.Gorica'
uhaja vsaki torek insoboto. Ako
padc na ta dneva praznik, dan
poprej.
Uredništvo
sc nahaja v .Narodni Tiskarni*,
ulica Vetturiin št. 9, karnor je
naslavljati pisma.
Nefraukiruna pinma
se no sprejemajo, cnako Be ne
uvaž-.ijojo pisma brez podpisa.
RokupiKi
dopisov sc ne vračajo.
GORICA
TBLBFON it. 201.
»»orira*
Mane na leto 10 K, za pol let»
S K. za četrt leta 250.
rpravnlitvo
se nahaia v „Narodni Tiskarn!"
jlica Vetturini 5l 9.
I/A <»glaHf
se plačuje od čvetKostolpne petit
vrste po 14 vin.. za večkratni
natis primeren popust.
Poxame/.iif ftt**vilkt* '
jianejo 8 vin. in se prodajajo »
raznih goriških traiikah.
St. 63.
V (iorici, v torek dne 12. avgusta 1913.
Leto XIV.
Opečeni otrcci.
Star izn.k z.e prax i, tin sc opec-Jii
Dtrok i::4ii.ia koii in ue :4rc xee blizo /cr-
iax ice. ki v;a jc cnktat opalilji. Naše di-
plomalc prav lahko priiiicria-uin lakfin
otrokoin, ki pa sc zalibov; ictfa izrcka no
dr/e. Naši politični otroei so sc opekii
/c večkrat, a kljuh leinn siliio si x; duo
\- /eriax ico kakor noeui inetulji na sve-
jo. Ysak nax'udeu. skromeu nieščan /.c
u\"idi. kako bre/.potrebno in ncsmis.i-
no ]c bilo našc uiucšavanje \ balkanskc
zadc\ c. a vendar liočejo :4ospodje diplo-
matic \'Liidar dnst.:i Sc kak iiov poraz
na halkanskciii uekrxaxeiu bojišču.
I >c, seuai IKIČ inorauio iiri/nati, da
z halkaiisko poliiiko nisnio inicli \spc-
ha. I'aikanska politika ie iiiorala bili in
sc xedno inora liiti prctc/.n<> slox a'isK,'..
naši diplomatic pa sc sc dr/ali Ic sl,p.-
izxo/.ene ni. inškc poti in sc o/irali Ic na
to. ka.i ho icinii ali oiicinn Ncincu po ui-
lii. nc ka.i pa bo dr/.avi \ korisi. 'I ako
sine sli na (i;i 11¦;;m111 od ciH.'4a poloiua do
dni^'c^a in polav(nnia so iias prchrisani
in prctkanii niski politiki potistiili .i^o
\ ( /adje in mi na Halkanu niiiuiino nic
xec \clia\e. Izvoibili miki lain dun
političcn \pli\ sploli. izvjubili sino svo-
ie 'rvi'nvskc /xe/c in odjeiualcc. in na-
/adn.ic smo prax1 ob koncu halkaiiske
vojskc i/ii"iibili šc /axe/no ninninsko
državo. take, da nain nc ostaiic prax nij.
na kar hi !:dikc ^c /:c!;:Ü v balkanskeui
x'pra^anju. I 'ok'!4 te;4a sino inicü in ^c
vedno iinanio (.¦vo'omnc \ nine siroški-.
kcr cola vrsta nasili polkox' ic sc xcdno
do /ob oborožciia na naši iu/ni incji.
Yse to ic bilo pač čisto brcz poin-bc.
ki'- \oiska na l>alkanii ni bila napcri^n i
proti nain. l>:ikcr bi sc dalo sod.iti po
pripraxali, ainpak cdino Ic proti Tin!\ii.
Jc sicer nckani čudno: 1 nrck ic inicl
napoxedano \oisko. oboro/cxali smo sc
:>a ini!
Scda.i ic s!\ar na lialkanu končana.
Mir ic sklcnicn in inc.ic so določcnc.
Cesar ni zmo^la li^ta sla\na konicrci-
mI \' l.Miidonu \- pol Ictn. to sc ic /.'j,odil )
scda.i v hiikaicšin \' par dneh. Hrc/.
'istc^'a cvropskc^'a nad/orsiva so sc
balkanski bojexniki sporazinncli do
kraja in čctudi obstoia tnpatain sc kako
nia.iliiM) na\ skri/ic. ic \cndar elo^nan-'/
vclikc iiiiiTA'iio di'lo sk(;ro do k(Mu:a.
Hrcz \clcvlasti jc seveda slo dosti bolj
ie,\nosi.A\ sn.\'r:sTi-R:
Kupleti in pesrai.
N'as vipavski starina, /nan v prcjs-
njih časili pač \sakcmu narodneniu dru-
št\t! in vsaki "Citalnici^. jc siopil pied
nas / \ cetiin snopieeni svojili pesii«i.
pri^odnie, kuplctov itd. i csnik l-'ado
sla\' SiKcstcr jc donia z \ rlmikc. scdni
p;i P.astanjcn žc dol^o dobo let \ \ ipa-
Pi. Ni sc solal, ni se nčil dclati nmclnili
verzov pri raznih niojstrili in pistnon-
kili. Kakor inn ic vclelo rodoljnbno srec,
!ak(; ic zapel in ni zapel slabo. ka\or l:i
kdo mislil. Seveda u'a tie sincino nieriii
s I'rcscrnovim \atloin, tja nc spada, a
'.'kljub svoji priprostosti inia v sebi
marsikatero prav lepo niiscl. marsika-
tero prav lepo /.mo. \'se ni zrnje. tudi v
najboljsein klasu nc. Prijctno Jč pa i.sta
Pi'iprosta stnnia. iiriprosta niclodija, ki
jo razume vsuk in gre tudi navadiieiun
seliaku do srea. \ teni tic! velik kos
Pesnišketfa darn. Ako bi bil Silvester
imel ugodne razmere. ako bi se bil so
liilro, kcr dolvroeasiie konierence st\a:
Ic ,-a\ lacnicio in oicznicio. \ si c I7<,T'.-
pi smo se prav posicno oddalmili. '• o
ie poletcia po s\ctn \cst. da it.- niir /a-
:
aka, pai diplo-
inatieiiili '«j,Li\ s lent iniroin ni /adoudi-
nili in zdi se iini, da jc poircbna sc-uai ¦
ikka poseb.na \ rlio\ na rc\ i/.ija \se!i
n,in,', mil toek. I odobiM. ic. kal-.or bi Iio-
lcli ^ospodic diplomat jc spct inicti kai
dcla mi bi radi razdra/.ili in našnntal,
balkiuiske naiodc na kak nov ii(üii,
pks. |O ni poliiično. a tudi nc eloveko-
liul no.
