Hladnikia 47: 17–34 (2021) 25 LITERATURA BAčič, t., 1997: Prispevek k poznavanju flore Gorenjske. In: Kotarac M. (ed.): Mladinska biološka raziskovalna tabora Podzemelj ‚95 in Duplje ‚96. ZOTKS GZM, Ljubljana: 53– 60. BSBI, 2020: Online Atlas of the British and Irish flora. Botanical Society of Britain and Ireland. https://www.brc.ac.uk/plantatlas/ [dostop 12.12.2020]. dudáš, m., j. dAnihelkA & P. eliáš jun., 2017: Achillea ptarmica (Asteraceae), a scarce and less known species of the Slovak flora. Thaiszia – J. Bot. 27 (2): 95–109. euro+med, 2006: Euro+Med PlantBase - the information resource for Euro-Mediterranean plant diversity. Published on the Internet http://ww2.bgbm.org/EuroPlusMed/ [dostop 12.12.2020] floraWeB, 2020: https://www.floraweb.de/ . Bundesamt für Naturschutz, Bonn, Germany. [dostop 12.12.2020] hArtl, h., g. kniely, g. h. leute, h. niklFel & m. Perko,1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt, 451 pp. jogAn, n., t. BAčič, B. FrAjmAn, i. leSkovAr, d. nAglič, A. PodoBnik, B. rozmAn, S. StrgulC- krAjšek & B. trčAk, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. lAuBer, k. & g. WAgner, 2001: Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, Bern – Stuttgart – Wien, 1616 pp. nikolić, t. (ed.), 2020: Flora Croatica Database (http://hirc.botanic.hr/fcd). Faculty of Science, University of Zagreb; [dostop 12.12.2020] Poldini, L. (s sodelovanjem G. oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universitá degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine, 529 pp. Poldini, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell‘ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp. WrABer, t., 2005: O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije. Hladnikia 18: 3–10. gaBrijel seljak & Marija skok Draba aizoides L. subsp. aizoides Novo nahajališče v Dinarskem gorstvu, novost za floro Trnovskega gozda New locality in the Dinaric Alps, novelty in the flora of the Trnovski Gozd Plateau 9948/4 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Veliki Češevik, skalnato pobočje v smeri proti Stanovemu robu nad dolino Trebuše, 1280 m n. m. Leg. et det. I. Dakskobler, 28. 8. 2020, herbarij LJS (Draba aizoides var. affinis). Notulae ad floram Sloveniae26 Slika 1: Razširjenost vrste Draba aizoides v Sloveniji in stičnih območjih Italije – vir podatkovna zbirka FloVegSi (seliškar et al. 2003) Figure 1: Distribution of Draba aizoides in Slovenia (including some localities in NE Italy) – source FloVegSi database (seliškar et al. 2003). Draba aizoides (vednozelena gladnica) je južnoevropska montanska vrsta, značilna za združbe subalpinsko-alpinskih travišč (Drabo-Seslerienion variae) – aescHiMann et al. (2004: 550) in tudi za združbe skalnih razpok (Potentilletalia caulescentis). Razširjena je skoraj v celotnih Alpah, a tudi v drugih gorstvih južne Evrope, tudi v Dinarskem gorstvu (aescHiMann et al., ibid.). V Sloveniji je pogosta le v Alpah s prigorjem, zunaj njih pa so posamezna nahajališča v Zasavju in na Donački gori. Na slednji smo jo popisali tudi sami: 9760/1 (UTM 33TWM52) Slovenija: Štajerska, Donačka gora, Kugla, senčno skalovje, 760 m n. m. Det. B. Vreš & I. Dakskobler, 10. 7. 2013. 9760/2 (UTM 33TWM52) Slovenija, Štajerska, Donačka gora, vzhodni vrh, skalovje, 883 m n. m. Det. B. Vreš 18. 6. 1995 in B. Vreš & I. Dakskobler, 10. 