moja duša bo ozdrav¬ ljena. Oživi me, o Jezus! s svojim duham in navdaj me z svojo gnado, ker se ne smem prederzniti, tvojiga telesa in tvoje kervi dans zavžiti. Daj mi duha ljubezni do Boga in do mojiga bližnjiga; daj mi gnado, de se bom serčno zoper greh bojeval, de bom vse križe in nadloge voljno nosil, in de bom v keršanskih čednostih čedalje bolj 198 rastel. Ne pusti moji duši pogubljeni biti, ki si ji v hrano svoje lastno telo in svojo kri v presvetim zakramentu altarja zapustil, — temuč vodi jo po potih tvojih zapoved k večnimu življenju. Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri Kristusova, napoji me! Voda iz desne strani, operi me! Terpljenje Kristusovo, poterdi me! O dobrotljivi Jezus, usliši me! V tvoje svete rane skri me, Od tebe ločiti se, ne pusti me, Sovražnika peklenskiga varuj me, Ob uri moje smerti, pokliči me, K tebi priti, zapovej mi, De s tvojimi angeli hvalim te, zdaj in vekomaj. Amen. 199 Litanije od presvete Trojice. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Presveta Trojica, sliši nas! Presveta Trojica, usliši nas! Oče nebeški, usmili se nas! Sin vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, Bog, edin v natori, Bog, dvojin v peršonah, Bog Oče, Sin in sveti Duh, Bog, Oče sveta, ki si ga s svojo S vsigamogočnostjo stvaril, Bog, Oče edinorojenigavečnigaSina, Bog, Oče, ki si nas za svoje o- troke vzel, usmili se nas! 200 Bog Sin, edinorojeni od Očeta, Bog Sin, prava podoba Očeta, Bog Sin, svetloba veličastva Očeta, Bog Sin, Beseda Očeta, Bog Sin, modrost Očeta, Bog Sin, luč od luči, Bog Sin, pravi Bog od praviga Boga, Bog Sin, Beseda Očeta, ki se je za nas včlovečila, Bog Sin, Beseda Očeta, ki je medi nami prebivala, Bog, sveti Duh, V Bog, sveti Duh, bistvina ljubezen Očeta, Bog, sveti Duh, kteriga je Oče nad nas izlil, Trojedini Bog, Trikrat sveti Bog, , I Trojedini Bog, -Gospod vojskinih trum, Trojedini Bog, Gospod vsih kra¬ ljev, Trojedini Bog, ki sam neumerjoč- nost ima, i usmili se nas! 201 J= 02 s B ’ p ti: 02 — "* 02 CD Trojedini Bog, ki v skrivnostni luči prebiva, Trojedini Bog, velik v svojih' sklepih, Trojedini Bog, nezapopadljiv na- šimu umu, Bodi nam milostljiva! usliši nas o presveta Trojica, Bodi nam milostljiva! reši nas o pre¬ sveta Trojica! Od vsiga hudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od nejevere, Od zmot naše slabe pameti, Od prederzne misli, tvoje skriv¬ nosti zapopasti hoteti, Skoz svojo vsigamogočnost, Skoz svojo neskončno modrost, Skoz svojo ljubeznjivo dobroto, Skoz svojo nezapopadljivo veliča¬ stvo, Mi ubogi grešniki, prosimo te, usliši nas! De srečo, poznati te, vselej spodobno obrajtamo, prosimo te, usliši nas! 9 «- CD 3 P QD -» O •■g d> w < CD P 202 De vero v te v življenji in srnerti skerbno ohranimo, prosimo te, usliši nas! De te kdej v nebesih večno vživamo, prosimo te, usliši nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, usmili se nas, o Gospod! Presveta Trojica, usliši nas! Presveta Trojica, usliši nas! Molimo. Vsigamogočni, večni Bog, kteri si dal svojim služabnikam v pričevanji prave vere čast večne Trojice spoz¬ nati, in v mogočnosti veličastva edi¬ nost moliti; prosimo, de bomo z terd- nostjo ravno te vere vselej vsih zo- pernost obvarovani. Po Gospodu na¬ šim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri z teboj živi in kraljuje v edi¬ nosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 203 Mtaaij® od sladkiga imena Jezu- soviga. Gospod, usmili se! Kriste, usmili se! Gospod, usmili se! Bog Oče nebeški, \ Bog Sin, odrešenik sveta, S Bog sveti Duh, j Sveta Trojica, en sami Bog, Jezus, Sin živiga Boga, I Jezus, Sin prečiste Device, \ Jezus, nar mogočniši, f Jezus, nar popolniši, l Jezus, nar častitljivši, \ Jezus, nar čudniši, Jezus, nar veseliši, / usmili se nas! 204 Jezus, nar ljubeznjivši, Jezus, čistejši kakor sonce, Jezus, lepši kakor luna, Jezus, svetlejši kakor zvezde, Jezus, vse časti vreden, Jezus, nar ponižniši, Jezus, nar ubožniši, Jezus, nar krotkejši, Jezus, nar poterpežljivši, Jezus, nar pokorniši, Jezus, nar čistejši, Jezus, ki čistost ljubiš, Jezus, naša ljubezen, Jezus, zgled našiga življenja, Jezus, podoba čednosti, Jezus, zgled svetiga zaderžanja, Jezus, naše pribežališe, Jezus, ki naše duše ljubiš, Jezus, Oče vsili ubogih, Jezus, trošt vsili žalostnih, Jezus, bogastvo vsih revnih, Jezus, žlahten kamen, Jezus, bramba vse popolnamosti, Jezus, dobri pastir svojih ovčic, Jezus, zvezda na morji, 205 Jezus, prava luč, \ Jezus, večna modrost, j Jezus, neskončna dobrota, J Jezus, veselje angelov, / Jezus, kralj patriarhov, Jezus, razsvetljevavec prerokov, \ Jezus, učenik apostelnov, Jezus, učenik evangelistov, f Jezus, moč marternikov, V Jezus, svetloba spoznovavcov, \ Jezus, ženin čistih duš, Jezus, krona vsih svetnikov, / Bodi nam milostljiv, zanesi nam, Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, Jezus! Od vsiga hudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od skušnjav hudobniga duha, Od duha nečistosti, Od vsih pregrešnih priložnost, Od prelomljenja tvojih sv. zapoved, Od večne smerti, Skoz skrivnost svojiga svetiga v- človečenja, usmili se nas! ° * reši na s, o Jezus! 206 Skoz svoj prihod, Skoz svoje rojstvo, Skoz svoje gaj zijanje, Skoz svoje kronanje, Skoz svojo srnert na križi, Skoz svoje znotranje in zunanji terpljenje, Skoz svoje od smert vstajenje, Skoz svoj vnebohod, Skoz svojo nebeško čast in ve-| selje. Na prošnjo svoje presvete Matere, Na prošnjo vsili svojih svetnikov, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta, odjern- Iješ, usmili se nas, o Jezus! Jezu Kriste, sliši nas! Jezu Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se naš! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češena . . . reši nas, o Jezus! 307 — Molimo. Bog, kteri si svojiga edinoroje- niga Sinu dal Odrešenika človeškiga rodu, in si ga Jezusa rekel imenovati, dodeli milostljivo, de, ki njegovo sveto ime častimo na zemlji, tudi svoje imena v bukvah izvoljenih v nebesih zapisane najdemo, in ondi Jezusa vekomej gle¬ damo in vživamo. Po ravno tem Go¬ spodu našim Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sve- tiga Duha Bog od vekomaj do veko¬ maj. Amen. 208 ob četertkih zvečer v spomin smertnih težav Jezusovih na oljski gori. 1) „Moja duša je žalostna do smerti u , je djal Jezus svojim učencam na olj¬ ski gori. Oče naš . . . Češena . . . 2) In je na kolena padel in molil rekoč: „Oče! Ako je mogoče, od¬ vzemi mi kelih terpljenja; vender ne moja ampak tvoja volja naj se zgodi“. Oče naš . . . Češena . . . 3) In še priserčniši je molil; smertne težave mu hodijo; njegov pot je bil kakor srage kervi tekoče na zem¬ ljo. Tedaj se mu je angel z nebes pri¬ kazal in ga pokrepčal. Oče naš . . . Češena . . . Božji Odrešenik in Zve¬ ličar, usmili se nas! 209 Molimo. Postavi nam, o Gospod Jezus vselej svoje smertne težave pred oči, kader žalost in britkost naše serce odpade. Daj nam duha molitve, de bomo, kakor ti, v voljo tvojiga Očeta vdani z molitvijo v svojim terpljenji in v svojih nadlogah potolaženi, in v svojih smertnih težavah od tvojiga svetiga an¬ gela pokrepčani. Amen. ob petkih, kader k časti Je¬ zusove smerti zvoni. i) Od šeste ure do devete je bila trna po vsi zemlji. Oče naš . . . (Me¬ šena ... 23 Ob deveti uri je Jezus z ve¬ likim glasam zavpil: „Moj Bog! moj 210 Bog! zakaj si me zapustil ? u Oče naš . . . Cešena . . . 3) Jezus je spet velik glas za¬ gnal in rekel: „Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo 5 “ in je glavo na¬ gnil, m svojo dušo izdihnil. Oče naš . . . Cešena . . . Molimo te, Jezus, Sin Božji, in te hvalimo , de si umeri za nas. Molimo. Prosimo te, o Gospod! ozri se na svoje verno ljudstvo, za ktero se je naš Gospod Jezus Kristus voljno grešnikam v roke dal in srnerti na križi podvergel. Dodeli nam, de bomo po njegovih stopnjah hodili, in zaslu- ženja njegoviga terpljenja in njegove smerti, kdej pa večniga življenja de¬ ležni. Tega te prosimo po ravno tem Kristusu, Gospodu našim, kteri z teboj in z svetim Duham enak Bog živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. 311 od Kristusoviga terpljenja. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog, sveti Duh, Sveta Trojica, en sami Bog, Jezus, za trideset srebernikov pro¬ dan, Jezus, v svojih nar večih britkostih na oljski gori popolnama v voljo Božjo vdan, Jezus, na oljski gori v britkosti ker- vaviga potu od angela poterjen, usmili se nas! 212 Jezus, od Judeža z kuševanjem', izdan, Jezus, od Judov kakor razbojnik vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencov zapušen, Jezus, pred Anaza in Kajfeža pe- Ijan, in tamkej zasramovan, Jezus, od hlapca za uho udarjen, Jezus, od zgol krivih prič obtožen, Jezus, po krivici k smerti obsojen, Jezus, v obraz pljuvati in z pestmi bit, Jezus, od svojiga učenca trikrat f zatajen, / Jezus, zvezan Pilatužu izdan, [ Jezus, od Herodeža zasramovan, Jezus, hudobnimu razbojniku in ubi- javcu nazaj postavljen, Jezus, neusmiljeno gajžlan, Jezus, z rudečim plajšam ogernjen, Jezus, z ternjem kronan in z ter- stam po glavi tolčen, Jezus, od Judov z velikim vpitjem i k smerti križa pogirvan, Jezus, od Pilatuža Judam izdan, in k strašni smerti obsojen, I usmili se nas! 213 Jezus, z težkim križem obložen, in neusmiljeno k smerti vlečen, Jezus, vsiga oblačila obropan in z žeblji na križ pribit, Jezus, ki si v sredi dveh razbojni¬ kov na križi razpet visel, Jezus, ki si na križi za svoje so¬ vražnike molil, Jezus, ki si spokornimu razboj¬ niku raj obljubil, Jezus, ki si svojo žalostno Mater Marijo sv. Janezu, in njega svoji', Materi priporočil, ) Jezus, ki si bil na križi od svojiga nebeškiga Očeta zapušen, Jezus, ki si bil v svoji žeji na križi z žolcam in jesiham napajan, Jezus, ki si na križi vse, kar je bilo k našimu odrešenju potrebno, dopernesel, Jezus, ki si na križi svojo dušo v roke svojiga nebeškiga Očeta zročil, Jezus, ki si bil z sulco preboden, Jezus, ki si zavolj naših grehov vse to terpel, usmili se nas! 214 Jezus, ki rane naših duš z svojimi ker- vavimi ranami zaceliš, usmili se nas! Bodi nam milostljiv; prizanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Od vsiga hudiga na duši in telesu, Od vsiga greha, zavolj kteriga si toliko terpel, Od cagovitnosti in nejevolje v kri¬ žih in terpljenji, Od jeze in sovražtva do tistih, ki nam hudo store, Od preveliciga strahu pred terplje- njem in pred smertjo, Od‘ večne smerti, Skoz svoje neusmiljeno gajžljanje in kronanje, Skoz svojo žalost in zaupanje na križi, Skoz svojo grozovitno martro in smert, V dan sodbe, Mi ubogi grešniki, prosimo te, usliši nas! reši nas, o Jezus! 215 De nam zaneseš po svoji nezmerni milosti, De nam vse naše grehe odpustiš zavolj svojiga neskončniga za- služenja, De nas po premišljevanji tvojiga terpljenja k pravi pokori pripelješ, De nas v težavah in terpljenji z zgledam tvojiga terpljenja v po- terpežljivosti poterdiš, De bi tudi mi svoje meso z željami in grehi vred križali, De bi po tvoji britki smerti večno življenje dosegli, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješj zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješj usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješj usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! prosimo te, usliši nas! 216 Molimo. O Jezus, ki si z svojim terplje- njem in z svojo smertjo svet odrešil, in nam nar lepši zgled zapustil, kako se nam je v terpljenji in ob smertni uri zaderžati; dodeli nam gnado, de tvoj nauk in zgled vedno pred očmi imamo, se na tanko po njem ravna¬ mo, in se s tem častitiga sadu tvojiga odrešenja obilno vdele^jmoj kteri z Očetam in svetim Duham enak Bog živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. 217 10 218 Kdor štacijone križeviga pota pobožno ob¬ iskuje, doseže take odpustike, kakoršne vidni poglavar cerkve, Rimski papež, tistim deli, kteri v Jeruzalemu z Jezusovo kervjo posvečene kraje obišejo; — obudi, preden začneš križev pot obiskati, grevengo nad svojimi grehi; — po vsakim štacijonu moli Oče naš . . • Češena . . . Čast bodi Bogu Očetu . .. enkrat; konc vsih štacijonov pa šestkrat; enkrat namreč za papeža. Grevenga. Moj Bog in moj Odrešenik! Tukej klečim pred tvojimi nogami. Iz vsiga serca obžalujem vse svoje storjene grehe, ker sim tebe, nar vikši in ne¬ skončne ljubezni vredno dobroto z njimi razžalil. Raji hočem umreti, kakor te še kdaj žaliti. 