LISTEK f Prof. Fran Vajda. (17. IX. 1876. — 27. VI. 1929.) Nisem vedel za njegovo bolezen, še manj sem pričakoval, da bi nas mogel zapustiti v najlepši moški dobi, 'ki je bil vendar ttlesno krepak in odporen, duševno čil in vedno poln načrtov. Prezgodaj je odšel — tudi on prt» egodaj... Za Frana Vajda sem slišal prvič, ko sem iprišel za učitelja v njegovo rojstno župnijo k Sv. Marku niže Ptuja. In iz besed, ki sem jih o njem slišal bodisi od kogarkoli, je zve« nelo neprikrdto spoštovanje. Čeprav je bil Vajda takrat še mlad človek, še nedovršen študent, ki se je na Dunaju preživljal z do* mačim učdteljevanjem v visokih krogih. Pri Sv. Marku scm ga tudi prvič videl, ko se je 1. 1905. vrnil domov po prestalem profesorskem izpdtu iz matematike in fizike. A že takrat sem videl dstega kakor pozneje v Ljubljani, kjer je poučeval na realki, pa ki sem ga obiskal na Sušaku kot profesorja re* ške pomorske akademije in sva hodila po morskem obrežju v Opatiji in iatega, ko me je usoda spravdla z njim v tesnejše stike na skupnem šolskcm delu: resnega, zrelega mo» ža. krepkega, vitkega, uglajenega, ki mu Je resnost povečavala kratko pnstrižena brada, obkrožujoča mu lice. Moža, s katerim si »e mogel razgovarjati o vsem, ki je imel bistro scdbo ia vse, ki se je zanimal za vse, a naj* bolj za šolo in za njene dobiodelnosti med narodom. Nekaj pa je bilo na tem vsestranskem človtku, česar se ni dalo pozabiti, kdor ise je kdaj z njim razgovarjal; to je bil njegov po» gled. Skozi ostre očali so se zazrie vate nje» gove rjave oči in povpraševale: »Kdo si? Kaj si? Koliko veljaš?« Ta pogled te je presoje* val in presodil: ali je šel preko tebe. ali se ti je toplo nasmehnil. Mislim ,pa, da je bik> prvo kaj redko, zakaj Vajda je bil človek, ki je razumeval, kakor more to pedagog, ki je odpuščal, kakor to mora šolnk. — Le enega ni odpuščal in je mrzil: narfldno odipadnis štvo, :zakaj bil je iz krajev, kjer je mogel vi* deti, kam to vodi... Ta bistvenost v njegovem znacaju, ki jo je izbrusilo življenje kaj zgodaj v borbi za obstanek in jo je podkrepiila širokoglednost v svet, je podčrtavala Fr. Vajda kot delavca: širokogrudnega v nacrtih, do skrajnosti minu« cijoznega v dzvedbi. Kdor ho6e pripoznati ti vrlini šolskega delavca Fr. Vajda, naj prečita samo dva njegova spisa v »Popotniku«: »Pri* spevek k šolskemu programu« v 1. 1919. in Vajdovo oceno dr. K. Ozvaldove knjige »Novo življenje — nove naloge« v 1. 1921. Svoje misli pa je v besedi in v pdsmu izražal kratko. jasno, pa brez strahu za izamero; kot mož je povedal moški brez ozira na levo ali desno, a vedno v obliki, ki ni mogla zaboletl, ker se ji je videl dobrd namen. Ker sem že poznal te osobine cloveka ln šolskiga delavca Fr. Vajda, sem se po pre< vratu odkrito zveselil prilike, da' bom moge] na malem koščku z njim sodelovati v pro* svetni organizaciji. Takrat je prevzel Fr. Vajda vodstvo gdmnazije v Ptuju — pač kot najpoklicanejši, da kot bivši učenec nemškega tega izavoda, kot predober ipisihološki pozaavalec Ptuja in okolice »posloveni« ta zavod. A ni se omejil v tem delu: marljivi organizator je imtl pred očmi vse ptujsko šolstvo, in odkrito moram povedati, da mi je bdl v onih dneh, ki niso bili lahki za novinca šolskcga nadzornika, krenka oDora Dok. Vaida s svojim bistrim očesom, s svojim inicijativnim in organiza* torskim duhom ter s svojim odločnim, a veds no tako taktnim nastopom. Poleg Mardbora je bil tiste dni Ptuj pač najtrši oreh in malo« dušnost, često celo obzirnost takrat nista bili na mestu. — Pri slovenskih Ijudeh je bil ta* krat pogosto nam osnovnošolskim