/ \ semi -ilaini bi inorali odlojilni 'm
incr<-daiid iiio/ic dekili na i(/. da sc sklc-
njeni niir tudi litreli in praiMičiio i/\cde.
t'v pa dražiti /c tako ra/di\ iana lind-
^i \ a M.i no\ a so\ !\isi\ a.
\ tcj zadc\ i sj posfbno miu.^o ilaio
opra\ iti k'usi ia pa uaša diploiiKt^iia.
I >a >e niski poli'.iki /a\ zcinaio /a l>o',-
v;ar^ in iini I'oOeio nekoliko po\cca'i
ni'di dele/, to ic /c innliis o. a. t< I'k •
niani nain ic nnilii\o. kai 'iaz bi iskaii
ü.i tain doli. s^daj ko nain .;c š.j Ivn;i¦:i
nii;i \ :-la \ na'-in'omi tabor.
Za nas ic l'.alkan )io \ sein t..in. k::r
sc ic doli /vil^aroin na korist in <\a si niorauio
Hol^arc pridobiti. Tako pridobixanic ob
dwmajsti uri jc pa prax i ncsniiscl. \ko
^i nisnio Jo sedai /uah niko^ar na l':d-
kann pi'idobiii. si-a tudi ^edaj nc bomo
we inov;'li. \c> i^alkan jc xendar popil-
nciiia pod niskini xplixoin, to 1m uiorali
xcilcti tudi /c uasi diploinatjc in Mlo
x/bnia Ic posnicli. ako sc mi siliiiio
tja x nics kot holuarski pokrox itclji.
Kocka ic padla in liočcš nočcš, ino-
rauio stopili / balkanske^a po/orišča.
k.icr 1m bili laliko i^i'ali |m'\d ulo^o kot
x-'dai k'usi. a sino Neniccni in Ma/a-
roni na linbo /a\'ri;1i vsc sxnic \ isokc
polit'C'iic in dr/ax'ne kiM'isti. Sice pa ic
vendar bila rax no uaša parola: Balkan
I liai si ra/dcle l;al!;anei. kakor iini jc
1 liubo. Ll.iiu tedai dra'^o in brc/plod!1/)
; - nit-sax anie x- tuie zadcxe? Nam pač
' ka/.e bolje. da p()rabiino svoj denar /i
I donuue lastnc potrebne. kot da bi še
;laljc iurali kake balkanskc pokrox itelic
if i.Mieli s\oje vojaštvo še pod oro/iei,'.
. >.a^u. I o si; balkanski narodi /c raz-
pustili s\ oje Cctc. \c^krtit sino se /e <<-
p'kli in cas ie že, da se o^neino o^nja.
Naše stališče.
\ aiMi xolilne^a boia ic najila^al
r.L. ¦ opctoxau.). da pozdravlja z x t•-
mIiciii » sakei^a Kraniea. ki pride k luun
in se liašim r; /nierain prilajiodi ter ^
uiili siiMslu deluie na tfospodarskem. nv-
^ain/ato! lcnein in političneni polju. I'u-
di je J'r. I., naxedel iniciia 'a/nili (sro-
^pod<»\. ki M) sicer s Kranjske^a donia.
a u/ixuit) pri'nas \sestraiisko spostoxa-
nie in /aui>aiiie. Toda x so to doka/o-
xanie jc ostalo pri ^r(»spodih okoli N.
L. UK/. . spcšiio in ^elo iiabljaiiski
Slo\'elH.\ ic sedu lia sodlli stol. s-j
p.ostaxil \' pozo t'.r nain xtjjcI x- obraz
lokalni patrioti/em.
I me se. da lias jc x si\c /ade'o
to nenprax ičeno očitanjc. zato :4a tudi
lie moreino utakniti iiiirno x /ep. I/-
zxani sc jutinio priiimranc posiaxiti s>
\' bran, kcr nam ni nikakor mo^oCe po-
shišaii ii'irpo, če nam kdo neo|">raviC'en )
očiia. da ne sledinio dulin časa.
Z'^'odox ino s|i xeiiskcKa naroda P<:-
znanio tudi mi. zato se zavcdamo. kako
zelo nam ie škodilo delenie starc^a Ko-
rotana in uničenie lepe lliriie in x vs. i
sx'oii dtiši bridko obC'tninio vse /lo. i\i
so '4a princslc med Slovenee unietiio
posfax'lieiie meje. /ato jc tudi nasc sree
zadrbtelo \ cselja. ko ic \ oditcli \ . L. S.
dr. Sustcršič proijlasil med Slox'cnci ui
I Mrxati postavliene meic kot odpraxlic-
! ne tcr sloxesno zaklical. da ne lioznamo
I \'cv ne Kraniccv. nc staieivex. nc lstri-
| jaiiov. ne Uoricanox', nc Palniatincov
I ter nam / v/neseniini besedami xTl v
| sree /axest. da sum med seboj bratie.
'¦ Ta lepa ideja uaiu ie postala od xstano-
I xitxc \. 1 . S. naprei /xezda vodni.-a.
! zxcsio snn> ii slcdili. ii sledinio in bomo
slcdili. ( KI teu'a načcla nc :4aneino nik-
! i'ar in niti /a las nc. Ncupo^ljix'a odkič-
! nost uas bo vodila proti slelicrnciuu. ki
ii! nas hotel zopet razdxoiiti, a ra\no
tako^kz nie nianišim odporoni nasto-
,!iuioj|Ä|i xsak(*uiur, ki išee x naši edi-
nosii^SÄc/a dobiCka. Take ljudi boiro
me:Mji» razdirače na.se politicne moči
ui xef§ri in ee bodo ti liudie s Kranj-
-Kc-Ka jili boiui; x sxrlio točnejšeKa o-
''.načeuia nazixali -kraniski razdira-
vJ."
Prsti na roki niso euaki in tudi vse
Kranice ni ljubi H04 obdaril z enakinii
. rlinami. Sp()štiiiemo našu brate s
KraniskcKa in ccniino njih plemenito
dušo. i)oznamo uidi njih iiravičnost ;n
/.ato xeino. da nain ne zamerijo. če brez
o^inkov receino. da rodi fudi njih aV-
zcla seliitcrtie ljudi. s kateriini se ne da
izhajati. Mi Kranjeev radi te^a prav nic
He pod^eniijieino. kcr xeiuo. da sc tako
:4odi po celciu boziem s\etu. toda n:\sa
obzirnost do njih ne more iti tal.o ualec,
da bi takini liudein pustili ])\'<. or^ačaii
nam \" ^kodo kozoUe na i>!iii:Mem i o-
l.iu in iiiirno 4iedali. \ak > d-.Tiio na to,
da bi postali na.ši voJnelji.
Sloxenec' nas ie v zaJmem Jasa
ze veekrat atakiral radi razmer. ki ^o
/axktdale na 'iorSk.pi. Mi smt zato
ponovpo posk'.isili nanra\ t ;..:r,et ttJ.