219 I. Štacijon. Jezus je k smerti obsojen. Molimo te, o Jezus! in hvalim te, ker si z svojo britko smertjo svet odrešil. Premisli, kako Pilatuž nedolžniga Jezusa v smert obsodi, in kako se tvoj Zveličar ti krivični smertni sodbi podverže, tebe rešiti od sodbe večne smerti. O Jezus! zahvalim te za to tvojo nezmerno ljubezen in prosim: Prekliči sodbo večne smerti, ki sim jo s svo¬ jimi grehi zaslužil, de bom vreden večniga življenja. Ker si hotel iz ljubezni sa-me terpeti; daj mi tudi s teboj umreti. Oče naš ... Češena... Čast bodi ... II. Štacijon. Jezus križ na svoje rame vzame. Molimo te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako Jezus križ, ki so 10 * 220 ga tvoji obilni grehi tako pritežili, na svoje razgajžljane rame vzame. O Jezus! daj mi gnado, de tvo- jiga križa nikoli več z novimi grehi ne obtežim, in svoje križe v duhu prave pokore serčno nosim. Ker si hotel i. t. d. Oče naš . . . Češena ... Čast bodi ... III. Štacijon. Jezus pervikrat pod križem pade. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako vsiga spehaniga in raztepeniga Jezusa teža križa pre¬ maga, de pod njim omahne in na tla pade. O Jezus! moji grehi so te na tla poderli; daj mi gnado, de nikoli več tvojih bolečin s povračevanjem v greh ne ponovim. Ker si hotel i. t. d. Oče naš . . . Cešena ... Čast bodi ... 221 IV. Štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako se Jezusu serce od britkosti terga, ko Marijo ugleda, — in kako Marii, ko Jezusa na tem žalostnim potu sreča. Tvoji grehi so krivi te sinove in materne grozovitne britkosti. O Jezus! obudi v meni po proš¬ nji svoje ljube matere skleco bolečino nad mojimi grehi, de jih vse svoje žive dni objokujem, in o smertni uri milost najdem pred teboj. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... Češena ... Čast bodi ... V. Štacijon. Simon iz Cirene primoran Jezusov križ nese. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako Judje Jezusu križ iz hinavskiga usmiljenja odvzamejo, 222 in Simonu iz Cirene nalože, ker vi¬ dijo, de je preslab, dalej ga nesti, in se boje, de bi med potjo ria goro Kal¬ varijo ne umeri. O Jezus! meni gre križ nositi, ker sim jest grešil. Pusti se mi na križevim potu saj spremljevati, in daj mi križ nadlog iz ljubezni do tebe nositi. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... češena ... Čast bodi ... VI. Štacijon. Veronika poda Jezusu pert, de si svoje s potam in kervjo oblito obličje obriše. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako si ta sveta žena prizadene, Jezusu terpljenje zmanjšati, in kako lepo ji Jezus to postrežbo plača, ker ji v ta čist pert podobo svojiga svetiga obličja vtisne. 223 O Jezus! pomagaj mi mojo dušo od vsih madežev očistiti, — in vtisni svoje sveto terpljenje globoko v moje serce. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... Češena — Čast bodi ... VII. Štacijon. Jezus pade drugič pod križem.. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli terpljenje, ktero Jezus pri tem drugim padcu občuti, — ktero mu tudi ti nakladaš, ker se tolikokrat v greh poverneš. O Jezus! ves osramoten stojim pred teboj! Daj mi moč, iz mojih grehov tako vstati, de nikdar več va¬ nje ne padem. K Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... Češena ... Čast bodi ... 224 VIII. Stacijon. . Jezus sreča pobožne žene iz Jeru¬ zalema. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako 'Jezus te žene opominja, ne toliko nad njim, ampak nad seboj jokati, tebe podučiti, de jo¬ kaj veliko bolj nad svojimi grehi, ka¬ kor nad njegovim terpljenjem. O Jezus! daj mi solze prave gre- venge, de mi bo usmiljenje, ki ga zavolj tvojih bolečin imam, k zaslu- ženji. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... Češena ... Čast bodi ... IX. Štacijon. Jezus paile tretjič pod križem. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako Jezus, predin na goro Kalvarijo pride, obnemaga in 225 spet s križem pade. Tega je kriva tvoja terdovratnost, ker zmiram v nove grehe padaš. O Jezus l terden je zdaj moj sklep, svojim greham za vselej konc storiti, de tvoje bolečine ohladim in tvoje terpljenje polajšam. Podperaj ta moj sklep, in daj mi ga s tvojo gnado izpeljati. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... (5ešena ... Čast bodi ... X. Štacijon. Jezusa slečejo in z žolčem napajajo. Molim te, o Jezus ! i. t. d. Premisli sramoto, ktero je Jezus prestal, ko ga oblačil obropajo, in grenkoto, ktero je občutil, ko mu vina z miro in žolčem zmešaniga podado. To je terpel zavolj tvoje nesramnosti in kočljivosti. O Jezus! žal mi je vsaka grešna prostost, ki sim si jo dovolil, in vsa 10«- 326 nezmernost, kteri sim se bil vdal. Terdno sklenem s tvojo pomočjo, ni¬ koli več ne ponavljati tvojiga za¬ sramovanja in tvojih marter, in po- sihmal v vsi spodobnosti in zmernosti živeti. Ker si hotel i. t. d. Oče naš . . . Češena ... čast bodi ... XI. Štaeijon. Jezusa na križ pribijajo. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli neznane bolečine; ktere je Jezus terpel, ko Judje njegovo vse kervavo telo po križi neusmiljeno raz¬ tegnejo, mu roke in noge prebodejo in z žeblji na-nj pribijejo. O Jezus! vse to za-me terpiš, in jest bi ne hotel nič zavolj tebe ter- peti? Pribi mojo termasto voljo na svoj križ. Zvesto sim sklenil, te ni¬ koli več ne žaliti, in vse iz ljubezni do tebe terpeti. 227 Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... (Mešena ... Častbodi ... XII. Štacijon. Jezus na križi unierje. Molim te, o 'Jezus! i. t. d. Premisli, kako tvoj Zveličar, ko je že tri ure v smertnih težavah bil, od vsih moči zapušen, na križi umerje, dopolniti tvoje zveličanje. O Jezus! ker si ti svoje živ¬ ljenje za-me dal, se pač spodobi, de tudi jest svoje le v tvojo čast obra¬ čam. To je tudi zdaj moja resnična volja. Le za gnado, jo dopolniti, te prosim skoz zasluženje tvoje svete smerti. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... češena ... Čast bodi ... 228 XIII. Štacijon. Jezusa s križa snamejo. Molim te, o Jezus ! i. t. d. Premisli žalost matere Božje, ko je truplo svojiga Sina bledo, s kervjo oblito in mertvo v svoje naročje vzela. O sveta Devica! sprosi mi gnado, de Jezusa nikoli s svojimi grehi kri¬ žal ne bom, temuč de ga z rastjo v keršanskih čednostih zmirarn živiga v sebi ohranim. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... Cešena . i. Čast bodi ... XIV. Štacijon. Jezusovo truplo v grob polože. Molim te, o Jezus! i. t. d. Premisli, kako je bilo sveto Je¬ zusovo truplo z nar veči častjo v nov v skalo vdobijen grob djano. O Jezus! zahvalim te za vse, kar si, me odrešiti, terpel in prosim, daj mi gnado, se prav pripraviti, de presveto 229 telo, ki si ga za-me na križi daroval* pri svetim obhajilu vselej vredno prej¬ mem. Pridi za vselej v mojo dušo prebivat. Ker si hotel i. t. d. Oče naš ... Češena ... Čast bodi... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Molimo. O Bog! ki si bandero križa s drago kervjo svojiga Sina hotel po¬ svetiti; prosimo te, dodeli vsim, kakor časti tvojiga svetiga križa, tako tudi tvojiga varstva se veseliti, po Gospodu našim Jezusu Kristusu. Amen. Duše vernih mertvih naj počivajo po milosti Božji v miru. Amen. Oče naš . . . Češena . . . Čast bodi . . . šestkrat. 830 Rožni kranc. 1. Veseli del. Pri veri v treh češena si Marija! se reče: 1. Kteri nam oživi pravo vero. 2. Kteri nam da terdno upanje. 3. Kteri nam vžge serčno ljubezen. 1. Kteriga si devica spočela. 2. Kteriga si devica v obiskanji Eli¬ zabete nosila. 3. Kteriga si devica rodila. 4. Kteriga si devica v tempeljnu da¬ rovala. 5. Kteriga si devica v tempeljnu našla. 2. Žalostni del. Pri veri v treh češena si Marija! se reče: 1. Kteri nam poterdi spomin. 2. Kteri nam razsvetli pamet. 3. Kteri nam omeči voljo. 231 1. Kteri je za nas kervav pot potil. 2. Kteri je za nas gajžlan bil. 3. Kteri je za nas s tern jem kronan bil. 4. Kteri je za nas težki križ nosil. 5. Kteri je za nas križan bil. 3. Častiti del. Pri veri v treh češena si Marija! se reče: 1. Kteri nam vodi naše misli. 2. Kteri nam vodi naše besede. 3. Kteri nam vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je svetiga Duha poslal. 4. Kteri te je v nebesa vzel. 5. Kteri te je v nebesih kronal. Molimo. Bog! ki nam je tvoj Edinorojeni po svojim življenji, smerti, in vstajenji večniga zveličanja plačilo pridobil $ do- 232 deli, prosimo, de, ki te skrivnosti s svetim rožnim krancam svete Marije device častimo, tudi posnemamo, kar imajo v sebi, in kar obetajo, doseže¬ mo. Po ravno tem Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve- tiga I)uha, Bog, od vekomej do ve- komej. Amen. 233 vsili svetnikov. Gospod, ošinili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, u- rešnji Bog, usmili smili se nas! Sin, vsiga sveta se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! en sam Bog, usmili Sveta Trojica, se nas! S. Marija, S. Mati Božja, S. devic Devica, S. Mihael, za nas Boga prosi! 234 I Rafael^ | za ” aS Bo S a >> ros!! Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! I' jS kel s,nik ’ ? za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! S. Peter, IS. Pavel, S. Andrej, |S. Jakob, IS. Janez, IS. Tomaž, S. Jakob, IS. Filip, IS. Jernej, IS. Matevž, S. JSimon, |S. Tadej, IS. Matija, IS. Barnaba, S. Lukež, za nas Boga prosi! 235 S. Marka, za nas Boga prosi! Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Bo¬ ga prosite! S. Štefan, i S. Lovrenc, > za nas Boga prosi! S. Vincenc, S S. Fabjan in Boštjan, \ S. Janez in Pavel, (za nas Boga S. Kozma in Damjan, / prosita! S. Gervazi in Protazi, ) Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, \ S. Gregor, j S. Ambrož, f S. Avguštin, za nas Boga prosi! S. Hieronim, ( S. Martin, 1 S. Miklavž, / Vsi sveti škoije in spoznovavci, za nas Boga prosite! 236 Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S. Anton, S. Benedikt, S. Dominik, S. Frančišk, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! V si sveti minilii in pušavniki, za nas Boga prosite! S. Marija Magdalena, -S. Agata, j S. Katarina, | S. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Go¬ spod! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Go¬ spod ! »S. Bernard, S. Lucija, {S. Neža, S. Cecilija, ,za nas Boga prosi! 237 Od vsiga hudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od šibe potresa, j Od nagle in neprevidene smerti, j Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovražtva in vse hude! volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, Od večne smerti, l Skoz skrivnost svojiga svetiga v-' človečenja, Skoz svoj prihod, Skoz svoje rojstvo, Skoz svoj kerst in sveti post, Skoz svoj križ in terpljenje, Skoz svojo smert in svoj pokop, Skoz svoje sveto vstajenje, Skoz svoj čudni vnebohod, Skoz prihod troštarja svetiga Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, De nam zaneseš, De nam odpustiš, prosimo te, vsliši nas! reši nas, o Gospod! 238 De nas k pravi pokori pripelješ, 1 De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, De pastiija apostoljskiga in vse cerkvene stanove v svoji sveti v,eri ohraniš, De sovražnike svete cerkve ponižaš, De keršanskim kraljem in oblast- nikam mir in pravo eno volj nosi daruješ, De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in edinost daš, De nas vse v svoji sveti službi po-i terdiš in obderžiš, De naše misli k nebeškim željam povzdigneš, De vsim našim dobrotnikam večnel dari dodeliš, De duše naše in naših bratov,! bližnjih in dobrotnikov od večniga pogubljenja rešiš, De sad zemlje daš in ohraniš, De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, j prosimo te, vsliši nas! 239 De nas vslišiš, prosimo te, vsliši nas! Sin Božji, prosimo te, vsliši nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, vsliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, vsliši nas! Gospod, vsmili se nas! Kriste, vsmili se nas! Gospod, vsmili se nas! Oče naš . . . 240 po litanijah, v dan sv. Marka in križev teden. 69. Psalm. O Bog ! hiti me otet; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni, in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenji. Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramo¬ teni, kteri pravijo: Halia, baha! Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in rad ujejo. Vedno naj reko: „Hvaljen bodi Bog!“ kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jest pak sim revež in siromak, o Bog! hiti k meni. 241 Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu i. t. d. V. Pomagaj svojim služabnikam, O. Ki v te zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod! močen turn. O. Pred sovražnikam. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas! O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih. O. In ne povračuj nam po naših" hudobijah. V. Molimo za našiga papeža I. O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji; in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. V. Molimo za svoje dobrotnike. O. Poverni, Gospod! milostljivo zavolj svojiga imena večno življenje vsim, kteri nam kaj dobriga store. V. Molimo za verne mertve. 