GDK: 9:(73) Nekatere značilnosti upravljanja in gospodarjenja z gozdovi ter drugimi naravnimi viri v ZDA in spoznanja, pomembna za slovensko gozdarstvo Franc FERLIN • UVOD V ZDA je tudi letos potekal seminar o upravljanju in gospodarjenju z gozdovi in naravnimi viri (Forest and Natural Resour- ce Administration and Management), ki ga že tradicionalno organizirata Zvezna služ- ba za gozdove pri Ministrstvu za kmetijstvo v ZDA (US Department of Agricufture Fo- rest Service - USOAFS)) ter ena izmed državnih univerz oziroma fakultet. Tokrat je bila to Univerza države Colorado (CSU) oziroma njena Fakulteta za naravne vire. Seminar je imel značaj intenzivnega izo- braževalnega programa, na katerem smo udeleženci iz 14 držav (Afrike (5), Azije (4), Južne Amerike (3) in Evrope (4)), pretežno predstavniki vladnih gozdarskih organizacij oziroma ministrstev, dobili temeljit vpogled v upravljanje in gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi viri v ZDA oziroma v ne- katerih zveznih državah srednjega zahoda (Colorado, Wayoming, Južna Dakota). Končna postaja seminarja je bil Washing- ton D.C., kjer smo se srečali z vodstvom USDAFS, s predstavniki ameriškega goz- darskega društva ter mednarodnih bančnih inštitucij in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja narave in trajnost- nega razvoja gozdov oziroma naravnih vi- rov. Na seminarju smo udeleženci, pretež- no gozdarji, v referatih med drugim pred- stavili svoje nacionalne usmeritve in pro- grame ter probleme na področju gospodar- jenja z gozdovi oziroma drugimi naravnimi ~iri ~ot p~dlago za medsebojno izmenjavo JzkusenJ 1n navezavo sodelovanja. Sam sem podrobnje predstavil politiko trajnost- nega razvoja gozdov v Sloveniji, ki je nale- . *Mag. F.F., državni sekretar za gozdarstvo, Mi- mstrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Parmova 33, 1000 Ljubljana, SLO tela na precejšnje zanimanje udeležencev. Sicer pa je bil eden temeljnih namenov se- mina~~~ ki si ga je postavila USDAFS, prav v razs1r1tv1 mednarodnega sodelovanja. VSEBINA SEMINARJA O UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z GOZDOVI IN DRUGIMI NARAVNIMI VIRI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Temeljna področja seminarja so bila na- slednja: (1) Globalni vidiki, (2) Politika, pro- grami in upravljanje, (3) Ekosistemsko gos- podarjenje ter (4) Raziskovanje in prenos znanja. Največ pozornosti je bilo pri tem seveda posvečeno gozdarstvu, predvsem v javnih gozdovih, s katerimi upravlja USDAFS. Veliko pozornosti pa je bilo pos- večeno tudi gospodarjenju z vodo oziroma z zlivnimi območji. Težišče seminarja je bilo na terenu. Najprej smo se mudili v območju poskusnega gozda (Experimentaf Forest) "Manitou", nadmorska višina 2500 m, v juž- nem predelu gorovja Rocky Mountains (Co- lorado), kjer smo se med drugim podrob- neje seznanili z ekologijo gozdno-travnatih borovih ekosistemov (Pinus ponderosa), ekologijo požarov ter problematiko paše. Kljub močnemu vplivu paše pa smo lahko občudovali ohranjenost in neonesnaženost teh gozdnih in (ob)vodnih ekosistemov, v katerih so npr. bobri najbolj običajni "prebi- valci". V drugem delu ekskurzije smo obiskali poskusni gozd "Fraser", nadmorska višina 2700 m, v zahodnem predelu gorovja Rocky Mountains (še vedno v Coloradu), kjer smo spoznali najstarejše svetovno zna- ne poskuse (od leta 1910) o vplivih različ­ nih načinov gospodarjenja z gozdovi na vodni režim v tamkajšnjih zlivnih območjih, ter ekologijo subalpskih borovo-smrekovo- jelovih sestojev (Lodge Pole Pine = Pinus contorta, subalpska smreka = Picea Enge/- manii, subalpska jelka = Abies lasiocarpa), ki so