:> odbili so '4a 'lov' --.timim1 M'u'i.r i • >-
bo ti liudie hodili po taki poti. ie spora-
zum iicmo'4oC:. Ce hoče Slovenee» ko-
i'istiti dobri \ sod |)otreb.o narodue^a razuincva-
uja, spostoxauja in delovania in marsi-
katera njci^ox ill pesiuie ic \ /klila i/. na-
rodno nax'diihcuc^a ali o^orčeuevia sr-
ea. /e profesor Kržič je pisal o Silve-
stru \' »|)robtiuieahu: >>Znaeai vrle^a
Slox enca ka/c pesuik SiKcstcr po vseli
sxiviili poezijali." In to ic tmli res. Ma:i-
danes sc bo morda ta ali oni inladie na-
niuzal, čcs. mi smo |>a /c dalee picko
onili easov. Toda ta sodba bi bila kri-
N'iena: \- onili easili. ko so Silx cstroxc
pesini zavcledale bdi d.Mi, >;• xisile ia/-
ue »Citalnieeii. razua narodna drustva
itd. važuo kulturno in narodno nalou'o
in ravno |icsmi in kupleti so bili krepki
pomočuiki |iri teui delu. S teija stalisea
je Silvestrova poezija vee uredua koi
velik sxc/.eni inodernih uzdihov.
I U^bršno stex'ilo Silxestroxih pes-
ini K nabo/ue xscbinc. .Mož ic odločcn
katoiiean. ki via ni sraui tevja i/povedati.
Svoj eas ic skladal \ teiu o/ini uajveč
\\ariiiiio pesiiii. ki so bile /nane po eeli
Xipaxski dolini in se se daudancs pojo
po ra/uili ccrkxali. I'rax a pescin tudi
mora bili taka, da se lahko poic. \ teui
tiči jako xa/cn |u>;4oj /a pravo lirieno
pesnistxd. l;i :4lcimo narodnc pesmii
\ se so za polio. Po.oej'"' ) narodue vj'k-
j \cue pesini! \'se se pojö. pojo jili vsa
cerkex'. one so (\c\ (¦beino. I 'a si ie Si!
xester tako ulrdil lla nieJ v'o\ 1 i;Sko
liuclstvo. 10 ic /a nioi4-V') itosiu; pra\"
Casino.
Polevi' knplctox*. par i^er. pesiui po-
bo/.nili in rodoljubuih iinanio x Silve-
strovi zbirki tudi nekai otroskh posinic.
ki sieer ue doseji'ajo znanih Levstiki^vih.
a so vendar dovolj eedne in brhke.
Pesuiska /birka »Kupleti in pesiuii
obsevi'a |ia iiolevi pesini tudi kouipo/i-
eijc, t. j. 11 a p e v c k kuiletoin 111 ra/ u"in
pevskim toekam \ '^r.m. Raxn.i pri nas
se \-cduo to/i, da nam manjka laliko pri -
proste nui/ike, da uimaino zabavnih ku-
plete: ¦ Kroiae in Creviiai''. "\\izar«f.
odponiaviano Posebiio ta del knjivie jt-
todaj za razua pevska. izobra/.evalua in
dm via drustva uaravnost x a/on, ker so
tu xsi potJ'obni napevi in cole partiturc.
katerih do sodai ui bilo nikjer dobiti. In
imamo starejsim citatelieni znane ku-
plete: kroiae in crexljar-, Mizar>i,
Žiipaii«,, "Narobc svetu, Kavarica« itd.
Za nasa drustxa res naravnost pripo-
nvliixo. kcr brhka in xoscla peseui.
bodisi saiuospev ali zbor. pač so n:ii-
boli uavdusi srea poslusaleov.
Zbirko. ki ie vseskozi posteuevja,
slox enskevra in katoliškega značaja, ie
uredil posnikov sin vj. Pr. Silvester,
nadueiteli x 15oh. Histriei. tiskala pa io
je "Narod. Tiskanui" \ (lorioi. kjer se
dobiva za niaujhno eeno 1.50 K. Zuua-
nja oblika ie |trav solidna in res liena,
zbirki jo dodana >udi pesiukr-va .-ÜKa.
\iisikoiuu bo to delee pae liub s|ioiuin
na bivše navdiisene in rodoljubuo ease.
d. b.
panu g. Jos. Hvala pa izrckamo zahva-
lo, ker nain jc za predstavo radovoljno
prcpustil svojo obširno lopo. Ljiidstvo
je s popolniui zadovoljstvom zapustilo
lopo in izrcklo svojo željo, naj hi sc
predstava kinahi ponovila.
Polificni pregled.
Nemški cesar obišče našega prestolona
slednika.
Listi posočajo, da sc potrjujc vest,
da jc sprejel uemški ccsar povabilo na-
šega prcstolonaslcdnika. Kolikor jc se-
daj ziiano, sc ho ccsar vdclcžil skiipn-)
s prestolonaslednikoni večjega lova in
bo ves čas njegov gost na njegovem
gradu Kouopišt. Ta obisk sc bo izvršil
početkom ziiiic.
Domače in razne vesti.
Izid volitev v veleposestvu. V nc-
dcljo so sc visile zadnjc volitvc v go-
ri.ški dezclni zhor, namreč volitvc v
skupini veleposestva. Na slovcnski strn-
ni jc izid sledeči: Dr. (iregorčič 7S,
svetnik Rutar 70. dr. franko ON, Zuc-
Lliiatti 20, Ohljubck 25, Stcpančič 13 mi
Teutienbacli 3 glasove. Izvoljcni so dr.
Gregorčič, svetnik Rutnr in dr. Franko.
— Italiianski kaiididati v skupini vclc-
poscst\-a so dobili dr. Rcbulla 122. grof
Prandi 121. Polka ll\ Hlasig 114. Can-
dussi 113 in Hallaben 111. Izvoljcui so
dr. Rcbulla, groi Prandi in Pclka vsc
tri jc kandidirala furlanska Ijudska
stranka.
Zahvilla. Podpisani dcžclni po-
slauci st najto|)lcjo zahvaljuiejo gg. vc-
loposcstiiikotu za izvolitc\' v dc/.cl:ii
zbor goriški in /agotavljajo, da bodo \
družbi ostalili slovcnskib poslancev po
svoji najboljsi moči dclali v piiel svojib
volilccv in ceiokupnega uaroda.
Y (iorici, due in. avgusta l°-|3.
Dr. A. (iregorčič, Matija Rutar,
Dr. Alojzij Franko.
V volivni skupini kupčijske zbor-
nice sia bila v soboto izvoljcua za dc-
želna poslanca dr. Pcttaiin in Yeuuti.