11 242 O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen., V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukej. O. Pomagaj svojim služabnikam, ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša. O. In varuj jih iz Siona. V. Gospod! vsliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj do tebe pride. Molimo. Za odpušanje grehov. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, vsliši naše po¬ hlevne prošnje, de nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov ketina ve¬ že, milost tvoje dobrote odveže. Vsliši, te prosimo, o Bog! našo 243 pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, de nam dobrot¬ ljivo z odpušenjem vred mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, de nas od vsih grehov odvežeš, in od štrafing, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. Bog! ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k tebi kličejočiga ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe za¬ služimo, od nas odverni. Za papeža. Vsigamogočni, večni Bog! usmili se svojiga služabnika l. našiga pa¬ peža, in vodi ga po poti večniga živ¬ ljenja, de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo želel, in z vso močjo storil. Za mir med ljudmi. O Bog! od kteriga pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj ll * 244 svojim služabnikam taki mir, ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zater- tim strahu sovražnikov časi s tvojo po¬ močjo varni in mirni. Za gnado, Boga prav služiti. O Bog! vžgi naše serca z o- gnjem svojiga svetiga Duha, de ti bomo z čistim telesam služili, in z očišenim sercam dopadli. Za vse verne duše v vicah. Bog, stvarnik in odrešenik vsili vernih! dodeli dušam svojih služabni¬ kov in služabnic odpušanje vsili gre¬ hov, de milostljivo odpušanje, kteriga so vselej želeli, po bogaboječih proš¬ njah dosežejo. Za srečo pri delu. Začni, prosimo, Gospod! s svo¬ jim Duham naše djanje, in spremljaj 245 ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno', in iz tebe začete, tudi v tebi končajo. Za žive in mertve kristjane. Vsigamogočni, večni Bog; ki go¬ spoduješ čez žive in mertve, in se vsmiliš vsih, ktere iz vere in dobrib del za svoje spoznaš, prosimo te po¬ hlevno, de vsi, za ktere smo se na¬ menili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušanje vsih svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen. V. Bog! vsliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj do tebe pride. V. Vsigamogočni in vsmiljeni Bog naj nas vsliši. O. Amen. 246 V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru. O. Amen. --- j .. .. % Molitve po litanijah, pri popoldanji službi Božji ob nede¬ ljah in praznikih. K svetima rešnjimu telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh iz nebes si jim dodelil. O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog ! kteri si nam v prečudnim za¬ kramentu spomin svojiga terpljenja za¬ pustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi 247 tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha Bog od vekomej do ve- komej. Amen. Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost. Vsigamogočni večni Bog! nebeški Oče poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Vsmili se vsih vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar, Jezus Kristus, voljno grešnikam v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetiga križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni, mi¬ lostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in ža¬ lostne revne čase. Za papeža. (Najdeš epredej na 243 strani.) 248 Za škofa. O Bog, pastir in vižar vsih ver¬ nikov! glej milostljivo na svojiga slu¬ žabnika, našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil j dodeli mu, de tistim, čez, ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako z čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. Za cesarja. Bog, varh vsih kraljestev! dodeli svojimu služabniku, našimu cesarju I., tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬ maga, spoznati in častiti, de bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojim varstvu vselej mogočen. Za gosposko. Razsvetli in poterdi v vsim do¬ brim duhovske in deželske oblastnike in gosposke, de nas bodo na vse to 249 napeljevali, kar zamore k tvoji Božji pasti, k našimu zveličanju in k miru in sreči vsiga keršanstva pripomoči. Za vse, ki smo dolžni moliti za-nje. Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam je prositi, za svoje prijatle in ne- prijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Za žive in mertve kristjane. (Glej zgorej na 245 strani.) Za dušne in telesne potrebe. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsiga razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našiga življe¬ nja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravič¬ nosti, de ti bomo, kakor tvoji pokorni ii ** 250 otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukej vživati, in tamkej z vsimi izvo¬ ljenimi doseči, de te bomo v večnim veselji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, tvojim lju¬ bim Sinu; Gospodu našim in Odreše¬ niku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš . . . Češena . . . (petkrat.) 251 (Ob praznikih matere Božje in ob sabotah.) Gospod, vsmili se nas! Kriste, vsmili se nas! Gospod, vsmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, vsliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešuji Bog, 1 Sveti Duh, resnični Bog, i Sveta Trojica, en sami Bog, Sveta Marija, Sveta mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, 252 Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica vsiniljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetik našiga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, 253 Pribežališe grešnikov, Troštarca žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, 1 Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, j Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; vsliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ 5 vsmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, vsliši nas! Oče naš ... češena ... za nas Boga prosi! 254 1. K presvetimu rešnjimu telesu- (Najdeš na 246 strani.) 2. K sveti devici, materi Marii. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših pro- šinj v naših potrebah, temuč reši nas vselej od vsili nevarnosti. O častitljiva in žegnana devica 5 naša gospa; naša srednica; naša besednica; naša po¬ močnica! S tvojim Sinam nas spravi! tvojimu Sinu nas priporoči; tvojimu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica. O. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. 255 Molimo. Dodeli nam, tvojim služabnikam, prosimo, Gospod Bog! de vedno zdravje na duši in telesu vživamo j in de bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej device, od sedanje žalosti rešeni, in večniga veselja deležni. 3. K sveti devici, materi Marii. Od perve adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja da- nica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati, ti, ki si svojiga stvar¬ nika prečudno rodila, devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se greš¬ nikov. V. Angel Gospodov je oznanil Marii. O. In je spočela od svetiga Duha. 256 Molimo. Svojo milost, prosimo! Gospod! v naše serca vlij, de ki smo po an¬ gelovim oznanjenji včlovečenja Kristusa, tvojiga Sina spoznali, po njega terp- ljenji in križi častitljivo vstajenje do¬ sežemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja da- nica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojiga stvar¬ nika prečudno rodila, devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov. V. Po porodu si devica čista ostala. O. Prosi za nas, Božja porodnica! Molimo. Bog! kteri si po rodovitnem de- vištvu svete Marije človeškimu rodu 257 dar večniga zveličanja dodelil: daj, prosimo, de njo za nas prositi obču¬ timo, po kteri nam je sreča došla pre¬ jeti življenja začetnika, Gospoda na— siga Jezusa Kristusa, Sina tvojiga. Od svečnice do veliciga četertka. Bodi češena, nebes kraljica, če¬ šena angeljov gospa $ češena korenina, češena ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo vsili lepa; bodi pozdravljena, prelju- beznjiva in prosi za nas Kristusa. V. Naj te hvalimo, devica pre¬ sveta. O. Daj nam moč zoper sovraž¬ nike tvoje. Molimo. Dodeli, milostljivi Bog! brambo naši slabosti, de, ki svete Božje po¬ rodnice spomin obhajamo, z pomočjo njenih prošinj od svojih grehov vsta¬ nemo. 258 Od velike eabote do perve nedelje po binkoštih. Veseli se, kraljica nebeška, ale¬ luja! Kteriga si zaslužila nositi, ale¬ luja; je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli se in raduj, Devica Marija, aleluja! Molimo. O Bog! ki si po vstajenji svo- jiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa svet razveselil; dodeli, pro¬ simo, de po njegovi materi Devici Marii dosežemo večniga življenja ve¬ selje. Od 1. nedelje po binkoštih do 1. ad¬ ventne nedelje. Češena bodi kraljica, mati mi¬ losti, življenje, sladkost in vpanje 259 naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Eyini otroci ; k tebi zdihu¬ jemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh, oberni, tedaj, naša po¬ močnica! svoje milostljive oči v nas 5 in pokaži nam po tem revnim življenji Jezusa, žegnani sad tvojiga telesa; o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Vsigamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite Device matere Marije, de bi vredno prebivališe tvo¬ jiga Sina biti zaslužila, z pripomočjo svetiga Duha pripravil! daj, de bomo, ki se njeniga spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah od prihod¬ njih zlegov in večne smerti rešeni. 260 4. K svetima Jožefa. Glejte zvest in moder hlapec, kte- riga je postavil Gospod čez svojo dru¬ žino. V. Prosi za nas sveti Jožef! O. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! za- služenje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 5. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje iz¬ voljene matere, ljube Device Marije in vsih svojih svetnikov nas svoje slu¬ žabnike, naše dobrotnike, in naše po- 261 hištvo v vsi svetosti j tudi očisti vso našo žlabto in naše prijatle od hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čed¬ nostmi; dodeli nam mir in zdravje; odverni od nas vidne in nevidne so¬ vražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino; skazi milost našim prijatlam in nepri- jatlam; in obvaruj to faro z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji; in dodeli milostljivo vsim vernim kerše- nikam, živim in mertvim v nebeškim kraljestvu večno življenje, mir in po¬ koj. Obvaruj našiga papeža I., našiga škofa L, našiga svetliga cesarja L, in vso našo duhovsko in deželsko go¬ sposko, in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog in vsiga zlega. In tvoj žegen pridi z nebes doli na nas, in bodi vse¬ lej nad nami. Po Gospodu našim Je¬ zusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri z teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen. 262 V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš ... (Mešena ... (petkrat.) Molitev k svojimu svetimu patronu. Sveti L, služabnik in prijatel Božji! pri svetim kerstu si mi bil od cerkve dan varit in poseben pomočnik 5 z vsim zaupanjem se tedaj k tebi 0- bernem. Le pod tvojim imenam me hoče cerkev poznati in med svoje 0- troke šteti. Torej mi je to ime drajši in ljubši od vsili posvetnih imen; ker nte opomni, de sim kristjan in k več- nimu zveličanju poklican. — Svoje živ¬ ljenje želim po tvojim življenji ravnati, kakor si ti svoje po Kristusovim rav¬ nal, živeti želim po zgledih, ki si mi jih zapustil; pravi učene Jezusa Kri¬ stusa želim biti, ne pa sovražnik nje- goviga križa. Zato hočem sam sebe 263 zatajiti, svoj križ voljno nositi, svet zaničevati, tudi pred senco greha be¬ žati, v ljubezni ostati, z ljubeznijo Bogu pokoren biti in z Jezusam Kri- stusam terpeti, de bom kdej z njim vred kraljeval. — Prosi pa za-me sveti I., in zadobi mi gnado pri Bogu, de vse zvesto spolnim, kar sim pri svetim kerstu po botrih obljubil, de prav po keršansko živim, se k smerti skerbno pripravim, in z nobeno rečjo ne oger- dim svetiga imena, ki ga po tebi imam, in ki je zapisano v nebesih. Amen. Molitev k svetimu Jožefu. O vsigamogočni, večni Bog! naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus! kteri si svetiga Jožefa svoji Ijubez- njivi materi, Devici Marii za ženina previdil, in za svojiga zvestiga varha izvolil; ponižno prosimo, dodeli nam, de bomo po njegovi prošnji in nje¬ govim zasluženji tukej v pravim miru živeli, in po tem življenji k večnimu 264 gledanju tvojiga Božjiga obličja v ne¬ besih pripeljani. Ki živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen. Molitev k svetimu Petru. O Bog! kteri si svetimu Petru aposteljnu svojimu dal ključe nebeškiga kraljestva, in obktst zavezati in raz¬ vezati zročil; dodeli, de bomo s po¬ močjo njegove prošnje od zvez