prepuščeni naravnemu razvoju. Spoz- nali smo gozdno mejo (okrog 3450 m nad- morske višine), ki jo tu tvori predvsem su- balpska smreke. Seznanili smo se tudi z ekologijo požarov v teh gozdnih ekosiste- mih (z ogledom velikega požarišča Pingree Park) in spoznali načrtno uporabo ognja (control burning) kot učinkovite sonaravne stopnje za obnovo bo rovih sestojev. Podrobno smo se seznanili tudi s proble- matiko gospodarjenja v državnih gozdovih oziroma s pogodbenimi odnosi pri prodaji drevja na panju (timber saJe), ki je v pristoj- nosti USDAFS. Zanimivo je, da v območju Rocky Mountains v državnih gozdovih prak- tično ne gospodarijo (v Coloradu in Wayo- mingu le na okrog 1 %površine), v območ­ ju hribovja Black Hills v Južni Dakoti pa je gospodarjenje z gozdovi že tradicionalno (prva tržna prodaja lesa na panju že pred več kot 1 OO leti). V tem območju so nam med drugim prikazali presenetljivo vzorno gospodarjenje z borovimi in smrekovimi se- stoji, in sicer na podlagi naravnega pomla- jevanja (praktično brez golosečenj) ter red- čen] mlajših sestojev (predvsem zaradi pre- prečevanja požarov). Spoznali smo tudi ekologijo traviščnih (grass/ands) ekosistemov v preriji (Wayo- ming, Thunder Basin) ter gospodarjenje (s pašo) na teh zemljiščih v javni lasti, za katerega je pristojna USDAFS. V preriji smo spoznali tudi problematiko rudarjenja in sa- nacije oziroma oživljanja dnevnih kopov na zemljiščih v javni lasti. Oživljanje je seveda dolžnost rudokopnih družb, strokovne us- meritve pa so v pristojnosti gozdarske služ- be. Med drugim je zanimivo, da v tej zvezni državi odškodnine za koncesijo za izkoriš- čanje rudnin sploh ni potrebno plačevati. Poleg zvezne ravni gozdarstva smo z obiskom državne gozdarske službe v Colo- radu (Colorado State Forest Service) spoz- nali tudi to raven, ki je v primerjavi z zvezno službo usmerjena predvsem v zasebni sek- tor gozdarstva. Spoznali smo vlogo in po- men državne gozdarske službe (SFS) za lastnike gozdov ter njihovo organiziranost oziroma povezovanje. Na terenu smo si ogledali zasebne gozdove manjšega gozd- nega posestnika (okrog 1 OO ha gozdov) in podrobneje spoznali tudi oblike tehnične po- moči (programov) za lastnike gozdov. Problematiko gospodarjenja z vodo smo med drugim posebej videli v zlivnem ob- močju najvišjega vrha Pikes Pike (4301 m n.v.) v južnem predelu Rocky Mountains, kamor smo se celo povzpeli z železnico (najvišjo na svetu), ter v zahodnem predelu Rocky Mountains, kjer so velika akumula- cijska jezera, iz katerih je voda po ceveh speljana prek kontinentalne razvodnice na vzhodno stran gorovja do večjih mest (Fort Collinsa in celo Denverja). Sicer pa nas je problematika gospodarjenja z vodo sprem- ljala pravzaprav povsod, kajti padavin je v tem predelu zelo malo (450- 600 mm). Podrobneje smo spoznali tudi upravljanje nacionalnih parkov (z obiskom nacionalne- ga parka Rocky Mountains v Coloradu), ki so v pristojnosti zvezne službe za parke (NPS) ter upravljanje regionalnih parkov (z obiskom Custer State Parka v Južni Dako- ti), ki je v pristojnosti državne službe za parke (SPS). Seznanili smo se tudi z us- merjanjem gospodarjenja z divjadjo (obisk Državne agencije za divjad v Coloradu). Na nekajdnevnem obisku na CSU oziro- ma fakulteti za naravne vire v Fort Collinsu je bil dan poudarek predavanjem in delav- nicam: (1) trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi (Sustainab/e Forest Management)', (2) predstavitvi t.i. ekosistemskega gospo- da~enja (Ecosystem Management)2, (3) ohranjanju biološke pestrosti oziroma, (4) oblikovanju politike v zasebnem sektorju gozdarstva ter politike ohranitve in