Sislem so hoteli sprcuieniti, takt»
pojaMiju.ic "Novi čas« šc vcdno svoi o-
studni boj proti dr. (iregoi čiču. Kaj so
lictoli. to jc vuidar jasno. Njim, uovo-
struiarjem okoli »Novega časa<<, pač ni
mari za kak sisteni, to jim jc deveta
briga. Niiin bi bil dobcr vsak sistem. sa-
uio da bi bili oni gospodarji. \ loin gr-
lmi tici zajec. \ so to, kier oni nc koinan-
dirajo. \ so to ni nič, pa tiuli čc bi bil')
postavljciKi od ueveiuosikoga. Kjer !>a
Dili gospodarijo, lam jc vsc prav. tain jc
\ so dovoljcno, tain se ccdi inlcko in
mod za slovcnsko Ijudstvo. 'i'ako farba
»No\ i cas« svoje brake, ki so šc tako
naivni, da verujejo v take čenčc. Posc-
bno pa rogovili novostruiarsko glasil->
proti ..zvezi« dr. (iregorciea z laskimi
libcralci, katere ni bilo v prcteklosti in
jc ni tudi \f sodanjosti. Kooi)cracija, so-
delovanje mod strankanii, pa ie v na-
šcin deželnem zboru nujno potrcbn.r,
kakor ie to pokazal sain dr. Faklutti, ki
je bil s\'oj čas v tesui zvezi z (iabršče-
kovo sti :nko, kakor je to dr. Faidutti
sain r-isiiicno zatrdil. In scdaj je isti dr.
Faidutti vzel mod svojc kaudidate ze
d v a k r a t dr. Rebullo iz Tržiča, o ka-
tcrcm sc trdi, da jc pristcn libcralec. Iii
za tega dr. Rebullo sc jc pchal »Novi
casf< kakor da bi sc šlo za več.no življe-
iije. Kie jc tedaj tisti boj proti sistcniu
v dežehii liiši, ki ga »Novi eus« ozna-
nuje? Takcga boja sploli ni in ga ni bilo.
Nova struia je zaeela boj Ic proti osebi
dr. Oregorciea in siccr edhio za to. ker
se ni hotel dati tern niladhn in neizkii-
šeniin Ijudcni pod nogo. Ako hi hi! dr.
Oregorčič pnstil, da bi bili novostrujarji
delali ¦/. njim po svojc, potem bi bil on
v oeoh novostrujarskih komandantov
iiajfinojši niožak. I'oda on se je pokazal
moza koronjaka in zato jo nastal novo-
stnijarski boj proti njonui in proti nje-
j(()vi osobi. Boj ni bil proti sistcniu, ka-
kor trdi »Novi Cas«, ampak edino proti
osebi dr. (irc^orčiča. Ako bi on izginil,
|)oteni bi nil vsak sistem novostrujar-
jom dobcr.
Depulacija veleposestnikov pri dr.
Gregorčiču. Med onimi, ki so šli dr.
(ire^orčičn ponujat kandidaturo v velc-
r-osostvii, jc bil tudi novostrnjarski kan-
didat Obljubck. Toliko bodi mimogrede
povedano Ijubljanskcmii »»Slovcncu«, ki
sc zadnjičas prcrad tnnešava v naše
doniače zadevc.
Kor že toliko niece okoli z libcralci,
povedano mil bodi šc to, da je bil zopet
novostrujarski kandidat Obljubck, ki jc
17. julija t. I. predlatfal za kandidata ve-
lepo'-estnika Sanni^a. Kai sc tiče kan-
didatme dr. (irc^oreiča v veleposestvu,
naj izve Ijubljanski »Slo\ enec", da je
bila vroea zclja ogromne večine sloven-
ske^a Ijudstva na (ioriskoin brez razji-
kc strank, da pride dr. (ireiiorčič v dc-
zclni zbor, v katcrcm je propotreben in
prav ti želii so sc na.ši veleposestniki \-
ntdeljo odzvali. Co ni to prav Ijubljan-
skenui »Slovencu<<. ne moreiuo mi nic
za to. siecr |)a živinio mi na (ioriškcin
in tie na Kranjskcm. O tern sc bode
soasonia prepričal tudi "Slovonec». Ce
bo iinel Ie količkaj dobre volie.
»Zlata doba« ali »treznost sloven-
skeua naroda«, protialkotuilno i^lasilo.
ki izhaja \ I.jubljani. piše da sta > Oori-
ea" in "Primorski list" v \olivni polc-
miki pisala: -ta (kandidat) ir zoper ¦:-
janC'cvauje. torci nc volite nje^a, da b(»-
ste laliko brczskrbno pili in pijančevali
To je hudobna laž. To \e \sakdo. ki ic
cital dotitMie članke \' nasih listili.
Celodncvno češčenje Sv. R. Telesa
si- vrši 15. a\ ^. v K a p u c i n s k i c c r-
k\i v (iorici. \sporcd: Ziutraj ob C.
uri so iz|iosta\ i Najsvetejše, potent ^l<>-
\enska pridi^a. nb in. uri slovcsna s\ .
inaša. Po|)oldan oh 5. uri laška pridi^a,
litaniie in hla^oslos tor /.aUiuček. \ er-
niki se vabiio k obilni udeložbi!
Nevihta s toCo. \ uedeljo z\cčcr
okolo > ure siiio imeii \ nasih kraiih
zoPlI luido uc\ iltt-o / debelo točo. Toče
je padlo toliko. da so it. je nakiipičilo
|:onek(.d d<( ID cm na \ isuko. Padala in
klestila ie poljskc pridelke. posebno r-a
\insko trio in n'rozdje \ tliiuiu in \
Njivici koiščanskc obCine. Prijcla ic
lie I Lerox'cyja, Št. Pcriana. Podsalioiina.
Št. .Mavra. Undo jc oškodovala poljske
piidclkc, iujscbno pa un;/dk na solkan-
skeni polju. \ iuo^radoni pod S\ . Kata-
riuo in splnh \ išic ležečiin ie za schi.i
prizanesla. I ).skodo\'ala je vinski pri-
dolek '. spodnii Ic.^i kronborskc občinc
in \' l.okvi; |>oscbuo razsajala jc v Aišc-
vici in deloiiia \' Stari^ori. Sla ic če/
Nou'ersko. Ccz Prxacino. če/ nornbcr^
in če/. k'ilienh.crk ter se tain obruila na
kras in sev^ala tain, kakor |)iipo\ eduje-
jo, uekako do (lorianske^a. Na /eleznis-
kih postajah Štanicl. Rilienberk, Pr\a-
cilia se ie \ idclo z /elezniskih vozov
\se belo po tlcli. l>a je napravila ta to-
ča koder ic i)adala jvi'roiuuo skodo, tvi
je tfotovo. Niniamo pa poroOila, iz katc-
re^a bi zamo^li posueti, ali ie toca V-<-
bila sanio del inicnovanili obciu na \'i-
pavskom ali pa da bi bile doticne obciuc
splosuo prizadctc po nji.