7. 2013; vrzelast gozd (Querco-Ostryetum carpinifoliae) na vršnem grebenu, 860 m n. m. Det. B. Vreš & I. Dakskobler, 10. 7. 2013. Uspevala naj bi tudi na Notranjskem, na Snežniku pri Ložu (am Schneberge bei Laas) – Paulin (1902: 154). Odličen poznavalec tega pogorja Boštjan Surina (in litt.) njenega nahajališča na tej gori ne pozna oz. se ga ne spomni. V Trnovskem gozdu smo to vrsto našli pod Velikim Češevikom (1349 m) – v Govcih, v osojnem skalovju nad dolino Trebuše. Združbo skalnih razpok, v kateri uspeva, predstavljamo Hladnikia 47: 17–34 (2021) 27 z dvema fitocenološkima popisoma (preglednica 1). Začasno jo uvrščamo v asociacijo Phyteumato columnae-Peaderotetum luteae nom. prov. Od sestojev nekoliko podobne asociacije Phyteumato columnae-Primuletum carniolicae (dAkSkoBler & mArtinčič 2020) ju poleg prisotnosti vrste Draba aizoides in odsotnosti vrste Primula carniolica z večjo pokrovnostjo (srednjem zastiranjem) razlikujeta tudi vrsti Athamanta turbith in Primula auricula. Popisa se med seboj nekoliko razlikujeta predvsem v deležu vrst bolj vlažnega in bolj suhega skalovja. V prvem popisu z več vrstami vlažnega skalovja (Cystopteridion s. lat.), je posebnost tudi jugovzhodnoalpski endemit Cerastium subtriflorum. V podatkovni bazi FloVegSi (seliškar et al. 2003) so nahajališča vednozelene gladnice od nadmorske višine okoli 700 m: vrzelasto grmičevje črnega gabra in malega jesena v skalnatem ostenju Loške stene nad dolino Bavšice (T. WraBer 1964: 134), vse do nadmorske višine 2600 m (na Mangartu in Jalovcu, le nekoliko nižje na Kaninu). T. WraBer (1972) jo je popisal v sestojih asociacij Potentilletum nitidae, Papaveri julici-Thlaspietum rotundifoliae in Festuco nitidae-Rumicetum nivalis (torej v združbah skalnih razpok, melišč in snežnih dolinic). Tudi surina (2005) jo je našel v podobnih združbah, v skalovju in v snežnih dolinicah, v sestojih asociacij Saxifragetum squarroso-crustatae, Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii in Saxifragetum stellaro-sedoidis. Po naših spoznanjih pogosto raste v združbah s kamnokreči: Saxifragetum squarroso-paniculatae nom. prov., Primulo auriculae-Saxifragetum paniculatae nom. prov., Saxifragetum burseriano-crustatae nom. prov., a tudi v drugih združbah skalnih razpok: Ranunculo traunfellneri-Paederotetum luteae, Campanulo carniace-Moehringietum villosae, Campanulo carnicae-Paederotetum luteae nom. prov., redkeje v združbi snežnih dolinic (Homogyno discoloris-Salicetum retusae), v kamnitih gorskih traviščih (Pediculari julici-Bromopsietum transsilvanicae), v alpinskih zelo skalnatih traviščih (Saussureo pygmaeae-Caricetum rupestris), a tudi v zelo kamnitih gozdovih črnega gabra in malega jesena (Fraxino orni-Ostryetum) in celo smreke (Adenostylo glabrae-Piceetum). V skalovju severnega roba Trnovskega gozda, v Govcih nad dolino Trebuše, uspeva precej bolj alpsko razširjenih vrst, vendar smo jih več našli v njihovem vzhodnem delu pod Zelenim robom in Poldanovcem. Najlepši premer je Zoisova zvončica (Campanula zoysii), ki ima tu celo edino nahajališče zunaj Alp. Vednozelene gladnice pod Poldanovcem in Zelenim robom nismo opazili, zato sklepamo, da je kljub geografski bližini Julijskih Alp v Trnovskem gozdu precejšnja redkost in vredna pozornosti. ZAHVALA Zahvaljujeva se doc. dr. Tinki Bačič in prof. dr. Boštjanu Surini za pomoč pri iskanju podatkov o uspevanju vednozelene gladnice na Snežniku. Soavtorji arealne karte (slika 1) so tudi mag. Andrej Seliškar, Brane Anderle, Branko Dolinar in Janez Mihael Kocjan. LITERATURA AeSChimAnn, d., k. lAuBer, d. m. moSer & j.