rabe na- t Trajnostno gospodarje z gozdovi (Sustainable Forest Management}, ki ga je po evropski definiciji (Helsinška resolucija- H1) prevzela tudi USDAFS (USDAFS 1995), pomeni "skrb za gozdove in rabo gozdov ter gozdnih zemljišč na takšen način ozi- roma v takšni meri, ki ohranja biološko pestrost, produktivnost, sposobnost pomlajevanja, vitalnost ter njihov potencial za sedanje in prihodnje izpol- njevanje pomembnih ekoloških, ekonomskih in so- cialnih funkcij na lokalni, nacionalni in globalni rav- ni in ne povzroea škode drugim ekosistemom" (MCPFE 1993). 2 Ekosistemsko gospodarjenje (Ecosystem Ma- nagement) je ameriški način oziroma filozofija rav- nanja z naravnimi viri, ki pomeni "integracijo eko- loških, ekonomskih in socialnih dejavnikov z na- menom ohranjanja in pospeševanja kakovosti oko- lja, da bi se v najboljši meri izpolnile sedanje in prihodnje potrebe" (Knight 1996). Je sredstvo, s katerim naj bi USDAFS dosegel cilj trajnosti (USDAFS 1995). Gozd V 54, 1996 525 ravnih virov nasploh, ter (5) sodelovanju z gozdarsko službo, svetovanju in prenosu znanja v gozdarstvu. Spoznali smo tudi de- lo drugih zveznih in državnih agencij oziro- ma inštitucij na področju gozdarstva in na- ravnih virov, kjer je bil dan poudarek pred- vsem njihovi zapleteni medsebojni koordi- naciji in sodelovanju. . NEKA TERE ZNAČILNOSTI AMERIŠKEGA UPRAVLJANJA IN GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN NARAVNIMI VIRI Splošno Gospodarjenje z gozdovi in drugimi na- ravnimi viri v ZDA je zakonsko urejeno le na površinah, ki so v javni lasti. Te pred- stavljajo le četrtino vseh površin (77 mio ha), vse drugo pa je v zasebni lasti, kjer z nad 80 % prevladuje manjša posest (pod 800 ha). Zasebna lastnina nad zemljišči je praktično nedotakljiva, zato ravnanje z nji- mi ne pozna nobenih zakonskih omejitev. USDAFS je zato po zakonu pristojna le za gozdove in (prerijska) travišča v javni lasti (National Forests and Grass/ands), za za- sebni sektor pa obstajajo le neobvezni stro- kovni (svetovalni) in ekonomski (spodbuje- valni) mehanizmi, ki so v "pristojnosti" dr- žavnih gozdarskih služb. Glede omejitev za zasebna zemljišča je pomembna izjema za- kon o zavarovanih redkih in ogroženih ži- valskih vrstah, ki določa njihovo varstvo in ohranjanje habitatov ne glede na lastnino zemljišč. Te omejitve so pri gospodarjenju (izkoriščanju) tako stroge, da se zaradi njih lahko začasno zaustavi celotna gospodar- ska aktivnost (npr. sečnja v gozdovih, izko- riščanje rudnin v dnevnih kopih), dokler za ogroženo vrsto ni zagotovljen nadomestni (?) habitat. Izjema so tudi divje živali, ker so po za- konu javna lastnina, upravljanje z divjadjo. pa je, z izjemo zavarovanih in migracijskih vrst, v pristojnosti državne (in ne zvezne) službe. Tudi vsa zavarovana območja (par- ki) so le na površinah, ki so v javni lasti, z njimi pa upravlja zvezna agencija za parke. Javna lastnina in vpliv javnosti naj bi bila torej edino čvrsto zagotovilo ohranjanja na- rave ter trajnostnega razvoja naravnih vi- rov, če bi država z njo seveda ustrezno 526 Gozd V 54, 1996 ravnala (npr. po zakonu o gozdovih so go- loseki dovoljeni do velikosti 1 OO (!) ha; na srečo pa javnost tega ne dopušča, zato je gospodarjenje v javnih gozdovih kljub temu mnogo bolj obzirno kot v preteklosti). Zara- di "nedotakljivosti" zasebne lastnine je cilj, da z odkupom čimveč zasebnih zemljišč preide v javno last. Sicer pa se je tudi ame- riška zvezna vlada v letu 1993 formalno obvezala za trajnostno gospodarjenje z gozdovi po letu 2000. Zvezna gozdarska služba Dejavnost Temeljna dejavnost USDAFS, ki ima že stoletno tradicijo in zaposluje 