Vojaška vest. Y sredo zjutraj ic
zapustil lukajšnji topuicarski jiolk st. s
nase inosto, da se poda iireko Ajdov-
seine, Yipave. Št. Yid. Postojno tui
vaje, ki se bodo vrsile v zvezi z driiiriini
četaini |iri Lt. P'ctru na Krasu. pri k'a-
keku, ko^atcn in Ljubijaiii.
Ovadili so Prauca Tencic in Josipa
Purlani, ki sta hotela 2lletuemu dclavcn
.Jcsipii Ro\ cr, doma iz Bosne, ukrasti v
n.!;i tfostilni \' Kapucinski ulici iz žepa
d- liar.
Občni zbor »Goriškega vinarskega
drustva« kakor že naznanjeno, se bode
vršil v četrtek dne 14. t. m.
Strela ie ublla v soboto popoludne
okolo 4.^ let starejia zidarja Alojzija
(iabrijelčiča iz Ložic |)ri Plaveh, ko je
delal pri neki hiši na solkanskem polju
v blizini poslopja, kjer stanujo tforiški
konjoderec.
Žrtev strele. Na Vogerskem je v
potok strela udarila v hišo št. 113 ter
ubila hišno Kospodinjo Terezijo Luke-
zič, ki sc je naliajala v kuhinji.
L'mrli so v Oorici v zadnjem tednu
sledeče osebe: Commis Ana, 1 leto;
Ašiu^cr Matevž iz Kamnika. 19 lot:
llellmann Fr., 7\ posredovalnici" in spevoi'^ro:
'Kovajev student'. Cisti dobiček je
nanienjen "Šolskemu domu« v Gorici in
slovenski šoli druzbo sv. Cirila in Mcto-
da na Blauči v Horici. Scdeži I. vrstc
staneio: <»<• \ - II. \ rste 50 v, in stojišča
3n v. /a otroke 2" vinarjev.
Mala svota denarja se je našla dne
7. t. m. v (iorici ua Corso \crdi. kdor
je z^ubil. naj se oglasi na policiji Via
Ah.are/ St. 7.
Požar. Prctcklo soboto popoldnc ie
\ Sxcteni N\ibclu pri ^enipasu pogorel
skedenj obložon s senoni. Pridni sose-
djo in deževno vrenic ie pomagalo. da
sc požar ni razsiril po vasi.
\o\c naprave v tržaški luki. Z
modcriiiui prometom rastejo tudi razne
Iiotrebe. Tako ie tudi sedanja električ-
ua centrala \ tržaski luki dosii pr^>
majlma. da bi zadostovala /a ogroinen
promet. ki ;srre dan ua dan skozi trža-
ško pristaniščc. Zato dobijo tržaške h'-
l;e no\ o clcktri.jno silo in >ker od Soče.
Mlizo Tržiča iiostax ijo ob Soči vclikan-
sko elcktricno ccntralo. ki bo imela tok
25.iino \ohov. Ta tok bo napeliau \ Trst
in tako bode stara in nova luka preskrb-
liena / elcktricno silo /a vsc potrebc.
Zg(idovin«ka obletnica. hue 11.
a\^'usta ie prctcklo sto let. kar ic a\--
strijska država bila siopila \" /\ezo
dni^ih div.av. ki so takrat nastopalc
rmti Napoleonu. Pan 11. av^usta lota
1M3 ic tcdai za uas jako vazen. kaiii
iuü'.iilicn Jcl one^a \ spelia. ki ga :.
di;segla zavczniška vo.iska proti Napo-
¦lecnu. jc treba postaviti ua racun av-
striiskc armade. Ta zveza je trajala
potem sk(vi d\'c leti. do polotja is!5.
Na kiuetijski šoli na Cirmu sc prič-
ne uovo solsko Icto /. meseccni novem-
brom. I'ocnci se s|ircjoniajo v zinisko
solo in \ Iclno solo. Zimska sola tra.'a
dve zimi od no\ cinbra do konca marc:!
in ie nameujena sinovoui i/ /i\iuorc.i-
skih in poljedelskib krajev. Litna sola
I raja euo leto od i!0\embra do konca
o!-
seka in Batuj preiievali narodne in ver-
ske pOpevkc.
Tudi žive podobe, ki so predsta\-
li.ii'v1 |)(;guščenje in proslavo križa, so
moeno vpiivale ua navzoče gledalce.
Konec igrc so dcvinaci taiuburasi nasto-
pili in |)okazali svoj le|) uapredek. Po-
sehua zahvala gre g. .1. Savelliju, ki ivJ
priredil nov <;dcr in lastnoročiio siikal
kulise za \ se prizore igre. Našeuui žu-
Prva bur]a.
Ceški: Gabr. Preissova.
"Toliko gostov pa tudi ni bilo trcba
tvojiin roditeljcm» menil je Matej.
"Seve ali je pa hotela tvoja maii
drugaee? Ali naj bi se bili napravili je-
zo po vasi, ali naj l;i bila imela slabšo
svatbo, nego sestra Rozalija? Ta ic
imela baje še lepšo svatbo moja se
ne more primerjati z njeno.-'
»No torej, du.ša moja, torej nc
sines tf./'iti. in ne meni oeitati" reče tuž-
no Matej.
»Jaz ti nič ne oe/itam: ali ti si se
obreguil ob me, kakor bi bili zakrivili tc
stroške 1c moji starši veš, ti!«
In žena je pozabila na namen poti
in zli veter. in mesto da bi bila obraz
skrivala pred burjo, iela sl je napra\-
Ijati na jok.
»No, že ¦. '¦ se kujas« reče Matej
ncstrpno, n\\ v-ndar te jaz nisem raz-
srdil^
»Pač si: tretji dan po svatbi jc, pa
že začenjaš zdražbo.«
»Ti jo začenjaš! Z ženskami je
križ od nekdaj; kader kai rečem, pa ie
iiarc-he. Tudi prej kot dekle nisi bila
boljša; tudi prej si mi delala take sitno-
sti.«
»Zakaj si me pa vze!, če pisem bila
za te; imel si me pustiti. veš: jaz te ni
sem uikoli klicala.u
»Prosim te. žeuska, ne srdi me:
Hober človek scm. ali če me ne jen.i ¦.•'.
pikati in glodati. vrzeni ti vrv in ti pu-
stiin kravo in uteeem v kako kremo!"
¦ Veruna se vstraši te ostre gro/uji.
in stopa nckoliko časa molče naprei. \-\
plakati ni jenjala; vedno večja britkost
jo ie objemala, in hlipanje se je pod1;-
jilo. Matej odvrne od nio f^la\'(i in /->-
škriplia z zobnii. Slovak prencse viO-
krat vse od gospoda ali /ida, 'udi ou
liubimke prenese marsikt:i, ali cd ämij
pa nič. Od jeze udari kravo se šibo |)n
hrbtu. da ie jela tukr;i naglciše hodit;.
