Potreba uilteljske stalnostl Učiteljstvo je pretrpelo najtežji udarec v zgodovini svojega stanu z ukinitvijo učiteljske stalnasti. S tem momentom je izgubilo svojo hrbtenico in vzgojni vpliv v najširšem pomenu besede. Učitelj ni uradnik, ki rešuje akte in ima opravka z mrtvim materialom. On je vzgojitelj mladine in njegov poklic je v tem, da najde pravilne osnove in pravo pot ter da razvije otrokove dispozicije in sile do najvišje mere in ga tako pripravi za bodočega zdravega in polnovrednega člana človeške zajednice. Za učitelja je premalo, da pozna učni načrt in metodično pot, da doseže predpisani učni smoter. Če bi bil le to, bi bil v pravem pomenu besede »učitelj«, ne vzgojitelj zaupa- In sedaj pridc najvažnejše. Učitelj bodi torej zdravnik, svetovalec in zmiritelj slovenskih vasi. Vprašam vas, kdaj more biti to? Spoznati, študirati, ljubiti in spoštovati mora običaje in navade ljudstva, poznati in spoznati mora ljudi, njih duše, stanovanja, hleve, živino, prepire, sovraštvo itd., kratko: poznati mora v resnični luči vas, kjer službuje. Opazuje pa jo lahko, če se je v njo vživel in jo vzljubil. Vživeti pa se more le, če živi v vasi dovolj časa. Koliko časa potrebuje, da samo spozna vse ljudi in koliko več mii je potrebno, da pogleda za Potemkinove kulise. V interesu življenjskega pouka je, da pozna učitelj vaško življenje, in nujno je, da ostane v svojem službenem kra- ne mu mladine. Tczko je namreč prav učiti ju čim dalj časa. V nekaj mesecih tei nalogi ter naiti nravilnn nnt Ni nvnma na ip v vp- „„ _„ ™«,J^^4.:<.: :„ x_ „„ . ¦;i_i.. i ter najti pravilno pot. Ni dvoma, da je v veliki meri odvisna vzgojna stran od pravilno izbrane učne snovi. Zato je učitelju potrebno, da zna najti primerno vzgojno in učno snov. Toda za pravega narodnega učitelja tudi to nj dovolj. ne more zadostiti, in če se učitelji vsak mesec ali vsako leto menjujejo, ni nobenega, ki bi bil s srcem med ljudstvom ter bi ga razumel, poznal in mu služil. Sklepam: Učitelj mora biti na svojem Ljudska šola mora biti Ijudska in mora m^stu stalen, da se more ves in popolnoma koreniniti v krajevnem kulturnem in gospo- yzlvet» vy. SVOJ okoliš, ga poznati in spoznati darskem miljeju. Prvi princip delovne šolc je, da je obravnavajoča enota vzeta iz resničnega življenja in mora biti s sodelovanjem vseh učencev temeljito in vsestransko obdelana, da bo služila nekoč poklicnemu in javnemu kmetovemu življenju. Pouk ne sme biti znanstveno dociranje, temveč razpravljanje in po- ter v luči spoznanja resnično služiti vasi. Nič manj važna ni socialna stran vasi, in psihološko opazovanje staršev in otrok. Že dejstvo, da potrebuje učitelj dva meseca, da spozna učence po imenu, govori, da ie pogosto izmenjavanje škodljivo šoli. Še več časa potrebuje učitelj, da opazi učenčeve govor o domačih problemih, predvsem obrav- zmožnosti in da najde za vsakega otroka najnavanje napak. boljšo pot in pogodi na najobčutljivejšem mestu v vzgajanju. Da more pravilno presoditi učenčeve zmožnosti, njegove navade in obnašanje, mora temeljito poznati njegove starše in znati za socialne razmere, v katerih živi. Ali ni čudno, da tolikokrat učimo in vzgajamo mladino, ne da bi sploh poznali njihove roditelje, kaj šele, da bi nam bilc znane socialne razmere otrokove. Naša vzgojna in učna stavba pa mora stati na trdnih fundamentih ter mora temeljiti v realnih krajevnih in socialnih razmerah, v katerih živi učenec. Brez tega visi naše delo v zraku. Podobni smo graditelju mostu, ki ne pozna terena, na katerem naj bi zgradba stala. Prispodoba velja za učiteljevo delo. Tudi učitelj gradi most, namreč življenjski most, preko katerega bo nekoč otrok stopal. Ali ni iluzorno vse naše delo, če ne poznamo najvažnejšega činitelja — učenca in če nc poznamo končno vseh onih faktorjev, ki pridejo pri oblikovanju do poudarka: brez poznanja učenčeve duše, brez poznanja razmer, v katerih živi sedaj, in brez poznanja gospodarskih in kulturnih okoliščin (vasi), v katerih bo živel. Podrobno pa more učitelj pronikniti v dušo učenca, če živi v kraju dovolj časa. Samo če je na kraj navezan in povezan, bo z ljubeznijo iskal vse nagibe in ovire, kj vplivajo na vzgojo. To je drugi moment, ki kriči po stalnosti in jasno priča, da se more posvetiti in vglobiti le učitelj, ki je stalen na službenem me- stu ter se more v brezskrbnem miru posvtiti svoji nalogi. ' In končno je stalnost potrebna tudi radi učitelja samega. Dokler je stalen, odpadejo vse razprtije in netovariške geste. Z nestalnostjo pa nastopi boj za boljša mesta in s tem dva tabora. To zanaša v učiteljske vrste razprtije, vstvarja preganjance in preganjevalce, ki svoje vloge od časa do časa menjajo. Taka trenja kvarno vplivajo na mladino. Sovraštvo med učiteljstvom odvzema vzgoji najvažnejše: vzgled. Učitelj mora biti in ostati mladini najsvetlejši vzgled dobrega, poštenega člana človeške družbe ter mora najprej sam živeti v ljubezni in vzajemnosti, če hoče, da bo nekoč mladina taka. Vse navedeno me opravičuje, da zaključim, da je v interesu dobre šole in vzgoje, da postane učitelj zopet stalen na službenem mestu, da se more poglobiti v razmere svojega kraja in spoznati vse činitelje, s katerimi se učenec in učitelj dnevno srečujejo. In končno mora biti učitelj vzgled prave dobrote in ljubezni, zato mora vladati v učiteljskih vrstah tovarištvo in vzajemnost, da prednjači složno učiteljstvo s svojim vzglednim življenjem mladini. Učiteljstvo hoče posvetiti vse svoje sile veliki nalogi, ki mu je določena: da oblikuje in vzgaja mladino v poštene in dobre vaščane in državljane. In pri tem delu mora imeti stalnost na službenem mestu. — a