-P. theurillAt, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae–Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp. dAkSkoBler, i. & A. mArtinčič, 2020: Plant communities of moist rock crevices with endemic Primula carniolica in the (sub)montane belt of western Slovenia. Hacquetia 19 (2): 155–231. Notulae ad floram Sloveniae28 Paulin, A., 1902: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam II [Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 2]. Centuria III-IV, O. Fischer. Labaci, pp. 105–214. SeliškAr, t., B. vreš & A. SeliškAr, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. SurinA, B., 2005: Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogorja v Julijskih Alpah. Scopolia 57: 1–222. WrABer, T., 1964: Ein Beispiel der thermophilen Vegetation aus den Julischen Alpen (Vorläufige Mitteilung). Acta botanica Croatica, vol. extraord.: 133–137. WrABer, T., 1972: Contributo alla conoscenza della vegetazione pioniere (Asplenietea rupestria e Thlaspietea rotundifolii) delle Alpi Giulie. Tesi di laurea. Università degli Studi di Trieste, Facoltà di Scienze, Trieste. 81 pp. Preglednica 1: Sestoja z vrsto Draba aizoides v Trnovskem gozdu Table 1: Stands with Draba aizoides in the Trnovski Gozd Plateau Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 28 23 03 28 23 05 Nadmorska višina v m (Elevation in m) 12 80 12 80 Lega (Aspect) NEE NEE Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 80 90 Matična podlaga (Parent material) DA DA Tla (Soil) Li Li Kamnitost v % (Stoniness in %) 100 100 Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %) E1 30 30 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 20 20 Število vrst (Number of species) 21 17 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 10 10 Datum popisa (Date of taking relevé) 28 .08 .20 20 28 .08 .20 20 Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m 40 87 34 40 87 22 Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m 50 97 50 5 50 97 52 6 Physoplexido comosae-Saxifragion petraeae Athamanta turbith E1 2 1 Paederota lutea E1 1 1 Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae E1 1 1 Hladnikia 47: 17–34 (2021) 29 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 Cystopteridion s. lat. Cystopteris fragilis E1 + + Cerastium subtriflorum E1 + . Carex brachystachys E1 r . Valeriana tripteris E1 r . Aster bellidiastrum E1 + . Valeriana saxatilis E1 . + Potentilletalia caulescentis Primula auricula E1 1 1 Draba aizoides E1 + + Saxifraga crustata E1 r r Festuca stenantha E1 . + Asplenietea trichomanis Asplenium ruta-muraria E1 + 1 Asplenium trichomanes E1 r . Moehringia muscosa E1 + . Elyno-Seslerietea Sesleria caerulea E1 2 1 Ranunculus carinthiacus E1 + . Carex ferruginea E1 r . Erico-Pinetea Calamagrostis varia E1 + + Allium ericetorum E1 + . Rhododendron hirsutum E1 . + Fagetalia sylvaticae Cyclamen purpurascens E1 + . Fagus sylvatica E1 . r Mahovi (Mosses) Tortella tortuosa E0 1 + Neckera crispa E0 . 2 Ctenidium molluscum E0 . + Legenda - Legend A apnenec- Limestone D dolomit - Dolomite Li kamnišče - Lithosol igor dakskoBler & Branko Vreš