Veruna ie to zapazila in sc ni uicgla
zdrzati, da bi ne bila omenila:
"Kaj tepcš iib(-'go iimico. sai ti ni
storila nicesar!»
jiTebi uič mari!" ods'j'Je jej govc-r
Matej, ki se je sklenil postaviti za to.
ker ie \eruna pregovnrila. »Saj ie
moja junica!«
)'(jkj, kak(> mi žj spet »;čitaš,K vv.-
klikne Veruna z jadnim glasom, »surov
človek si.rc
§e tega se je manjkalo Mateju, da
bi ga iineli za divjega človeka. Vzel ie
Veruno zares iz Ijubezni, a ona ga tretji
dan potem zove surovega človcka. Ta-
j ko ga hoče ze pri začetku mučiti in tr-
I pinciti . . . l.e počakai! Kar mahoina ^i
besno poravna klobuk, vr/e palico ob
Ha, pusti kravo, in spolnil je prejsnj'i
i ;Aro/.nio: vrnil se je nazaj z uanieuom.
da poide \' g{;suluo ter napra\i zetii
sramcito in jezo. ¦
ii. !
Veruno ie to njegovo pocenjanjc |
skoro (;b liin spravilo: ohstala jo kot
okameuela in < či so se ;¦..-] mahoma po-
Mivilu. Junica je šla nekaj časa brez vu-
dniku, potem p;1 obstala ier iresoča s(j
obračala glavo na desno in na levo.
Prvn razumna misel, ki ie data uho'.u j
Ycruni \ glavo. je bila ta: popadla i-
kravc; za \rr\r in se ozrla za bizecini
1KOŽCH1.
¦•Ah Kriste .. .! tako me pusti tu . ..
in pote-gnu \' kremo, tarn se opije in to
hi, siiiueh; po vsej vasi. Kaj pa zdaj?
Ali naj se vrneni za njim? S kravo ue
pojde to tako lahko. I:'a saj sem že prci
nesttmi in v eni uri, ki jo zaiimdini, če
grem za ujim, bo že o|ut, sramota ho vr.
napravljena." "Oh. haze, oh!" Zoihm
se je- r^rikazal potok solz tolažuic.
Mlada žena se f srei, in jela je kovah
drug holcstui načrt: "lake ne.sreče i"_-
niorein preholeti! Ži\-ljeuje si koueati if
smrtni greh; že \e'in, kai naredim. I Ue-
cem mu, odidem Mateju i/prud oči za
vselej ... Junico prodam, sedeui na žo-
leznico, |ia pojdein kam daleč, makan
na I Hmaj, ali |)a v Prešburg, tarn stopiiu
kjc v sluzbo in nikdar več se ue prika-
/L'lii \' rojstuo vas. Ko sem bila še de-
kle, bi se bila prej smrti nndejala, nego
to, da je on tako uečloveški . . . Oh. da
s.iii ga vzcla, uesrecnica! Zdaj imam
pokvarjeno sreCo, niti domo\ k starsem
nesmeni; ne, Ie iz ptniin•; b.oin pisala in
jim vse dfipovciu ... fill, tako nikidu
sem, pa tako nesrecna! Oh!"
To je lila naižalostuejša pet vsega
\ erininega >:i\iienja la k(.s do niest-
uega trga. Sneg iei je 'mil y obraz. nogc
so se pogrezale \r sueg po nei azhoieui
cesti. ali /.cuska ni gledala na to. grizla
jo je britkost in ta bolestui načri.
Naposled pride na sejmišče. Tu si
poišče prinieruo mesto, plača d<-tičun
pristojhino za to in gre z inotnimi ocnii
okrog. Trg je bil daues slab; .-Ini (•. vrc-
nie je zadrzalo kupce in prodajalce d(i-
ma. \cruiia vzdihuje, da niorda napo-
sled krave niti ue bo mogla prodati.
Mahoma se pomiri veter, sneg je je-
njai naletovati in iz sivega neba je po-
kukalo solnce. Veruuc to ni razveselilo
ali zdaj se je mogla bolj natanko o-
gledati po sejmišču, in tako jo tudi nri-
gel kdo opaziti nieno kravico.
Odveze si ruto z vraui in vzamo iz
uje kos bele pogače, ostanek z njeiic
svatbe.
Ni mislila sama jesti, ali dalo jej jo
v glavo, da bi s tem potolažila ubogo
kravico. Lomila je torej kos za kosom,
a junica jej je jemala te koščke z rok'e.
V tern se oglasi nekdo za žensko:
»Zdrava, Veruna, kaj, ali ste sama tu?
No, kako je po svatbi?« (Dalje prih.)
hila izbrana kakor nalašč. Seveda je bil
na vsporedu tiuli priljublieni "Pnthe-
časopis«, katerega skoro ne niorciun
po^resati. Zajnmceua so turn /a nribod-
njost še dnu'a velika dda in upati ie.
da bo občinstvo svoje /aninianje za to
podjetje <;e bnlj powvalo.
Drobtinice
Reaktiviranje srhskih društcv v
Bosni in HerceKovini. Na huervencijo
podpredsednika bosensko - bercegov-
skevia de/elne^a /bora :>ole in poslan-
cev StokanoviOa in Srskic'a jc vlada do-
volila rcaktiviranje ra/.puščenib srb-
skih drustev s starimi pravili in jini do-
volila narodnc zastave.
Razlastilni zakon v Nemčiji. Ziv.i-
110 jc. da jc netnška zbornica sprcjel.i
zakon, ki dajc vladi pravico. da razlasli
kogar bočc ined Poljaki. to sc pravi. da
Ka labko kar po/cnc s posestva. ki ie
njctfova oscbna last. Pred kratkim ie
pruska vlada nastopila proti stirhn Po-
ljakoni. Trije so sc res inncknili. četni
pa so noce. Ysi pritiski niso poniagaü
nie nazadnjc jc vlada vložila to/.bo prc-
ti njemu. To sc ^odi v 20. stoletiu. v
znamenju nemške vsezvelieavne kultu-
re.
Najboljsi letalec nied golobi pisino-
nosci jc ncki an^lcški yjolob. ki jc prisei
1 (tini km dalcv nazui v svojo domovino.
(iolob jc star o let in la>t nekevja de-
la- a.
Kmeeko gledališee. \ Yrbovai pri j
Za^rebu sc je ustanovilo prcd kratkim
kinečko ^ledalisče, ki bo prcdsiavlialo
pasijonskc i^re. kakor znano ncinškt-
tfledališče v < )berainnier^au. licralci so
sami kmctjc in ktnetice iz taniosnje^a
kraja. vodstvo pa ima v rokab režiser
UeviO iz Za^reba. Zaiiimanie za to no-
vo gledališcc je nied priprostim Ijud-
stvoni kakor tudi nied meščuni prav /i-
vahno.