učiteljem zelo potreben avtoritativni gimnazijski rav» natelj Fr. Vajda, ki pa v učiteljiski sredini nikdar ni bdl drugo kot »šolnik«, Mo>ž, ki je bil kot realčni profesor v Ljubljani med ustvaritelji slov. prof. društva, je v prvdh letih po prevratu ubiral pot k or* ganizaciji vstga uoiteljstva brez ozira na šol« sko kategorijo, na kateri službuješ. A v ti< stih dneh je bilo tudi zanj preveč podrob« nega dela in cepanja moči, da bi mogel mi!1 sliti na realizacijo široke koncepcije, ki jo je v ožjem okviru uspešno gojil z lastnim zgle« dom. Še danes jc škoda, da je ostalo le pri tem, kar bi bila korist i za naš stan i za šol« stvo i za vso narodno kulturo. Komaj pa se je delo malo poleglo, je kli« cala pok. Fr. Vajda dolžnost drugam: 1. 1922. je bil pozvan v mindstrstvo prosvete v Beo* grad kjer je počel organizirati, t. j. ustvar« jati. kar sc pravi »iz nič kaj storiti«, odsek za Slovenijo. Osnovnošolsko učiteljstvo je že takrat stremilo za tem. da pride na to me« sto človek iz njegovih vrst. Reči pa moramo, da je tudi s pozivom Fr. Vajde dobro odre^ zalo; saj jt bil to mož, ki se je z največjo marljivostjo utapljal v delu za vse in vsako* gar, ker ni nikogar odsebljal, kajti »uoitelj = učitelj«, mu je bila matematiška formula. In v ministrstvu si je kmalu pridobil ugled, za njim pa je ostal glas: »Bio je jtdan vrlo kul= turan čovek.« In ta glas pove mnogo. Pove mnogo tudi v časten spomda Fr. Vajde. Pavel Flere. Stojte grobarji snemite mrtva* ški prt, da vidi narod še enkrat njegovo lice, kajti bil je učitelj..., človek ..., mož... Prelomil se je hrast, ko ga je pozdravljal še poldan življenja. Zakaj? Ko nas je klicala pred desetimi leti tja na iPtujsko ipoljr velika naloga, ;zažigati in netiti sveti ogtnj na pogasnjenih ognjiščih, v zapušcendh dotaovih, na oskrunjenih oltar=> jdh, kdo nam je kazal pot, kdo je dvignil pla» menico pred nami? Fran Vajda! Da, bil je pokrovitelj ptujskega šolstva, njega preodli* čen graditelj in zidar duševne svobode. Ob* čudovali smo njegovo srčno odliko njegovo izrazito hotenje in blesteči razmah njegove dnteligence. Fran Vajda! Klanjam se tvojemu spo= minu! V spoštovanju posvečam svojo bcsedo tvoji skromnosti, v hvaležnosti povesim oko pred tvojo veličino ter ti daruj«m lepo in po» božno misel, spominjajoč se one dobe, ko sd mi usmerjal pot v dolžnosti in delu. Danes, ko stojimo ob tvojem sveže iz< kopantm grobu, listamo po knjigi tvojega življenja: trpljenje ..., delo— delo...; od* piramo srca v sprejem tvoje dediščine... Trudnd sejalec moj, lahko ti spanje! Glej jih, kako ob obzorju gredo čili in zdravi, objeti v Ijubezni z delom tvojim prekvašeni. S pravico si se prispodabljal ;z onim mi« tološkdm junakom, kateri.ga je metala so» vražnikova pest na zemljo, kl pa mu je da* jala novih moci nov odpor, novo silo in vo=> Ijo Tudi itvojo dušo je hranila zemljica naša, tudi tvojo voljo je krtpi.la in jačila rpdna gruda, ki je sprejela danes tvoje truplo — svojo last. Če pogledamo tvojo rojstno hdšo, ki stoji majhna in ponižna, kakor da se boji pogledati v svet, najdemo odgovor na vpra=> šanje, odkod ta nenavadna individualna sila, odkod to plodovito delo in to tiho nesebično življenje? Ndkdar se ni pokoril tvoj duh ma» tcriji, ampak te je nasprotno dovedla dolga, težka in polzka pot življenja do pravtga člo* vecanstva. Tako sd konČal s triumfom. Nam pa bolest oklcpa srce, in duša je mma, ker solza je kanila v njo ... Pravijo, da čebelica umre. Ne umre. Utrujena se samo ustavi v svojem poletu pov.si peruti, da se okrepi za nov polet k .solncu. Irma Scheligova.