svojih grehov rešeni. Kteri živiš in kralju¬ ješ i. t. d. Molitev k svetimu Pavlu. Bog! kteri si ves svet po uku svetiga Pavla aposteljna podučil; daj nam, te prosimo, de ki njegov spo¬ min častimo, moč njegove prošnje pri tebi občutimo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu i. t. d. 265 Kolitev k svetima Janezu Nepomučanu. Bog! kteri si zavolj nepremaga¬ nega spovednika zamolčanja svetiga Janeza svojo cerkev z novo krono mar- terstva počastil; daj de po njega zgledu in prošnji svojim ustam stražo posta¬ vimo, in smo svetim, kteri z jezikam niso grešili prišteti. Po Gospodu na¬ šim Jezusu Kristusu i. t. d. Molitev k svetimu Alojziju. Bog! delivec nebeških darov, kteri si v angelskim mladenču Alojziji pre¬ čudno nedolžnost življenja z enako po¬ koro združil; dodeli po njega zaslu- ženji in prošnjah, de, ki ga nedolžniga nismo nasledovali, ga spokorniga po¬ snemamo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu i. t. d. Molitev k sveti Ani. Bog! kteri si sveti Ani toliko mi¬ lost skazal, de je bila vredna mati 12 266 biti matere tvojiga edinorojeniga Sinu; dodeli milostljivo, de, ki njen spomin obhajamo; se nam po njenim priporo- čevanji pri tebi pomaga. Po ravno tem Gospodu našim Jezusu Kristusu i. t. d. Molitev k sveti Marii Magdaleni. Naj nam, prosimo, Gospod! svete Marije Magdalene priporočenje pomaga, ki si po njenih prošnjah štirdnevniga brata Lazarja od mertvih v življenje obudil. Kteri živiš in kraljuješ i. t. d. Molitev za vse duhovne pastirje. Gospod Jezus! ki svoji cerkvi pastirje in učenike daješ, voditi verne po poti pravice in resnice v nebesa; dajaj tudi njim svojo gnado, de visoko imenitnost službe, ki so jo nastopili, živo spoznajo, in de po zgledu apo- steljnov molitev in oznanovanje svetiga evangelija za pervo in nar veči dolž¬ nost imajo. — Naj bodo oni naši močni besedniki pri tebi, in naj z molitevjo 267 in svetim življenjem tvojo jezo od nas odvračujejo! — Razsvetluj, podperaj jih, de nam vselej z lučjo vsih dobrih del svetijo; nam pa gnado dodeli, na tanko posnemati njih lepe zglede. Po- žegnaj, — ohrani jih; poverni njih yeliki trud in delo — stotero. — Ker čujejo nad našimi dušami, kakor taki, hi bodo kdej od njih odgovor dati mogli: nam dodeli — v njih tolažbo in k našimu zveličanju — tako pokor- sino do njih svetih naukov, kakor bi jih iz tvojih lastnih ust slišali. — Daj nam vsim, pastirjem in ovčicam sodnji dan na tvoji desnici stati. Amen. Molitev za svojiga spovednika. Prosim te, o Bog! ne pusti, de bi bil moj spovednik slep vodnik, kteri bi me z sabo v brezen pogubljenja potegnil, ali de bi bil mutast pastir, hteri bi svojih ust ne odperl, kader mi je treba nevaren stan moje duše razo¬ deti, — me zavolj greha posvariti, od 12 * 268 priložnosti greha odverniti in napeljati k resnični pokori. Daj mojimu spo¬ vedniku to meni biti, kar je Ananija Savlu bil; de vidim in spoznam, kaj mi je storiti, in svetiga Duha prejmem. Daj mu gnado, de se v vsim zvesto derži naukov svetiga evangelija; de me s prijazno resnico k tebi vodi, z mojimi slabostmi ljubeznjivo poterpf, se mojim nerodnim nagnjenjam stano¬ vitno vstavi, in mojo termo serčno po¬ dere. — Mene pa navdaj do njega z vsim spoštovanjem, s podučljivostjo, ponižnostjo in potrebnim zaupanjem, ki mu gre kakor tvojimu namestniku. Do¬ deli , de nad njim tebe samiga spoznam; de pri njem drujiga ne išem, kakor tebe; de me srečno k tebi pripelje; po Jezusu Kristusu; Gospodu našim. Amen. Molitev zakonskih. O Bog! ki si zakonski stan po¬ stavil in k zakramentu povzdignil; do- 269 deli nama gnado, de v sveti ljubezni sklenjena vselej po tvojim svetim na¬ menu živiva, tebi dopadeva, svojim lep zgled dajeva, in sebi in njim k večnimu zveličanju pomagava; po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Molitev staršev za svoje otroke. O moj Bog! ti si Oče mojih o- trok, si njih stvarnik in njih Gospod. Tebi jih izdam, tvoji so; tvoji ljubez¬ nivi očetovski skerbi jih zročim. Pred vsim za-nje prosim tvoje kraljestvo in tvojo pravičnost; vse drugo jim po svojim dopadajenji naverzi. Daj jim pravo modrost in serce, ki tebe, in iz ljubezni do tebe bližnjiga ljubi. Napolni jih s sovražtvam do sleherniga greha; varuj jih zapeljivih ljudi, slabih nau¬ kov in zgledov; izuri jih popolnama po uku svetiga evangelija. — Dodeli pa tudi meni gnado, de s kakim nap- činim svetam ali naukam, ali z lastnim slabim zgledam tega ne poderem, če- 270 sar sim te ravno prosil. — Požegnaj me, o Bog! v mojih otrocih, čaj ti nad mano, de tudi jest nad njimi ču- jem; pomagaj mi jih v strahu Božjim in v vsi kreposti le zate izrediti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Žegen, kteriga naj starši svojim otrokam dajo. Moj otrok, Bog ti bodi vse tvoje žive dni v tvojim sercu. Nikoli v no¬ ben, tudi nar manjši greh ne privoli. Derži se Božje postave, in vse ti pojde po sreči. — Vsigamogočni Bog te žegnaj in ti bodi milostljiv! Njemu te priporočim, in podelim ves žegen, kteriga oče svojimu otroku dati za- more. — Presveta Trojica, Oče, Sin in sveti Duh! ohrani moje dete; varuj ga hudiga, posebno pa greha, nar hu- jiga, zmed vsih zlegov; de kdej z njim h tebi v nebesa pridem in te ne- prenehama hvalim. Amen. 271 Molitev otrok za svoje starše- O Bog! namest sebe si mi dal starše in zapoveduješ mi, jih spošto¬ vati, vbogati in jim pomagati. Daj mi gnado, de jih vselej prav spoštu¬ jem; de njih svete in nauke tako zve¬ sto poslušam, njih povelja tako na tanko spolnim, kakor bi mi jih sam ti dajal. — Poverni jim ti, ker jest ne morem, vse dobro, kar so mi od za¬ četka mojiga življenja doslej storili; plačaj jim vso skerb in ves trud, ki so ga z menoj imeli. Daj jim dolgo, srečno živeti, v lepih čednostih čedalje bolj rasti, v dobrim bogateti in kdaj k tebi priti, po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. Molitev višiga- 0 Gospod! gospodarja in vikšiga čez druge si me postavil. Daj mi svojo gnado, de gledam pred vsim drugim, — kader jih v službo jem¬ ljem in med njih službo, — na njih 272 lepo zaderžanje, de z njimi ravnam kakor s svojimi otroci in svojimi brati ali sestrami ; de skerbim za njih časno, še bolj pa za njih večno srečo; de jih z besedo in z lastnim zgledam opo¬ minjam k molitvi, k službi Božji in vrednimu prejemanju svetih zakramen¬ tov; de jih, kader je treba, z resnico in z ljubeznijo štrafujem. Daj pa tudi njim gnado, de me bodo radi poslu¬ šali in vbogali. Tega te prosim po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Molitev posla. Ti, o Bog! hočeš, de naj služim, in v službi svojo dušo posvetim. Tvoja volja se zgodi! Z stanam, v kteriga si me poklical, sim prav zadovoljili; sej vem, de tebi samimu služim, ako ljudem delam, in de ti ne gledaš stanu, ampak serce. Sam tvoj Sin je podobo hlapca na-se vzel. Dodeli mi le gnado, de dolžnosti svojiga stanu zvesto do¬ polnim in vse njegove težave brez go- 273 dernjanja nosim, de se obvarjem ne¬ zvestobe, nepotrebniga postajanja in zgovarjanja pri delu, nevošljivosti do svojih ravnoposlov, opravljanja, raz¬ našanja svojih domačih, leža in vsiga, kar je tebi, o moj Bog! in mojim dolž¬ nostim nasproti. Daj se mi v vsih re¬ čeh do mojih vikših tako zaderžati, kakor se zaderži dober otrok do svo¬ jih ljubih staršev. Prosim te tega po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Molitev za ljubezen Božjo. Kaj hočem bolj goreče želeti, če¬ sar bolj željno te prositi, o moj Bog! kakor gnade, ljubiti te? — Dovoliš mi, de te smem ljubiti; zapoveduješ mi, de naj te ljubim, clo žugaš mi z neizrečenim terpljenjem, če te ne lju¬ bim. O Gospod! nar veči nesreča, ki si jo le misliti zamorem, je gotovo, te ne ljubiti. — Hočem te ljubiti, Gospod! ki si moja moč, moje pribežališe, moj odrešenik. O ti zmiram stara in zmi- 12 » 274 ram nova — večna lepota! o ti ne¬ skončne ljubezni vredni Bog! zakaj te tako pozno začenjam ljubiti? Pa oh, če mi sam svoje ljubezni ne daš; če tvoj sveti Duh v moje serce ne stopi: te še zdaj ne bom tako, kakor bi imel, ljubil. Podeli mi tedaj to ljubezen, o moj Bog! Daj mi gnado, te iz vsiga serca, iz vse duše in z vso močjo,— in le iz te tvoje ljubezni, bližnjiga, ka¬ kor sebe ljubiti. Dodeli mi tako lju¬ bezen, ki tebe le zavolj tebe samiga, prijatle le v tebi in sovražnike iz lju¬ bezni do tebe ljubi. Dodeli mi ljube¬ zen, ki le tebe memo vsiga čisla, le na-te vse obrača, le tebe v vsim iše. Daj mi, o moj Bog, poterpežljivo, krotko, ponižno in modro ljubezen, ki nič slabiga ne misli in ne počne, ki se nikoli kudiga ne veseli; veseli se pa resnice in pravice. Dodeli mi tako ljubezen, brez ktere nič nisim in brez ktere mi vse drugo nič ne pomaga; — tako ljubezen, ki nikoli ne neha in je močneji, kakor smert; ljubezen, ki 275 je v tem življenji edini zaslužek pra- vičniga, in ki mu v prihodnjim večno zveličanje prinese. Molitev za ponižnost. Večni Sin Božji, svojimu Očetu v vsim enak! tako si se ponižal, de si človeško natoro, podobo hlapca na-se vzel, in do smerti na križi pokoren bil, — uči me ponižnosti; daj mi razumeti, kako krotak si in iz serca ponižen. Vtisni mi ta nauk, ki vso človekovo učenost obseže, globoko v serce, de sam iz sebe nič nisim in nič nimam, kar pa sim in kar imam, sim in imam od tebe. Ponižuj me pod svojo vsi- gamogočno roko. Daj mi, moje sla¬ bosti, moje grehe poznati in čutiti. Ne pusti, de bi se kdej sam pred seboj, ali čez druge povzdigoval, in sam sebi prilastoval, kar je tvojiga. Ne pusti, de bi ljudske hvale iskal; če jo pa najdem, desi je ne išem, ne pusti, de bi se zavolj nje prevzel, in daj mi ve- 276 liko več zdihovati, de nisim še tako dober, kakor ljudje mislijo. — Stori me, o moj Bog! iz serca ponižniga in zadovoljniga, deslili svetu neznan ostanem; stori me mirniga in krotkiga, deslih me drugi ponižujejo in zaniču¬ jejo, in povzdigni me v prihodnjim živ¬ ljenji, ker sim v tem ponižan, k večni časti. fflolitev za čistost. Vem, o moj Bog! de mi ni mo¬ goče čisto živeti brez tvoje gnade. Zato k tebi pritečem in te za-njo iz vsiga serca prosim. Dodeli mi, kar zapoveduješ, in zapovej, kar hočeš. Čistost mi zapoveduješ, dodeli mi jo. Daj mi nedolžen jezik, čiste ušesa in srauiožijive oči. Očisti moj um, in ga z resnicami svoje svete besede napolni, očisti moje serce, in vlij va-nj skoz svetiga Duha tisto ljubezen, ktere čist plamen le za-te gori. Stvari v meni čisto serce, in ponovi v mojim oserčji 277 praviga duha. Nikoli mi ne daj zabiti, de so moji udje — udje Jezusa Kristusa, in de sim jest sam tvoj tem¬ pelj, — de tvoj Duh v meni prebiva, in de sim bil že pri svetiinu obhajilu z Božjim jagnjetam, ki je hrana čistih devic, posvečen. Nikar ne pusti mojiga serca in mojiga telesa z nobenim tudi nar manjim greham ognjusiti. — Ti¬ stim, ki so čistiga serca, si, moj Bog! obljubil, de te bodo tamkej v neskonč¬ nim veselji gledali; pridaj k ti obljubi tudi gnado, ktera naj me od vsih duš¬ nih in telesnih madežev opere in. te lepe obljube deležniga stori. Molitev za -poterpežljivost. Učil si nas, o Gospod! de nam je poterpežljivost potrebna, tvojo voljo spolniti, in nam storjenih obljub se vdeležiti. Daj mi tedaj poterpežljivost, in podperaj me v malih in velikih nad¬ logah, de mi serca ne podero, in me v mermranje ne zapeljejo. Jezus je to- 278 liko terpel za nas in nam zgled za¬ pustil, de po njegovih stopinjah hodi¬ mo. Prejetih krivic in povračeval s kri¬ vicami, in ni protil njim, ki so tako neusmiljeno in nečloveško z njim de¬ lali. O de bi pač tudi jest s tvojo pomočjo, o moj Bog! prav po tem zgledu ravnal! De bi posnemal poter- pežljivost prerokov, ki so v Gospodo¬ vim imenu govorili, Jobovo terpljenje, bolečine Zveličarjeve, in konc njego¬ vih aposteljnov in vsih svetnikov, ki j ih zato toliko častimo, ker so toliko preterpeli. Daj mi vse križe, ki mi jih ti pošiljaš, ali ki mi jih drugi s tvo¬ jim pripušenjem nakladajo, iz ljubezni do tebe voljno nositi in v vsih tvoji sveti volji se podvreči, sej sim pre¬ pričan , de me le tepeš, ker me ljubiš; in de me raniš na telesu, zaceliti me na duši. Poterdi me tedaj, te prosim, v poterpežljivosti, de bom kdej popolnama najden pred teboj. 279 Molitev za spreobernjenje grešnikov. Usmili se me, o Bog! grešen človek sim. — Pa naj te tudi popro¬ sim usmiljenja drugim grešnikam; ker ne želiš grešnikove smerti, in nočeš, de bi bil kdo pogubljen, temuč de naj se slehern spokori in živi. Uslišal si Mojzesa, ki je za puntarsko ljudstvo odpušenja prosil; zapoveduješ nam po svojim aposteljnu, de molimo eden za druziga, de bomo zveličani, in zago¬ toviš nas, de, ako grešnika od nje¬ gove krive poti vernemo, rešimo tudi njegovo dušo od smerti in pokrijemo veliko število svojih grehov. To me prizdiguje, tudi drugim grešnikam mi¬ losti prositi, deslih je sam tako močno potrebujem. Odpusti jim, Gospod, sej ne vedo, kaj delajo. Odpri jim oči, de spregledajo, nevarni stan svoje duše spoznajo, se zavolj njega prestrašijo in čutijo, kako strašno je, od tebe se ločiti. Odpri jim ušesa, de slišijo tisti močni glas, kteri clo merliče obuditi zamore. Omeči njih kamnitno serce, 280 de se bodo dali podučiti in po tvojih svetih zapovedih voditi. — Hiti nam na pomoč, o Bog! s svojim neskon¬ čnim usmiljenjem, pomagaj nam zavolj kervi Jezusa Kristusa in otmi duše, ki so z njo odkupljene bile. Usliši našo molitev, ki nas tvoja ljubezen k nji priganja, in ki jo opravljamo, de smo tebi pokorni in dopadljivi. 