Kolera v Bosni. Y Holnji Tuzli ^
Bosni jc bilo dosedaj šest slucaiev azij-
ske kolerc. True bolniki so že uinrü.
Štatistika avstrijskega izseljevanja.
\ zadnjib lctib jc postalo izseljcvanje v
naši državi prcdmct raznih studij in
razmotrivanj. ki so vsa prišla do za-
ključka, da izselievanje za monarliijo v
celoti, in za posamezna ljudstva posebe
ni koristno. Uo te^a rezultata pride tudi
najnovejse delo v tem oziru 1 >ie österr.
Auswanderungsstatistik«, katero je .ia-
pisal dr. Unglisdi in je izšlo že v tem
letu. Iz tega zanhnivega dcla se vidi.
kako je izseljcvanje rastlo v zadniih le-
rih do ogroinne visočinc. L. 1N76 se je
izselilo komaj 7m>9 ljudi, 1. 1NK7 se je to
število priblizno potrojilo. L. lUn.^ je
število nasili izseljeneev že preskočiio
Kill.ooo. Najvišje letno štcvilo izseljen-
eev itnamo leto 1907 t. j. 17 7.653.
Poznejša lcta je števiio izseljencev
vsled neugodnih razmcr onstran ocea-
na preccj padlo. a je vendar šc vedirt
letno črcz loo.ooo. \ zadniih lctih posi..-
bno rastc izseljevanje \' Kanado, ktere
so se prei bolj ogibali. Skupno je odslo
od 1. 1N7C) do I9]o iz Avstriie .\547.(>. 'i
ljudi. I'o vcčini so sc izsclili |)rel;(-
Hambur^a. Brcinena in driu{ib neinških
pristaniščih; Trst je videl razmeroma le
malo izscljcnikov (70.S49) nekai vee jiii
je šlo prcko Peke (242.470). (jospodar-
ska izjiiiha. ki jo trpi naša država radi
izseljevanja, je naravnost oyrornna.
Dr. Hn^ÜMjh jo raeimi na okroKlo ^ nii-
Ijard kron. NTL»>prot.i tej iz^ubi stoii v
bilanci e'obicek nazni |)oslanc^a denaria
v okrogleni znesku 2 in pol miljardi. la-
ko da imaiiH) vetidar (sros|)(;dLirske s'o-
de 2 miljardi in po!. \slcd izseljevanja
najbolj trpi (ialicija, ki jc iztinbila na ta
iničin žc vcO kot pol miljona ljudi. Ker
irpi tLieli slovenski narod na tci ^ospo-
darsko-socijalni bolezni, bi bilo potreb-
no. da bi sc kdo pri nas lotil te^a vele-
zanii'iivc^a vpraša.ija na širši podki^i.
Pomiloščenja v Neiiičiii. Neniski
cesar je o priliki 25-lctnicc svcjjejia \la-
dauja popolnoina ali dcloma odpustil
ka/cn 24.01111 ka/niencein, ki so tc dm
bili izpnšvjcni na s\obodo.
Dobro ga je i/.plačala. Hčcrka nc-
kciia tovarnarja ua Ceškein jc bila nc-
vesta. Zadnii dan pred poroktv jc pa /c-
nin tru'ence i/javil oC'ctn. da nc
more njejjove hčerke porociti. ako ii nc
podvoji dote. Oee je viovoril s bčcrko in
i/ia\ il. da noec ra/dreti njene sreec, (\a
pa bo s teni svoia ostala dva otroka o-
ropaWdcdscinc. Hčerka jc prosila oeeta.
naj izpolni ženinovo /abtcvo. Oče ji ic
uji'odil. Naslcdnji dan jc bila poroka.
lilasno in jasuo se je tilasil /cninov.
Ma!u Toda šc jasnejšc in ^lasncjšc i'i
iHlločncjšc sc jc pa nato iilasil nevestin
»Ne'.u Pubovnik je še enkrat vprasanic
pouovil. ker je inislil. da sc jc nevesta
/motila. Toda tudi dni^ic jc nc\'esta od-
loC'iio in yjasno rekla "Nc'.u Nato sc je
nevesta kratko obrnila k svojemn ocetii
in ob nje^ovi roki odšla iz ecrkve, ne da
bi sc bila na /.euiua Ic sc enkrat o/.rla.
ko jo jc oče začuden vprašal, zakaj je to
storila, jc deklc odijovorilo: "Ako bi sc
bila poroka ze veerai razdrla, bi bili vsi
govorili. da me jc zeniu pnstil na ccdilu.
To sranioto scm si hotcla pribraniti. Naj
jo nosi on. ki jo je zaslužil, ker se W ho-
tel ozeniti samo radi denaria.«
Gospodarsko.
Stanje ogrskili žetev. \ /adni.li
dneh jc bila žetev skoro vseh /it na <>-
^.rskcm dokoucuna. Stanje jc razmero-
ma ngodno. Kolieiua znasa scdaj pri-
blizno slcdcče svote: psenice skoro 4r
tniliioiiiu kxinraiov, r/.i l.; mili. k\'int.,
iecmena 17 milj. in o\ sa 14 milj. kvin-
taiov.
Nbša
sedanja indusfriia
Kakor jl znano našim čitateljem. ie
bil Balkan naš ^lavui svetovni try;, nas
^luNiii odjemalee za raznc indu.strijske
prcditictc. I'ni:sraiii smo prociali iako
malo. skoro nie. ker ic knnkurcnea
drngili držav i^rjvelika. Zaradi 'nalkau-
skc vojske je prišla vsa nasa tr^o\in:i
na Balkanu čisto pod nič posebno pa
industrijski izdelki po začctkn vojne ni-
so dobili nikier vee odiemalccv. S teya
stališča ic bila ta vojska za nas hud u-
darec, ker je zastalo toliko in toliko bla-
^a in marsikatero tovanu; jc bilo treba
zapreti. (ilede nekaterih indnstrijskih iz-
delkov velja to seveda le mimo^rede;
po končani \ojski se bodo zopet uve-
Ijavili naši tr^oxei in industrijalci ua
Balkanu. za dru^c pa nioramo reei, da
so čisto izpodbiti in tie pridejo več v
postcv. I Hinaiski list "Zeit", ki priuaša
o tem obširnejše poročilo. pravi. da ie
bilo scdaj nujno potrebno, da si je ški
naša industrija iskat drii^ili tržišč in si
poiskala pot na svetovni tn;. Sicer j':
tu straliovito težkoe za nase industriial-
ee. iJoesbno va/.no pa jc dejstvo. da ua-
letirno povsod na strahovito konkuren-
co in ceneje blaj{o; drii^ič pa tudi naše
promctne zveze nikakor niso take, da
bi lahko zaeeli vs|)ešcn boj proti neui-
ski ali an^ieški iudust.riji. Cclo italiia
sc ie \' nekaterih strokah povspela \'
zadnjih ktih tako visoko, d-i ii mi ne
rnoremo vee slediti. I'kljnb tem te/.ko-
Cam so poskusili naši avstrijski indu-
strijalci potfledali nekoliko vee v sve-
tovno trjiovino kot do sedaj. Ali bo njili
trud tudi iinel zadostne vspelie, je se-
veda vprašanje. Na vsak naein je bilo
seveda niijno potrebno pi/iskati novili
poti in novili ir/.iše. kaiti na Balkami
smo bili kakoi tidrezani in \ doKlednem
casu tarn doli ni računiti še na redne tr-
govske razinere v veejein obsegu. Za
nekatere industriiske stroke pa sploh ne
bo nikake kupeije več. ker iiti bedo no-
ve balkanske države delonia monopoli-
zirale, delonia pa jim zabranile vstop s
prav visoko earino.