281 Molitve ob posebnih potrebah. Ob suši. Bog! v kterim živimo, se gibljemo in smo; dodeli nam potrebniga dežja, de v časnih rečeh posebno pomoč doseže¬ mo, in s toliko večim zaupanjem ne¬ beških prosimo. Dodeli, prosimo, vsigamogočni Bog, de ker v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo, nas tvoja pomoč vedno vsili nevarnost obvarje. Daj nam, prosimo, Gospod! zdra- viga dežja, in zemlje suho obličje z nebeškimi potoki milostljivo namoči. Po Gospodu našim i. t. d. * Za lepo vreme. Bog, ki te greh razžali, in po- 282 kora potolaži, ozri se milostljivo na prošnje k tebi kličejočiga ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. K tebi, Gospod! kličejoče usliši, in dodeli nam, te prosimo, lepo vre¬ me, de, ker za svoje grehe po pra¬ vici terpimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo dobroto občutimo. Prosimo, vsigamogočni Bog! tvojo dobroto, de nalive dežja vstanoviš, ki nam svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu našim i. t. d. Ob hudi uri- Bog! ki te greh razžali, in po¬ kora potolaži, ozri se milostljivo na prošnje k tebi kličejočiga ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Od svoje hiše, prosimo, Gospod! duhovno hudobo preženi, in odverni nadzemeljsko napako hudiga vremena. Vsigamogočni, večni Bog! za- 283 nesi; ker se bojimo; bodi milostljiv, ker prosimo, de nas po škodljivim ognji v oblakih, in po silnim viharji žuganje hudiga vremena napelje tebe hvaliti. Gospod Jezus! ki si vetrovam in morju zapovedal, in je bila velika ti¬ hota, usliši prošnje svojiga ljudstva; in dodeli, de po tem znamnji svetiga križa -j* preide vse divjanje hudiga vremena. Vsigamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s tepenjem zdraviš, in z od- pušenjem ohranuješ, dodeli, te prosi¬ mo, de se miru zaželjeniga potolaže- nja razveselimo in dar tvoje dobrote vselej vživaino. Po Gospodu našim itd. Ob slabi letni in lakoti. Skazi nam dobrotljivo, o Go¬ spod ! svojo neizrečeno milost; de nas od vsih grehov odvežeš, in od štrafeng, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. 284 Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje, in lakoto milostljivo odverni, de uinerljivi človek spozna, de po tvoji jezi take šibe pridejo in po tvoji milosti odidejo. Tebi podverženo ljudstvo, ki za- volj svojih grehov lakoto terpi, Go¬ spod milostljivo k sebi spreoberni, ki si rekel, de bo tistim vse priverženo, kteri tvojiga kraljestva išejo. Kteri živiš in kraljuješ i. t. d. Ob merjenji in kugi. Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje svete in častitljive Božje porodnice Marije, vselej Device, in svetiga Sebastjana marternika in vsih svetnikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in po obilnosti svojiga usmiljenja otmi. Skaži milost, Gospod! našim po¬ nižnim prošnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni, de odpušenje prejme¬ mo, in se vedno v tvojim žegnu veselimo. 285 Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje, in kugo in merjenje milostljivo odverni, de umerljivi človek spozna, de po tvoji jezi take šibe pri¬ dejo, in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu našim i. t. d. Ob živinski kngi. O Bog! kteri si človeku tudi ne¬ umno živino pri delu v pomoč dal, pohlevno prosimo, de nam živine, brez ktere se človeški rod ne more živiti, pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu našim i. t. d. Ob vojski. Bog, kteri vojske potiraš, in na¬ sprotnike tistih, kteri v te zaupajo, z močjo svoje brambe premagaš, poma¬ gaj svojim služabnikam, ki tvojo mi¬ lost prosijo, de svojih sovražnikov silo zateremo, in tebe z neprenehano za¬ hvalo častimo. 286 Bog, od kteriga pridejo svete že¬ lje, prave misli in pravične dela, daj svojim služabnikam tak mir, ki ga svet ne more dati, de bojo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zater- tim strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših sovražnikov in pobij njih neukret- nost z močjo svoje desnice. Po Go¬ spodu našim i. t. d. Ob sleherni nadlogi. Ne zaverzi, vsigamogočni Bog! svojiga ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, temuč zavolj slave svojiga imena sti¬ skanim usmiljen pridi na pomoč. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, de nas od vsih grehov odvežeš, in od štrafeng, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. Dodeli nam, svojim služabnikam, prosimo, Gospod Bog! de vedno zdravje na duši in telesu vživamo, in de bomo 287 po častitih prošnjah svete Marije vse¬ lej Device od sidanje žalosti rešeni in večniga veselja deležni. Poglej dobrotljivo, prosimo, Go¬ spod! našo nadlogo, in odverni serd svoje jeze, ktero po pravici zaslužimo. Bog, naše pribežališe in moč, začetik dobrote! poslušaj ponižne proš¬ nje svoje cerkve in dodeli, de, kar z zaupanjam prosimo, gotovo doseže¬ mo. Po Gospodu našim i. t. d. Za srečno izvoljo noviga papeža. S ponižnim sercam, Gospod! te prosimo, de po svoji neskončni do¬ broti sveti Rimski cerkvi taciga pa¬ peža dodeliš, kteri bo tebi zavolj do¬ brotljive skerbi do nas vselej prijeten, in nam tvojimu ljudstvu, zavoljo zve- stiga vižanja, v čast tvojiga imena, vse¬ lej častitljiv. Po Gospodu našimi, t. d. Ob kaki zahvali. Bog, kteriga usmiljenje nima šte¬ vila; in kteriga dobrote bogastvo je 288 neskončno, zahvalimo tvoje veličastvo za dodeljene darf in prosimo vedno tvojo milost, de, ki prošnikam dode¬ liš, kar žele, jih ne zapustiš, temuč pripelješ k prihodnjimu plačilu. Bog,. kteri si vernih serca z raz¬ svetljenjem svetiga Duha učil, daj nam v ravno tistim Duhu pravico spoznati in njegovo poveseljenje vedno vživati. Bog, kteri nobeniga, kteri v te zaupa, ne pustiš preveč stiskati, te¬ muč prošen dobrotljivo na pomoč pri¬ deš, za svoje prošnje in spolnjene želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, de bomo vselej vsih zoper- nost obvarovani. Po Gospodu našim itd. Zahvalna pesem svetiga Ambroža. Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo, Tebe, večniga Očeta, časti vsa zemlja. Vsi angeli, nebesa in vse moči, Kerubi in Serafi tebi neprenehama pojo': Svet, svet, svet Gospod, Bog Sabaot! 289 Polne so nebesa in zemlja slave tvojiga veličastva. Tebe hvali častiti zbor aposteljnov, Prerokov hvaljeno' število, Marternikov v belo oblečena truma. Po vesoljnim svetu te sveta cerkev časti: Očeta nezmerniga veličastva; Prečastitiga tvojiga praviga ediniga Sina, Tudi svetiga Duha poterdnika. Ti, Kriste, kralj časti, Si' večni Očetov Sin. Ker si hotel zavolj odrešenja človeka na-se vzeti, se nisi bal de- vičniga telesa. Zmagal si zelo smerti, in odperl vernikam nebeško kraljestvo. Na desnici Božji sediš, v časti Boga Očeta. De imaš sodit priti, verujemo. Prosimo te tedaj, pridi na pomoč svojim služabnikam ktere si z drago kervjo odrešil. Daj nam v večni časti štetim biti med tvoje svetnike. 13 290 Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo; in požegnaj svojo erbšino. Vižaj jih, in povikšuj jih vekomej. Slednji dan te častimo, in hva¬ limo tvoje ime vekomej, in od veko¬ mej do vekomej. Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha ohraniti. Usmili se nas, Gospod, usmili se nas. Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v te. V te, Gospod, upam, ne bom osramoten vekomej ne. V. Hvalimo Očeta in Sina, s svetim Duham. O. Častimo in povikšujmo ga vekomej. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj do tebe pride. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duham. Molimo. Bog! kteriga usmiljenje nima šte- 291 vila, in kteriga dobrote bogastvo je neskončno, zahvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo milost, de, ki prošnikam dodeliš, kar žele, jih ne sapustiš, temuč pri¬ pelješ k prihodnjimu plačilu. Po Kri¬ stusu Gospodu našim i. t. d. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duham. V. Hvalimo Gospoda. O. Bogu bodi hvala. Za srečno pot. O Bog! ki si svojiga služabnika Abrahama iz Urja izpeljal, in ves čas njegove poti v vsih nevarnostih po oče¬ tovsko varoval; ki si Izraelove otroke s suho nogo skoz sredo morja spravil; in ki si modrim iz jutroviga po zvezdi pot k svojimu Sinu pokazal, bodi tudi nam varh in pomočnik na naši poti; požegnaj nas; daj nam svojiga svetiga angela tovarša, de pridemo od tebe vojeni tje, kamor gremo, srečni, — spet 13 * 292 od tam domu zdravi, — in kdej — po dokončanim velikim popotvanji na zem¬ lji, — v svoj pravi dom, v nebesa ; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Za srečno smert. Ti, o Bog! ki si človeka v nedolž¬ nosti stvaril, in k neumerjočnosti po¬ klical, nisi kriv naše smerti. Le v pra¬ vično štrafengo njegove nepokoršine in njegoviga greha si ga k smerti ob¬ sodil. Navdihni moje serce s sovrašt- vam do greha; po kterim je smert na svet prišla, in varuj me smerti v grehu, ktera je zmed vsih zlegov nar straš- nejši. — Naj mi podoba smerti, — ta vsim mehkužnikam tako grozovitna po¬ doba, — vedno pred oči hodi, de me od posvetne ničemernosti vedno od- vračuje; de bom v sreči ponižen; v veselji pametin, v terpljenji poter- pežljiv; k dobrim delam vedno pri¬ pravljen; de vse svoje žive dni tvoje zapovedi zvesto spolnujem. — Dopadlo 293 ti je, Gospod življenja in smerti! uro moje smerti mi perkriti; kar si mi pa razodel, je, de me bo smert, kakor tat v noči, zalezla, kader si je bom nar manj svest. Daj mi tedaj gnado, de bom vsako uro na-njo pripravljen; de vsak dan tako živim, kakor bi bil zadnji mojiga življenja; de že zdaj začnem to zapušati, kar bom o smerti tako zapustiti mogel, in de že zdaj vsimu odmerjem, kar me preveč na svet veže. Trojedini Bog! daj mi srečno zad¬ njo uro. Oče! daj mi smertne težave stanovitno premagati. Jezus! bodi na križi umirajoč takrat pred menoj in reci mi vesele besede: Še dans boš z mano v raji. — Sveti Duh! raz¬ svetljuj, podperaj me takrat, de v svoji veri nepremakljiv ostanem, vse skuš¬ njave zoper vero srečno premagam, in kakor ud Rimske katolške cerkve umer¬ jeni. — Sveta Marija, mati usmiljenja, mati Božja, kraljica nebes in zem¬ lje, kraljica angelov in ljudi, po¬ sebna besednica, in za Bogam nar 294 varniši pribežališe grešnikov, pomoč kristjanov, hči nebeškiga Očeta, mati Božjiga Sinu, nevesta svetiga Duha! ozri se na-me uboziga grešnika. K tebi zdihujem: Stoj mi tisto uro na strani, na kteri je vse ležeče, in zavolj ktere sim te vselej na pomoč prosil. — S. Jožef! prosi za-me, de smerti pravič- niga umerjeni. Sveti angel varil! varuj me in ne odstopi od mene, dokler konca svojiga popotvanja ne dosežem. Za kakiga bolnika. Glej, Gospod! kteriga ljubiš, je bolan! — in jest se prederznem za-nj prositi in moliti. — Ne bodi mu ta bolezen k smerti, temuč k tvoji časti in njegovimu zveličanju. Toliko bolni— kam si njih poprejšnje zdravje, clo mer- ličam si spet življenje dodelil; ohrani tudi tega bolnika in ozdravi ga. Vsi- gamogočin si in neskončno dobrotljiv; le z besedo reci in bolnik bo zdrav. —- Ker pa ne vem, kaj je zares dobro za-nj, stori po svoji sveti volji. Dodeli 295 mu poterpežljivost, meni pa pravo lju¬ bezen do njega, de te bom spet z njim vred tukej v tempeljnu, kdej pa v ne¬ besih vekomej hvalil. Amen. v bolezni. Moj Oče! odvzemi mi ta kelh ter- pljenja; pa ne inoja, temuč tvoja volja naj se zgodi. Vse bolečine svoje bolezni, tudi smert vzamem za ljubo, o Bog! de so mi le izbrisani moji grebi. Gospod! reži, žgi me tukej, ni¬ kar ne zanesi 5 samo grehe mi odpusti in daj večno življenje. Ne zaverzi me, o Gospod; v svoji jezi, in ne tepi me v svojim serdu. Usmili se me, ker sim slab; ozdra¬ vi me, ker so moje kosti polne strahu. 296 Brez tebe me ne bodo ozdravile zdravila, ki mi jih zdravnik daje; pa če ti rečeš, bom zdrav. Ozdravi me, o Gospod! če je tvoja volja, in zdrav bom; reši me iz bolezni in zopet bom dober. To trohljivo telo mi dušo teži. Kdo me bo od tega umerjočiga telesa i - e- šil? Tvoja gnada, o Bog! po Gospodu našim Jezusu Kristusu. Jezus, sin Davidov! usmili se me, in pridi še k meni, preden umerjem. Gospod! hude bolečine terpim. Daj mi v mojim zdihovanji usmiljeno besedo od tebe slišati. Kaj ti hočem reči, in kaj mi boš odgovoril? Ti si me s to boleznijo obiskal. Pretečene leta svojiga življenja bom v britkosti svoje duše pred te¬ boj premišljeval. Gospod pravičen si, in pravične so tvoje sodbe; tvoje pota so polne milosti, pravice in resnice. Nikar se ne mašuj nad menoj zavolj mojih gre- 297 hov, in nikar se ne spomni mojih pre¬ lomov. Delaj z menoj, o Gospod! po svoji sveti volji, in daj moji duši v miru iz tega sveta se ločiti; boljši mi je u- mreti, kakor dalje živeti. Vem, de moj odrešenik živi; spet bom sodnji dan vstal, in v tem životu vidil svojiga Zveličarja; to upanje je globoko hranjeno v mojim sercu. Ker še dosti nisim pripravljen za smeri, se bojim umreti; pa tudi živeti se bojim, ker je toliko nevarnost na svetu, in ker v dobrim tako malo rastem. Tvoji milosti, o Bog! se tedaj popol- nama izročim. 13 298 Litanije v bolezni. Jezus Kristus, Zveličar sveta, Jezus, ki si na zemljo prišel, ža- j lostne odžalit, j Jezus, ki si starimu Simeonu v | miru se dal ločiti, ko je tebe? viditi gnado zadobil, Jezus, ki si osem in trideset let bolniga ozdravil, Jezus, ki si mertvoudnimu zdravje / dodelil; in grehe odpustil de jel na telesu in duši sdrav svojo posteljo domu nesil, Jezus, ki si ženo, ktera je dva¬ najst let bolehala, zavolj njeniga posebniga zaupanja gredoč o- zdravil, j Jezus, ki si gobove očiševal, in usmili se nas 299 dajal slepim spregledati, gluhim spreslišati, hromim shajati in mertvim vstajati, Jezus, ki si žalostni vdovi sina, kteriga so že k pogrebu nesli, spet živiga dal, Jezus, ki si Jajrovo hčer v živ¬ ljenje obudil, Jezus, ki si Lacarjeve sestre v nijh nar hujih bolečinah s tem ove- selil, de si jima brata, kteri je že štiri dni v grobu ležal, vživel, Jezus, ki si nas s prelepim zgle-[ dam svoje poterpežljivosi na kri¬ ži učil, v terpljenji v voljo Božjo popolnama se vdati, Jezus, ki si še umiraje za svoje morivce prosil in zgrevanimu raz¬ bojniku milost dodelil, Jezus, ki si s svojo smertjo tistiga premagal, ki je oblast smerti imel, Jezus, ki si po terpljenji šel v svoje veličastvo in nam s tem pot va-nj pokazal, Jezus, ki si nas z svojim vstaje- usmili se nas! 300 njem od mertvih v veri na vstajenje života poterdil, usmili se nas! Jezus, ki nas boš kdej od mertvih o- budil in po naših delih sodil, u- smili se nas! Od bolečin bolezni, Od maloserčnosti in cagovitnosti, Od prederzniga zaupanja in golj— fiviga zanašanja, Od groze in nepokoja vesti, Od godernjanja in nepoterpežlji- vosti, Od vsaciga greha, Od skušnjav hudičevih, De nam gnado dodeliš, do zad-\£ njiga pojemljeja kakor popotnim Iz¬ živeti, in po nebesih, našim pra-l 3 vim domu hrepeneti, I g* De nam čas, veselje in moč k po—l ® kori daš, ) e De nam gnado dodeliš, bolečinel 2- bolezni serčno nositi, I -• De nas v veri v te in v večno I = življenje poterdiš, } YL o c- CD yi< s ^ p O cc ca-v# 0 c 1 301 De nas v zaupanji v tvojo vsiga- močno pomoč podpiraš, De nas v ljubezni do tebe do kon¬ ca ohraniš, De naše serce od sovražtva in nevošljivosti očistiš, De naše duše z nebeškimi mislimi in željami napolniš, De nas s toliko veči tolažbo na¬ vdajaš, kolikor bolj se naše terp- i ljenje naraša, ; De se s čuvanjem in molitvijo na tvoj prihod pripravljamo, De nas ne bolečina, ne smert od tvoje ljubezni ne loči, De nas, ko se ta perstena hiša. S našiga telesa razpade, k sebi v večno prebivališe vzameš, De si ti sam naše življenje, in de nam bo umreti dobiček, De tebi živimo in umerjemo, Jagnje Božje ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Gospod! te prosimo, usliši nas! 302 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Molimo. O Jezus! Sin živiga Boga! ti si vstajenje in življenje; kdor v te ver- je, bo živel. V svojim življenji na svetu si toliko bolnikov na njih proš¬ njo ozdravil; ozdravi tudi mene. Daj de bom ves v tvojo voljo vdan; raz¬ veseli me, de te bom tukaj že v tvo¬ jim svetim tempeljnu molil, in kdej v nebesih častil vekomej. Amen. 303 od vdanosti v voljo Božjo. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Bog, Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog, sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Bog, ki vse veš in previdiš, Bog, ki vse vladaš in napravljaš, Bog, ki vse po svojih nar skrivni- šili namenih čudno izpelješ, Bog, ki tudi hudo kar se zgodi v prid svojih izvoljenih obračaš, V vsili rečeh in primerah, zgodi se tvoja sveta volja, o Bog! usmili se nas! 304 V vsili okoljšinah in pergodbah, V mojim stanu in v moji službi, V mojih opravilih in napravah, V mojim djanji in nehanji, Na mojim premoženji in blagu, Na mojim dobrim imenu in mojii časti, Na mojim zdravji in moji moči, Na mojim telesu in na moji duši, V mojim življenji in v moji smerti,\ Nad menoj in nad mojimi, Nad vsimi ljudmi in angeli, j Nad vsimi stvarmi na svetli, Na vsili krajih sveta, Vsaki čas, Deslih bi se moja natora vstavljala,! Deslih bi moji lastni ljubezni in! poželjivosti težko djalo, Z vsimi svetniki in pravičnimi vpijem: Z deviško materjo vpijem: Z Jezusam na oljski gori vpijem:, BB c CT? Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usliši nas, o Gospod! 305 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Molimo. O Bog! ponižno molim tvojo pre¬ sveto voljo, podveržem še tvojim ne- zapopadljivim sodbam in nar pravični- šim naredbam. In ker je zvesto spol- novanje tvoje volje dno vse popolna- mosti, zgled vse kreposti, edini vir znotranjiga miru in praviga veselja: nič druziga ne vošim in ne želim, ka¬ kor de se tvoja presveta volja v meni in od mene vselej na tanjko spolnuje. Amen. 306 IMfts? po zadobljenim zdravji. O Bog! iz .gerca se ti zahvalim za zdravje, s kterim si me razveselil. Spet si se mi toliko milostljiviga skazal. Smert sim zaslušil, pa življenje si mi še pridaljšal. Zato te hvalim, in že¬ lim vse dni svojiga življenja zvesto ti služiti. Vdaril si me, in spet zace¬ lil j pokazal si mi, de je moje živ¬ ljenje v tvojih rokah, in de naj se s čuječnostjo in pokoro vsak dan k smerti pripravljam. To bom s tvojo pomočjo tudi storil. — Kakor evangelski mož, ki je poln hvaležnosti, de je bil od gobe očišen, pred Jezusove noge na obraz padel, tudi jest pred-te, o moj Bog! pridem, za zdravje se ti zahvaliti, in te prosim : Ozri se milostljivo na grevengo, 307 s ktero svoje grehe objokujem, in po- terdi sklep, ki sim ga v bolezni storil, de se bom resnično poboljšal. Nikar mi ne daj nikoli te smertne nevarnosti, deslih sim jo zdaj prebil, pozabiti! Dajo mi kakor takimu živeti, kterimu je smert že napovedana, de si tvoje šibe in skušnjave k pridu storim; to perh- Ijivo življenje zaničujem, in z vso močjo po večnim hrepenim; po Jezusu Kristusu Gospodu našim. Amen. Mrtitf® bolnika kader se smert bliža. Moj Bog ! morebiti me boš kmalo — hmalo k sebi poklical! — kakor je tvoja volja; va-njo se popolnamavdam. Oh, de bi bil pač lepši živel! — Oh, de bi bil pač tebe svojiga Boga m Očeta bolj ljubil. s 308 Svojih grehov ne zamorem nič več nestorjenih storiti; — le ksati se jih zamorem, — in tebe, o moj Bog! odpušenja prositi. Bog! moje serce vidiš, — žal so mi vsi grehi, — iz ljubezni do tebe, o moja previkši dobrota, se vsili ksam! — Oh, de bi pač nikoli nič hudiga storil ne bil! — Odpusti mi, dobrot¬ ljivi, usmiljeni Bog! — Ksam se! Tako dolgo, o Bog! si imel z manoj poterpljenje! Tudi zdaj ne boš zavergel svojiga otroka, ki se z zgre- vanim sercam k tebi obrača. — Zau¬ pam v tvojo neskončno dobroto in u- smiljenje, — zaupam v zasluženje svo¬ jiga Zveličarja Jezusa Kristusa! Kaj ko bi mogel pred svojo smert- jo še kaj dobriga storiti! — Prosim za odpušenje vse, ki sim jih kdej raz¬ žalil! — Bog bo tudi meni odpustil. O kako malokdej si spomni člo- 309 vek v mladih dneh, ali ko je še zdrav in terden, smerti, konca vsili reči! O moji prijatli, delajte dobro, dokler vam je moč! — Na smertni postelji človek drujiga ne more, kakor zdiho¬ vati in terpeti. — Bog! ti vidiš svo- jiga otroka v terpljenji! Oče, tvoja volja se zgodi! Tepi me tukej, de mi le tamkej prizaneseš. O de bi me pač vsi umirati vi- dili, ki zdaj v grehih žive! Vse biza- volj zveličanja njih drage duše prosil, spreobernjenja kar nič dalje odlašati. Zakaj bi nek tako kratkiga življenja vsiga tebi o Bog! ne darovali! — Oh, zdaj pač vse drugači mislim, kakor svoje mlade dni! — Kako kratko je življenje! kako dolga večnost! — O de bi bil vun- der več storil za večno življenje 5 de bi bil večkrat pri ničemernim veselji mislil na večnost, — v svojim terp- Ijenji na nebesa! Moj Bog! — Moj Oče! ti veš, 310 koliko tvoj otrok terpi'! Podperaj me, in daj mi skorej prestati. Po tvoji volji želim umreti, deslih nisim vselej po tvoji volji živel. — Svoje življenje ti dam, o Bog! v dar, — drujiga nič več ne morem storiti. Zahvalim se ti še, o moj Bog! za vse dobrote, kar sim jih ves čas svo- jiga življenja od tebe prejel. — Zmi- ram si mi bil toliko — toliko dober! — Na duši in telesu si mi tolikanj dobriga skazal, — hvalim te, in zau¬ pam še v tvoje usmiljenje! ne zapu¬ stiš jih, kteri v te svoje zaupanje sta¬ vijo; — tudi v smerti, — v večnosti boš moj ljubi Oče! — Hvalil te bom, — vekomej te bom ljubil! Kadar se bolnik z žegnano vodo pokropi. O moj Jezus! s to žegnano vodo, in s svojo sveto rešnjo kervjo me vsih mojih grehov omi, iz serca so mi žal, — iz ljubezni do tebe. 311 Kader bolnik sveto britko martro kušne Gospod Jezus! hiti mi na pomoč, ker si me s svojo smertjo na križi odrešil. — O Jezus! daj mi, de te bom skorej, ne več v podobi, ampak kakor si sam na sebi, od obličja do obličja vekomej gledal. Kader se bolnika luč v roke poda. O Jezus! ti si naša prava luč. V te verujem, ohrani luč svoje svete vere v meni, dokler te od obličja do obličja ne vidim. Jezus! ti si Studenc zveličanja — v te upam, dokler te ne zadobim. Jezus! ti si večna ljubezen, — ljubim te, — vekomej te želim lju¬ biti. O Jezus! ti si luč sveta, razsvet¬ liš vsaciga, kteri na svet pride ; raz¬ svetli tudi mene zdaj, ko iz tega sveta grem; pelji me iz smertniga mraka v luč večniga življenja; razsvetli moje oči, de te bodo v deželi živih vekomej gledale! 312 Priporočevanje duše Marii, angeljam in svetnikam. O sveta Marija, milostljiva mati Jezusova! moja nar mogočnisi pomoč¬ nica za Bogam! tebi priporočim svojo ubogo dušo; — ne zapusti me. — O Marija, moja srednica, moja besednica! govori za-me pri svojim ljubim Sinu, preden k sodbi pridem, de mi bo mi¬ lostljiv. — O Marija, pribežališe greš¬ nikov ! spravi me s svojim Sinam in prosi ga, de me v mojih posled¬ njih skušnjavah peklenskiga sovraž¬ nika obvaruje. — O Marija, tro- štarca žalostnih! spomni se me v mojih nar večili težavah, prosi za-me v mojih zadnjih potrebah, - — potro- štaj me v moji smertni brhkosti. — O Marija, vrata nebeške! izroči me svojimu Sinu, pripelji me po sinerti k njemu. — Oh oberni sveta Božja porodnica; svoje milostljive oči v me, in pokaži mi po tem revnim življenji, Jezusa, žegnani sad tvoji- 313 ga telesa. — Mati milosti Božje! prosi za-me, nikar me ne zapusti! O sveti Mihael! pridi mi na po¬ moč v moji zadnji vojski, in brani mojo dušo pred hudobnim sovražnikam, kteri jo želi pogubiti. O sveti angel varh! bodi zdaj moj pomočnik v moji nar huji nevarnosti. O vsi sveti angeli in arhangeli! hitite mi na pomoč, vojskujte se za-me; premagajte vse moje sovražnike, in spremite mojo ubogo dušo srečno na uni svet. O-sveti Dizma, sveta Barbara, sveti Jožef, moj sveti patron, vsi svet¬ niki in svetnice Božje! prosite za-me Boga, de srečno dokončam svoj tek, in v vašo sveto družbo pridem, kjer z vami vred Boga večno hvaliti in ljubiti želim. Zadnji zdihljeji umirajočiga kristjana. O Jezus! z močjo svetiga kri— me od mojih sovražnikov reši. 14 314 Jezus! ki si sam britke smerti u- merl, pristopi mi v smertnih težavah. Jezus! svoje terpljenje sklenem s tvojim terpljenjem; — svojo smert sklenem s tvojo smertjo. S svojim grenkim terpljenjem me krepčaj, o Jezus! Usliši me, o usmiljeni Jezus! V svoje svete rane me zakri, o Jezus! Pred hudim sovražnikam me brani, o Jezus! Ob smertni uri me k sebi pokliči, o Jezus! de te s tvojimi svetniki ve- komej hvalim. O Jezus! moj Bog in moje vse, reši me zavolj svojiga presvetiga imena. Jezus! v te verujem, usmili se me. Jezus! v te zaupam, usmili se me. Jezus, ljubim te iz vsiga serca, usmili se me! Jezus, iz ljubezni do tebe živim. Jezus, iz ljubezni do tebe terpim. Jezus, iz ljubezni do tebeumerjem. 315 Jezus, tvoj sim v življenji in smerti. Pridi, pridi, o Jezus, otet me. Jezus, daj se mi v miru ločiti. Jezus, v tvoje roke izročim svojo dušo! vzemi jo k sebi. Jezus, bodi mi milostljiv. Jezus . . . ! 14 * 316 pri umirajočih. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod usmili se nas ! Sveta Marija, S. mati Božja, Sveta Devic devica, Vsi sveti angeli in arhangeli, S. Abel, Vsa družba pravičnih, S. Abraham, S. Janez kerstnik, S. Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, S. Peter, S. Pavel, S. Andrej, S. Janez, 317 Vsi sveti aposteljni in evangelisti, j Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otroci, S. Štefan, S. Lavrenc, Vsi sveti marterniki, S. Silvester, S. Gregor, | S. Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovavci, S. Benedikt, S. Frančišk, Vsi sveti minili i in pušavniki, S. Marija Magdalena, S. Lucija, S. Barbara, S. Katarina, Vse svete device in vdove, Vsi svetniki in svetnice Božje, Bodi mu (ji) milostljiv, zanesi mu (ji) o Gospod! Bodi mu (ji) milostljiv, odreši ga (jo) o Gospod! Od svoje jeze, reši ga, (jo) o Go¬ spod! zanj (zanjo) Boga prosi, (prosite)! 318 Od nesrečne smerti, Od vsiga hudiga, Od skušnjav in hudobniga duha, Od slabosti peklenske hudobe, Od večniga pogubljenja, »Skoz svoje sveto rojstvo, Skoz svoj sveti križ in terpljenje, . Skoz svojo smert in pokop, Skoz svoje častitljivo od smerti vstajenje, Skoz svoj čudni vnebohod, Skoz gnado troštarja svetigaDuha, V dan sodbe, Mi grešniki, De se na tega umirajočiga milost¬ ljivo ozreš, De mu (ji) vse grehe odpustiš, I De ga (jo) v veri, upanji in lju-| bežni poterdiš, De mu (ji) resničniga duha pokore in pravo žalost dodeliš, De ga (jo) pred hudimi mislimi' varuješ, De mu (ji) v pričijoči nevarnosti pomagaš, reši ga, (jo) o Gospod'. prosimo te, usliši nas 1 . 319 De ga (jo) v zadnji uri z svojo sveto gnado ne zapustiš, De ga (jo) v večno veselje pe¬ lješ, Oe nas uslišati hočeš, O Jezus! Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste u- smili se nas! Gospod usmili se nas! Oče naš . . . Cešena . . . Molimo. O Gospod, naš Bog! usliši na¬ še molitve in bodi milostljiv tej duši, ki se bo zdaj ločila iz tega sveta. Odpusti ji vse grehe, reši jo od vsih štrafeng, in vzemi jo v večno nebeško 320 stanovanje, ktero ji je pripravil Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje, v edinosti sve-* tiga Duha, Bog od vekomej do veko- jnej. Amen. Kader se duša od telesa loči. Pridite na pomoč, vsi svetniki Božji! pridite naproti, vsi angelci Gospodovi! vzemite to dušo in spremite jo pred Božje obličje — prenesite jo v nebeško prebivališe. — O Jezus Kristus! ti jo vzemi k sebi, kteri si jo iz tega sveta poklical. Amen. Gospod, usliši nas! Kriste usliši nas! Gospod usliši nas! V. Gospod dodeli ti duši večni mir in pokoj. O. In večna luč ji naj sveti! V. Naj v miru počiva. O. Amen. Molimo, Tebi o Bog priporočimo to dušo, 321 de bi zdaj, ko se je iz sveta ločila, pri tebi v nebeškim kraljestvu pre¬ bivala! in kar je po slabosti svoje človeške natore v svojim življenji pre¬ grešila, ji ti po svoji neskončni milosti odpusti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Molitev pri pogrebu trupla rajnkiga (rajnke ) Hvala Bogu, ki tudi nad našim pokopališi čuje! Tudi po grobeh je on pričijoč, kakor v naših hišah! — Duh trohljivosti pride od mertviga trupla; duša pa ne gnije, — večno živi. — Truplo tudi ne bo vekomej mertvo ostalo, Božja moč ga bo spet oživela. Kakor pogrebic zdaj z lopato tam- kej stoji, tako bo kdej angelj z tro¬ bento tukaj stal. — Hvala Bogu, de je sosedu (sosedi) po keršansko dal u- uireti; obudil ga (jo) bo spet kdej iz dežele mertvih. — Hvala Jezusu Kri¬ stusu! de ga (jo) v smertnim boji ni Zapustil; — sodni dan ga (jo) bo so- 322 dil. — Zveličan (zveličana), ki je v Gospodu zaspal (zaspala)! Z nami je jedel (jedla) Gospodovo telo. — Kruh angelcov ga (jo) je pokrepčal na poti v večnost. — Kakor beli križ na mertvaškim pertu, tako je ostalo upanje prihodnjiga vstajenja na obrazu rajnkiga (rajnke). Ne vzamemo ne — za vselej slovesa od tebe! Krnalo, kmalo bomo tudi mi sem k tebi djani. Veliki dan Gospodov pa bojo naše ko- šice spet oživljene! — Čast Bogu po višavah! — Mir in pokoj v grobu, — v globočini — tebi in vsim, kteri tukaj s teboj počivajo! — Molitev za duše, kterih trupla na britofu počivajo. O Bog, iz čigar usmiljenja duše vernih v miru počivajo, daj svojim služabnikam in služanicam, kteri tukej in drugje v Kristusu počivajo, milost¬ ljivo odpušenje grehov, de se bojo, od vsih pregreh odvezani, z teboj brez 323 konca veselili. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Kar je vsakima, kader se pameti zave, potrebno vediti in verovati, de bo zveli¬ čan, je: 1. De je en Bog. 2. De je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje in hudo štrafuje. 3. De so tri Božje peršone eniga bitja in ene natore! Oče, Sin in sveti Duh. 4. De je druga Božja peršona, Bog Sin, človek postal, nas z svojo smertjo na križi odrešiti in večno zveličati. 5. De je človeška duša neumerjoea. 6. De je gnada Božja k zveličanju potrebna, in de brez gnade Božje človek nič za večno zveličanje » zasluženja vredniga ne more storiti. Lastnosti Božje. 1. Bog je večin, je vselej bil, je, in bo vselej. 2. Bog je zgol duh; bitje, ki ima nar 324 bolj popolnaina um in nar boljši voljo, telesa pa ne. 3. Bog je vsigavedoč; ve vse, seda¬ nje, preteklo in prihodnje, ve tudi naše nar skrivnejši misli in želje, torej mu ne moremo nič prikriti. 4. Bog je neskončno moder, stori vse iz nar boljšiga konca, in izvoli v- selej nar pripravniši pripomočke, svoj konec doseči. 5. Bog je vsigamogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je; nje¬ mu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je vsigapričijoč; je povsod, v nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet, hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog je neskončno resničin in zvest; vse, kar reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9. Bog je nespremenljiv; je vekomej ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega. 325 11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičin; polona vse dobro in poštrafa vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži. Darovi svetiga Duha. 1. Dar modrosti; 2. dar umnosti; 3. dar sveta; 4. dar moči; 5. dar u- čenosti; 6. dar pobožnosti; 7. dar stra¬ hu Božjiga. Božje in cerkvene zapovedi, kakor tudi po¬ glavitne in vnebovpijoče grehe, grehe zoper s. Duha in ptuje grehe, telesne in duhovne dela usmiljenja, najdeš na 112. in 130. strani spredej. Sveti zakramenti. 1. S. kerst; 2. s. birma; 3. s. rešnje telo; 4. s. pokora; 5. s. po¬ slednje olje; 0. s. mašnikovo posve¬ čevanje; 7. s. zakon. 326 Poglavitne djanske čednosti keršanstva. 1. Modrost. 2. Zmernost. 3. Pra¬ vičnost. 4. Močnodušnost ali serčnost. Poglavitnim greham nasprotne čednosti. 1. Ponižnost je napuhu nasproti, 2. dobrotljivost je lakomnosti nasproti, 3. čistost je nečistosti nasproti, 4. lju— bezin je nevošljivosti nasproti, 5. zmer¬ nost je požrešnosti nasproti, 6. poter- pežljivost je jezi nasproti, 7. gorečnost do dobriga je lenobi nasproti. Dolžnosti od Jezusa posebno priporočene. 1. Narprej Božjiga kraljestva in njegove pravice iskati, 2. sam sebe za¬ tajiti, 3. svoj križ nositi, 4. za Kri- stusapi hoditi, 5. krotek in ponižen biti, 6. sovražnike ljubiti, jim dobro storiti, kteri nas sovražijo; moliti zanje, kteri nas žaljo in preganjajo. Jezusovi blagri na gori. 1. Blagor ubogim v duhu; ker 327 njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker bodo zemljo posedli. 3. Blagor žalostnim, ker bodo oveseljeni. 4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni, ker bodo nasiteni. 5. Blagor Usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. 6. Blagor jim, kteri so čistiga serca, ker bodo Boga gledali. 7. Blagor mir¬ nim, ker bodo otroci Božji imenovani. 8. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe, ker njih je nebeško Kraljestvo. Evangeljski svčti- 1. Radovoljno ubožtvo; 2. vedno devištvo; 3. vedna pokoršina pod du¬ hovnim poglavarjem. Poslednje reči človekove. 1. Smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebesa. 328 Pri sveti maši. Začetek. Pred Bogam pokleknimo, Povzdignimo serce, V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje. Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bogi Naj zbriše grehe naše, Naj varje nas nadlog. Mi v grešniki spoznamo, Žalili smo Boga; O težko vest imamo, Pokoja nam ne da. Marija, vsi svetniki! Pomoči pros’mo vas; 329 Smo grešniki veliki, O Kriste, usmil’ se nas! Gloria. Bogu bod’ čast in hvala ! IVa zemlji mir ljudem; K’ je milost Božja dala Rešenje vsim stvarem. Bog ! hvalo ti pojemo, Prišel si greh odvzet; Ti večno čast dajemo; Ti sam, o Bog, si svet. Evangeli. Bog sam nam oznanuje V življenje srečno pot; Temoto razsvetljuje, Nas varje grešnih zmot. Kristjani, poslušajmo, Kaj Jezus nas uči; Po njem se vsi ravnajmo, De vsak sveto živi. Kredo. To verjem Bog nebeški, De ti si stvarnik moj; 330 Tvoj Sin je rod človeški Sam spravil spet s teboj. Svet Duh pri nas prebiva, Od Jezusa poslan; Od njega moč dobiva Na zemlji vsak kristjan. Kar si, o Bog, oznanil, Kar je tvoj Sin učil, V katolški cerkvi hranil, K’ je za-nj kri prelil, To verjem vse resnično, Le, Bog, pomoč mi daj, Živeti tud’ pravično, De pridem v sveti raj. Darovanje. Sprejmi, Bog, Oče večni, Od nas prečisti dar, K’ ga grešniki nesrečni Damo na tvoj altar; Za svoje hudobije In celiga sveta Naj jih nam čisto zmije, Nam tvojo milost da. Ponižno vsi pošljimo Ta sveti dar v nebo, 331 Gospod-Boga prosimo, De mn prijetin bo, De naj mu bo češenje, Spodobna večna čast, De dušam da življenje, Vsi cerkvi Božjo rast. Sanktus. Svet, svet, svet, Bog nebeški! Oblast imaš čez vse, Ves svet, ves rod človeški Ti hvalo čast daje. Naj vselej hvaljen bode, Cešen in povikšan, Zveličat vse narode Nam od Boga poslan. Po povzdigovanji. O angelci! hitite, In pridite z nebes, Z nam sveti kruh molite, Ni več kruh, Bog je res. Počutkam vsim telesa Je Jezus tukej skrit, De b’ skorej šli v nebesa Ga gledat in častit. 332 Ti Jezus ! se usmili Duš bratov in sestric, De bodo mir dobili, Odreši jih iz vic. De gremo k teb’ prebivat, Nam grcšnikarn tud daj Nebeško luč vživat, Z svetniki vekomej. Naš duh, o Bog ti poje, Češen bod’ Oče ti; Kraljestvo pride tvoje; Naj se, kar češ, zgodi; Daj nam naš kruh, jed zdravo Dolge odpusti nam, Ne vpeljaj nas v skušnjavo; Otmi sovražnikam. Med s. obliajilam. Moj Jezus! tebe vziti Iz serca res želim, Pa k teb’ ne morem priti, Ker tolikokrat grešim. Operi dušo mojo, Slabosti njene veš ; Pokaži milost svojo, De v duhu v mene greš. 333 O Jezus! k meni pridi, Preženi grehov noč, De duša moja vidi, Dobrote tvoje moč. Ostani vedno v meni, De dušo mi živiš; Z menoj se terdno skleni, Me srečniga storiš. Pri koncu s. maše. Svet dar smo dokončali, Odpeli čast Bogu; Očetu darovali Njegoviga Sinu. Mertvim in živim sprava Za grehe naj bo to; Naj nam bo vsim zastava, De pridemo v nebo. Pri pervim žegnu. Vsi ponižno počastimo, V zakramentu Jezusa; Na kolenih ga molimo Svojiga Zveličarja. 334 Na v aitarji on stanuje, Če ga tudi vidit ni; Živa vera nam spričuje, Kar ne vidijo oči. Pri drugim žegnu. Vse stvari naj mu pojejo Svet’mu trojnimu Bogu; Naj Očetu čast dajejo, Naj zahvalijo Sinu, Svet’mu Duhu, ker se s-haja Od obeh od vekomej, Naj se čast in hvala daja Večne čase kakor zdej. Pred pridigo. i. O Jezus, duša moja Je žejna slišat te; Ker le beseda tvoja Resnica večna je; 335 Oznani nam povelje Nebeškiga Boga, Kristjanain vse veselje In večno srečo da. 2 . Tvoj nauk nam temSto, Duš naših razsvetli, In pameti slepoto Z resnico razjasni. Slep človek sam od sebe Ne ve, kaj je hudo, In dobriga brez tebe, Spoznal nikol’ ne bo. 3 . Beseda tvoja kaže V nebesa pravo pot, Ce naša pamet laže Nas ona varje zmot. Le ta nam da spoznanje, De vidimo svetost; Odverne grešno djanje, Podpera nam slabost. 4 . Pa ojstra je, boleča, In dušo v živo skli, 336 Ognjena je goreča, Pa vender tud’ hladi; Poterdi vero našo, Podpiraj jo povsod. Daj vselej nam to pašo Te prosimo, Gospod. 5 . Je grešnik marsikteri K nesreči svoj goljfan, Miru ne iše v veri, Tiči v pregreh zaspan. Ti k duši greš zaspani, Ter grešnika zbudiš; Mu rečeš: grešnik vstani, De večno ne zaspiš. 6 . O deb’ beseda tvoja Ne vtihnila nikdar 1 O daj, de duša moja Prejema ta tvoj dar. Daj v križih daj v skušnjavah; V skerbeh ga, Bog, nam daj! Nas veseli v težavah, Nas pelje v večni raj. 337 Pri sveti maši. Kirje. Pred stolain tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog: v ponižnosti Svoj’ga Boga časti. Štor’ milost tem, kater žele V solzah oprat lastne dolge. Odpusti, Oče, grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, Dobrot — Ijiv — nam Dobrotljiv skaži se nam. Ob dari svoje smo prišli Kakor zgubljeni sin: In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al Oče vsiga usmiljenja, Na serca polne grevanja Z dopadajenjem dol’ poglej In svojo gnado zopet dej In gna — do dej In gnado zopet dej. Sej delo smo vsi tvojih rok In tvoja lastna stvar, 15 338 Opri slabosti svojih otrok, Nar viši gospodar! Za spravo zdaj darujemo Tvoj’ga Sinu zročujemo O Bog! skoz njega sveto kri Vse naše grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi. Gloria. Čast bodi na visokosti Bogu na vekomej, In mir po širokosti Na zemlji bod’ vselej. V ponižnosti pojemo Teb’ hvalo trojni Bog! Od tebe mi prejmemo Rešenje iz nadlog. Evangeli. Iz tvojih ust izide Svet evangelium, Na dno leto se snide Vsih kristjanov um, Modrost nas sama viža, Resnica nas uči: Kdor se pod njo poniža, Ta srečno prav živi. 339 Kredo. Gospod! pred tabo z trepetanjara Te tvoja revna stvar spozna, In verje z živim spoštovanjam, Na tebe , praviga Boga, Tud’ verje v tvoj’ga ljub’ga Sina, Spočefga od svet’ga Duha, Kter’ga Jese korenina V deviškim cvetji je scvetla. De je prišel iz zgolj ljubezni, Ljudi nas spravit, Bog! s tabo, De na-se vzel je vsih bolezni, Prelil na križi kri svojo, De spet je vstal, pekel premagal, Na desnim tebi zdej sedi: De nas bo enkrat vse prevagal Sodnik pravični vsih stvari. De sveti Duli nam cerkev viža, De bo do konca vedno z njo: De kdor se k njem v solzah približa Od grehov spet očišen bo: Zopet de enkrat bomo vstali, Vsih svetih družba sprosi nam, De bomo skupej uživali Življenje večno z Jezusam. 