Nekatere stroke naše industrijske
trgovine so kakor že rečeno poskusile
doseei drnviod ugodiia ila in si pridobiti
odieiualccw Tovaruc /a em .i i I so do-
bile nekoliko odjeiuakev na Španskeni,
nekoliko na Anglcškein. a vsi dotieni in-
dustrijalci to/ijo radi neu^'odnih /xvy.
preko Trsta in posiljajo svojc blavio rajc
ccz I lambing. \ New-.lorkn sploh uo-
eejo sprcicinati bla^a, ki je poslano eez
Trst, ker imajo tr/aškc trgovskc ladije
v New-.Jorku za truovino jako neugod-
no mesto \ pristanisču. Tovanie za / c-
I c / n i š k c v o / o \ c so tudi poskusi-
le doseei kak vspcli v svetoviii trgovini.
a ni slo, ker niso vteii'uile dati ouih kon-
kurcuenili n^oduosti kakor druge dr/.a-
yc. l.csiKi in d u s t r i j a jc iniela od
balkanske vojske skoro se najvec do-
bieka. ker jc bil eksport iz* Rusije ua
svetovni tr^ radi dardanclskciia vprn-
sauja veckrat otezkoecn. Usnjc jc po-
skoeilo. posebno ker so vojnski kroi>'i
potrebox ali vse poluo raznih usnjatili
izdclko\-: črcvljev, manias, jermeiun,
scdel itd. Ravno tako so imele od vo-
jastva nckaj \ ee dobieka tnxarne za
volueiic izdclkc, plaluc itd. Obeutuo na
ic padla svilna industrija, ker jc kouku-
rcuea \d oseli strani uaravnost iiezuos-
na. Ravno tako slabo se jc ^odilo in sc
se viodi iiaši bouibažji in lancui indii-
striii. Trii'i skoro vsi zaprti, konkureu-
ea vclika, domaec potrebe \ec kot na
sičene. 1 r^'ovina z uareieniuii erevlii
midi ra\no tako žalostno sliko. Y par
icti'i ic padel uas eksport \' tej stroki
za lvlovico, import iz dru^ili drzav pa
je uarasel za dvakratuo stcvilo. Poseb-
no izv;uh(^ so trpeli tovarnarii s ci^aret-
uiin poniriem. ki je ua Baikanu iz^ubii
skoro popolnonia tla. Tudi eksport v
Rusijo, ki je bil se pred par lcti evetne,
je sedaj čisto ponelial. Naju^odnejša
točka nase cksportnc indnstrije je pa
gotovo sladkor. Ta prcdniet sc \r tr:4O-
vini izborno dr/.i in ni izuubil skoro ui-
kjcr na -vojih odjemaleih.
Tako N'idiiiio. da je stanje nase iu-
dustrije scdaj pae dovolj nen^oduo in le
zeleti je, da bi si zopet opotnogla. Mi si-
eer nisnio pose;srli aktivno \r balkansko
voisko. a na trgovskem in ^ospodar-
skem pol in smo iz^ubili vee kot euo
bitkt;.
Siužbc iščeta
mož in žena brez otrok v najlepsih le-
tih. bodisi za vriuarja, aii pa kot hišna
pomagača. Mož sprejme službo kot voz
nik, hi?.pec, vrtui delavec. kot sluga ali
kaj enakega. Zmožen je v govoru slo-
venščine, italijanščine in uekaj neniščine.
Ponnudbe na naše upr .vništvo.
Štev. 2229
Raztjlas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil II, Wletja, t. j. mesecev
nprilfl, mala in iunija 191Z
zacne v
eotrtek due 11. sept. 1913,
ter se bo nadaljevala naslednje
delavnike in sicer četrtke in po-
nedeljke od i). ure zjutraj do
1. popoludne.
Dne 13.. 17.. 20.. 24 in 27. sept,
bodo od 10. do 12. lire predroludne v
dražbeni dvorani na o^led si. občinstvu
dragocena zastavila, ki se prodajo na
naslednji dra/bi.
V (i o r ic i, 4. avgusta l()i;i.
Od ravnatöljstva zastavljainice.
m ral m m m öl
m m m
Prodä se
radi družinskih raznier prav lepa
stvonaststrouna lisa
\ CEKNEM
na sredi trga, pripraxna za \>ako
obrt (posebno za pekal pod uuod-
nimi pn^oji.
Ponudbe na A. T{. Ccrkno,
------poštno ležece. ——
le] BI K M BI m m m m ^l
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjiqoveznico
ulica doüii (Jriicc šiev. ii.
JOSIP BONANNI
naslednik T. Slabanja
srebror in zlQtar v Gorici ulica Morclli IZ
odlikovan z zlato svetinjo
se priporoca vsem čč. cerkvenini oskrbništvom za
vsakovrstna izgotcvila cerkvenega orodja. Pladije
se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena.
Cer.ike gratis franko na dom.
Kupujie samo dvokolesa
„ALTENA", francoske
vrste.j ki so najtrpežnejši
in na boljši bodisi za na-
vadno rabo ali za dirke
Siviilni sl.rojiH)ii}»iiial „VitUtna"
so lajprukličiicjši z;i vsiiko hišo.
JsU služijo z;i vsakovrstno ši-
va njc in stikanjc (vc/.cnje'J.Slroj
li'cf hri'/.suiiiiio in jc jako lipc-
žiMi. I'usko. saiudluL'si', s 1 ;i111o-
n-znic •• in vsc v to sdoko spa-
dajooo [)r(>(ii))('tc se ilobi po to-
varuiški ccni pri Ivnlki
Herscuani s GuSi,
G O R I Č A - Stc*. 1 trg st. 9.r
t:-,i,„ VT,.-,-w4,-.o Ti^lr-jfna « (nc\0CtV T. I.llkeŽiČ.)