15 * 340 Darovanje. Tvoj mašnik zdaj ofruje, Gospod ! lete dan', Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje, In s sercam kvišk’ puhti. Cist kruh je ino vino Za grehe naše dar, K tvoj’ga Sinu spominov Je obložen altar. Vzeni’, Bog, leto dar’vanje, Dobrotljiv Oče naš, Omeči to zdih’vanje, De nam spet gnado daš. Le smert in kri presveta Tvoj’ga ljub’ga Sinu Nam daje trošt, de vzeta Ta prošnja bo v nebu. Sanktus. Poj: Sveti, sveti, sveti, Je Bog in naš Gospod, Z angelci pojte: Sveti Si ti, Bog Sabaot. V nebesih in na zemlji Vso hvalo, čast vselej 341 Stvari od svojih jemlji Zdaj in na vekomej. Veseli vkup pojemo Iz serca celiga, In njega vsi sprejmemo Kot svojiga Boga, Kater v imenu pride Gospoda našiga, Ves svet se k časti snide Sinu njegoviga. Po povzdigovanji. Poglej, o Oče, z visokosti Milostivo na ta altar! Kjer pernesemo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar: Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgolj ljubezni darovan: Za nas persojen umornini Strašno na križ je bil zaklan. Slabosti on vse naše nosi, De nas perpravi v sveti raj. On pri Očetu za nas prosi, De b’ z njim živeli vekomaj, 342 Naj te ljubezin ta ognjena Skoz prošnjo, Jezus omeči, De se ta tvoje smerti cena Nad nami nikdar ne zgubi. Jagnje Božje. Poglejte božje jagnje: Kak’ toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne, Kako za nas medli. On grehe nam odjemlje, On nosi vse dolge; Pokrajne cele zemlje Po njemu mir dobe. Duhovno obhajilo. Gospod jest nisim vredin, De b’ tebe dans zavžil, Al’ reci, de bom vredin, In bodem zopet živ. V duhu te prejeti Iz serca jest želim, Daj ženin naš presveti, De gnado zadobim. 343 Pri koncu svete mase. Daritev smo končali Ta dar je, Bog, tvoj Sin: Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Skoz njega smo prejeli Rešenje z naših vez. Zdaj zadnjič nam dodeli Svoj žegin iz nebes. Na čast Materi Božji. i. Glas iz serca poženimo, Mater Božjo prav hvalit’, Vsi ponižno zapojimo, Jo spodobno počastit’; Ona je nebes kraljica Ino naša pomočnica, Naj jo hval’jo vse stvari: Bod’ češena, d’vica ti! 2 . Prišla je, za nas rojena, Lepšat in osrečit svet; 344 Kakor limbar zasajena, Lepšal jo je dViški cvet. Je živela le v samoti, Le v ponižnosti, tihoti. Naj jo hvaPjo i. t. d. 3 . Z Božjo milostjo navdana, Polna od Boga dobrot, Mati Božja bila zbrana, In veselje nas sirot; Jezusa nam je rodila, Nam Zveličarja zredila. Naj jo hvaPjo i. t. d. 4 . Zdaj je ona naša mati, Ino Jezus Sin je nje; Nam zamore pomagati, Če pred sedež Sina gre 1 Naše prošnje predenj nosi, In za nas nadložne prosi. Naj jo hvaPjo i. t. d. 5 . Kakor je svitla danica, V nji gori tako svetost; 345 Je ostala vselej d’vica, V nji se Božja vid’ modrost! Kristjanje jo hvalimo, Svojo mater počastimo. Naj jo hval’jo i. t. d. 6 . O poslušaj zdaj, Marija! Mile prošnje nas otrok! Nas zatira hudobija, O poslušaj ti naš jok; Daj Boga za nas prositi; Vselej te žel’mo častiti. Naj jo hvaljo i. t. d. O kaki zahvali. i. Hvala bod’ Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite! Stvarnika, dobrotnika In Očeta ga častite! Kerub, Seraf mu pojo, Hvali zemlja in nebč. 15 ** 346 2 . Sveti, sveti, svet’ Gospod! Vse je polno tvoje hvale; Trume izvoljenih, o Bog! Večno čast ti bodo gnale; Vsi svetniki te časte, Vsi pravični te žele. 3 . Česen bodi trojni Bog! Oče, Sin in ti Duh sveti! Cerkve tvoje nauk ves Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus, Božji Sin, Je zapustil ga v spomin. 4 . O preljub Zveličar naš! Kolika je ljubezin tvoja! V grehe sim bil zakopan, Revna je bila duša moja, Ti pa prideš nam na svet, Smert, pekel in greh zatret. 5 . Večni Bog in kralj nebes Se poniža brat nas biti; 347 Nam živi in nam urnerje, Nam nebesa zaslužiti; Njega sveta rešnja kri Nas očisti vse ljudi. 6 . Na desnici božji zdaj Ga še imamo pomočnika; Sodni dan ga grešnik bo Vidil ojstriga sodnika. Milost, grešnik, le dobiš Dokler še na svet’ živiš. 7 . Jezus! bod’ usmiljen nam, V službi svoji nas ohrani; Kri si svojo dal za nas; Greh končaj, pri nas ostani. Peljaj naše duše v raj, Delež zvoljenih nam daj. 8 . Svoje ljudstvo srečne štor’, Zdaj in vselej nas obvari; Obdaruj in povikšuj In zveličaj svoje stvari; Hvalo bomo peli ti Tukaj in v večnosti. 348 9 . Milostljiv nam bodi dans, Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog! Daj de stor’mo dobro radi. V tebe upamo vsak čas, De ne boš zavergel nas. 0 Božiču. 1. Poglejte, čudo se godi! Kaj mora nek’ to biti? Nebeški dan o polnoči, To mora kaj pom’niti. Lej angela pred nami stat’, Luč svetla ga obsega; Od groze moram trepetat’, Povejte, kaj bo s tega? 2 . Tako pastirji govore; Pa angel se oglasi: Veselje oznanujem le, O srečni, srečni časi! 349 Zveličar se necoj rodi, Ni treba nič se bati. Je ubožin, v jaslicah leži; Lahko ga je poznati. 3 . Zaslišijo nebeških trum Častit Boga na nebi, Veseli mu ženejo šum, De svet otme v potrebi. Njih petja glas razlega se Veselo po širjavah: Mir vam, ki svete volje ste, Bogu čast po višavah! 4 . Pastirji se razvesele, Ko slišijo to novico; Do Bethlehema hrepene, Spoznat’ žele resnico. Pogledat pojmo, pravijo, Kar angeli so rekli: Teko in se ne vstavijo, fn k jaslam so pritekli. 5 . Tam dete vgledajo lepo, De ni se moč nagledat’, t 350 Tak’ ljubo, in tako sveto ; Žele mu dopovedat De ljubijo ga iz serca; De vse bi radi dali; Nauke vse, katere da, De bodo spolnovali. 6 . Tud’ mi zdaj k jaslicam pojmo, In bod’mo ga veseli; Zahvalo, čast Bogu dajmo, De smo pomoč prejeli. Pozdravljen bod’, Zveličar moj ! Vsak reci sam per sebi, De bi prišel do nas necoj, De bomo mi pri tebi. Od Jezusoviga terpljenja. i. Daj mi, Jezus! de žalujem, Smert, terpljenje objokujem, Kar si, jagnje, ti prestal, Grehe zbrisal, milost dal. Jezus! daj de tvoje rane Nas presunejo kristjane; 351 Smert, terpljenje prebritko Naj nam moč v smerti bo. 2 . Nas odrešit smert si zvolil, Pred Očetam trikrat molil, Si kervavi pot potil, Kelh terpljenja čisto spil. Jezus, daj de i. t. d. 3 . Tolovaji te obdali, Te zvezali in peljali; Oklenili ti roke, Ktere celi svet derže Jezus, daj de i. t. d. 4 . Trinogi so te sodili, Križaj ga, hudobni vpili; Tepli, bili, de se kri Iz bolečih ran cedi. Jezus, daj de i. t. d. 5 . Ternje bode čelo tvoje Za velike grehe moje, 352 Tebi, Jezus , kralj sveta, Se v roko terst poda. Jezus, daj de i. t. d. 6 . Oh! na križ so te razpeli, In na križi, te še kleli; Oh! za nas si toljk’ terpel, In za naše grehe umeri. Jezus, daj de i. t. d. 7 . Naši grehi so te zdali, Tebe, Jezus zasramovali; Za naš greh si tepen bil, In na križi kri prelil. Jezus, daj de i. t. d. 8 . Daj nam tebe le iskati, Svoje grehe objok’vati, De se tvoja rešnja kri Nad kristjani ne zgubi. Jezus, daj de i. t. d. 353 O veliki noči. i. Zveličar gre iz groba, Ob moč je smert, trohnoba: Velikonočno jagnje bil, Je za-me drago kri prelil. Aleluja! 2 . Otet je človek, rešen, V brežin satan trešen; Smert nima svojiga žela več, Odpert je grob! in kamin preč. Aleluja! 3 . Odrešil je očete Veliko časa vjete, Častito jih pelja sebo V zaperto z greham pred nebo. Aleluja! 4 . O kak’ se svetjo rane, Neusmiljeno mu dane; Veselje angeljsko verši, De smert je mertva nas uči. Aleluja! 354 5 . Je terdna naša vera, Resnica jo podpera; Zveličar je svoj grob prestal, Tud nam bo vstat z groba dal. Aleluja! 6 . Le kratka noč bo v grobi, Ker angel kmal zatrobi; Telo tud’ potlej popelja Zveličar v raj in smert neha. Aleluja! 7 . Dopolnit naše želje, Pripravit nam veselje; Greš ti Zveličar pred menoj, Prišel bom, upam, tud’ za t’boj. Aleluja! 8 . Življenje ponoviti, Tako v nebo daj priti; Kjer pri Očetu ti sediš, Od tam plačilo vsim deliš. Aleluja! 9 . Pred sodbo bom postavljen, Po svatovsko napravljen; 355 S kervjo, bom jagnjeta opran, Med tvoje svate svat odbran. Aleluja! 10 . Aleluja! aleluja! Aleluja! aleluja! Po tvoje, .Jezus, bratam brat, Daj tudi nam od smert vstat’! Aleluja! 0 Binkoštih. 1. Prid’ sveti Duh, apostelnam dan, Ker si bil danes va-nje poslan, De čuda Božje pravijo, Sovražnikam se vstavijo. Prid’ sveti Duh, te prosi kristjan. 2. Prid’ sveti Duh, daj svoje dari, In jih med svoje verne razli, Resnico de poslušajo, In nje sladkost okušajo. Prid’ sveti Duh razsvetli nas ti. 3. Prid’ sveti Duh, omeči serce, Zažgi v kristjanih svete želje, 356 Ljubit’, kar je pravičnika, Se varvati krivičnika. Prid’ sveti Duh, ljubezni svete. 4 . Prid’ sveti Duh, podperaj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost; Daj, de se ne spodtaknemo, Iz pota ne premaknemo. Prid’ sveti Duh, ti naša krepkost. 5 . Prid’ sveti Duh, ti zvesti vodnik, Veselje naše, naš pomočnik, O vodi nas do večnosti, Perpelj nas do srečnosti. Prid’ sveti Duh, ti naš poterdnik. Svetiga rešnjiga telesa dan. i. Praznika svetika Dans veselimo se, Prav iz unetika Serca naj hvala k re - Staro preide naj, Vse novo bodi zdaj, Misli, djanje, vsak prenavljaj. 357 2 . Danes praznujemo Zadnje noči spomin, Ker se spomnujemo, Kako je Božji Sin Svoje prijatle zbral, Jagnje jim jesti dal, Tak’ zapovd Judov dostal. 3 . Učenci zavživajo Velikonočno jed, Zadnjič dobivajo Rešnjo telo prejet’. Jesti ga jim daje, Pa razdeli se ne, Vsak posebej cel’ga prejme. 4 . Kader prejemajo Slabi njegov telo, Se ga navzamejo, Moč jim je prava to, Kelih jim tud zroči, Da jim ga in veli: Vsi ga pite, moja je kri. 5 . Tak’ je postavljeno Njega telo v dar, 00y.Zt’0z ssiaoG 358 Dušam pripravljeno, De ga zavživa stvar, Mašniki to store, De od njega žive, In ga vrednim vernim dele. 6 . Zdaj od nebeškiga Kruha naš duh živi; S kruha človeškiga Se nam prav Bog stori. Čudi se, o kristjan, Jezus je vsim jed dan, Bod’ si revin in zaničevan. 7 . Danes te prosimo Trojni edini Bog! V sercih te nosimo, Vari nas vsih nadlog. Živi nas slabe zdaj, K tebi nam priti daj, In te vživat do vekomaj. narodna in uniuerzitetna KNJI2NICA 00000429106 BJUMUM. _ Stran wjutranje molitve. ® Večerne molitve ' Molitev pri navadnih opravilih in priložnostih čez dan. Sveta maša. Nauk. Molitev pri sv. maši.. Krajši molitve pri sv. maši. Molitev pri čemi maši Premišljevanje terpljenja Jezusoviga pri sv. masi 86 Molitev, kadar ne moreš k očitni službi Božji iti 106 Zakrament sv. pokore.J®® Izpraševanje vesti. Grevenga.. • .."j® Sklep svoje življenje poboljšati. Molitve pred spovedjo.J" Nauk za spoved ..J®* Molitev po zadobljeni odvezi.1"® Sedem psalmov od pokore.1 Sveto obhajilo .. Molitev pred sv. obhajilam. Molitve po sv. obhajilu . •. • . • • * ‘ ' Božje čednosti: vera, upanje in ljubezen . . 191 Keršanska očitna spoved. Sveto obhajilo v duhu . Litanije od presvete Trojice. Litanije od Kristusoviga terpljenja ••••"“ Križev pot . . Rožni kranc ! '. !. Litanije od vsih svetnikov . . • f.„ Molitev po litanijah pri popoldanji službi Božji Lavretanske litanije ob praznikih matere Božje 251 Stran Mnoge molitve.254 Molitev staršev za svoje otroke.269 Zegen, kteriga naj starši svojim otrokam dajo 270 Molitev otrok za svoje starše.271 Molitev višiga.271 Molitev posla.272 Molitev za Božjo ljubezen.273 Molilev za ponižnost., 275 Molitev za čistost.276 Molitev za poterpežljivost.277 Molitev za spreobernjenje grešnikov .... 279 Molitve o posebnih potrebah.281 Zahvalna pesem sv. Ambroža.288 Molitev za srečno smert.292 Molitev za bolnika.294 Molitve v bolezni.295 Litanije od vdanosti v voljo Božjo .... 303 Molitev po zadobljenim zdravji.306 Molitve bolnika, kader se smert bliža . , . 307 Priporočevanje duše Marii i. t. d.312 Zadnji zdihljeji umirajočiga.313 Litanije pri umirajočih.316 Molitve pri pogrebu.321 Kar je vsakimu, kader se pameti zave, po¬ trebno vediti in verovati.323 Pesem pri sv. maši.328 Pesem pri žegnu.333 Pesem pred pridigo .334 Druga pesem pri sv. maši.337 Pesem ob kaki zahvali.345 Pesem o Božiči.348 Pesem od Jezusoviga terpljenja.350 Pesem o veliki noči.353 Pesem o Binkoštih.355 Pesem od sv. rešnjiga Telesa.356 Natisnil Jožef Blazmk v Ljubljani.