30.000 delav- cev, je: (1) mnogo namensko gospodarje- nje z gozdovi in travišči v javni lasti; (2) temeljno in aplikativno raziskovanje na po- dročju gospodarjenja z gozdovi in drugimi naravnimi viri; (3) tehnična pomoč zaseb- nim lastnikom gozdov, lokalnim vladnim in- štitucijam in tujim vladam. Tako temelji or- ganizacija USDAFS na naslednjih glavnih programskih področjih: (1) sistem nacional- nih gozdov (skupaj jih je 155), (2) raziska- ve, (3) državno in zasebno gozdarstvo, (4) mednarodno gozdarstvo, (5) programi in zakonodaja ter (6) administracija. Skladno z zakonom ima USDAFS za · glavna programska področja izdelane dol- goročne strateške plane oziroma progra- me, kot npr. program za gospodarjenje z gozdovi in travišči (za obdobje do 50 let), strateški plan za raziskovanje in strateški plan za mednarodno sodelovanje. Strateš- ki cilj USDAFS je, da mora njeno delovanje služiti kot primer odličnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi oziroma zemljišči v javni lasti. Pri mednarodnem sodelova- nju, ki temelji na posebnem zakonu, ima USDAFS dva temeljna cilja: (1) podpirati trajnostno gospodarjenje v ZDA in (2) pos- peševati trajnostno gospodarjenje in ohra- njanje biološke pestrosti v drugih državah, kar koristi tudi ZDA. Področja oziroma oblike mednarodne po- moči USDAFS so: (1) razvoj gozdarske po- litike, (2) izobraževanje in vzgoja, (3) razi- skovalno sodelovanje ter znanstvena izme- njava in (4) tehnična pomoč. Projekti med- narodne pomoči potekajo izključno prek bilateralnih sporazumov s posameznimi dr- žavami (npr. Rusijo, Bolgarijo in Albanijo), pri tem pa običajno finančno sodelujejo Zvezna agencija za mednarodni razvoj (USA/O} ter nevladne organizacije s tega področja (npr. Global Environmental Faci/i- ties (GEF), World Wildlife Fund (WWF), World Resources Institute (WRI), itd.). Za podobne stvari si zdaj prizadevajo tudi med- narodne finančne inštitucije (Svetovna ban- ka). Financiranje Glavni vir financiranja USDAFS je se- veda zvezni proračun, dodatni pa lastne storitve, in sicer strokovne- za druge služ- be oziroma agencije na zvezni, državni in lokalni ravni ter za nevladne organizacije, prihodki od rekreacijske (npr. kampirni pro- stori) in turistične funkcije (npr. v informa- cijskih centrih) itd. Vir financiranja vlaganj v javne gozdove in travniške (pašne) površi- ne pa so prihodki od gospoda~enja s temi gozdovi oziroma zemljišči, t.j. prihodki od prodaje lesa in pristojbin za pašna dovolje- nja, ter namensko zagotovljena proračun­ ska sredstva za vlaganja v državne gozdo- ve (obnova, redčenja, varstvo, požari in vzdrževanje cest). Tretji vir financiranja vla- ganj v javne gozdove pa je celo nevladni, in sicer Fundacija za nacionalne gozdove (Na- tional Forest Foundation), ki je bila usta- novljena z zakonom v letu 1990 in katere poslanstvo je podpora programov pri gos- podarjenju, varstvu in rabi javnih gozdov, ki jih usmerja USDAFS. V proračunu USDAFS so značilna moč­ na krčenja v zadnjih letih (iz 3.0 na 2.2 miljardi $ v letu 1996), tudi zaradi močnega zmanjšanja prihodka od prodaje lesa. Ob- seg le-te se je, zaradi nasprotujočega jav- nega mnenja - zaradi preteklih golosečnih izkušenj - in nizkih cen lesa, več kot prepa- lovil. Značilno je, da četrtina prihodka od prodaje lesa ter pašnih dovoljenj iz gozdov oziroma zemljišč v javni lasti, skladno z zakonom, ostane na lokalni ravni (za infra- strukturo, šolstvo, itd.), v zvezni proračun pa se steka le simbolična vsota (do 0.25 %) tega denarja. USDAFS, ki je pristojna za gospodarjenje z javnimi gozdovi (proda- jo lesa na panju) ter izdajanje pašnih dovo- ljenj, tako ostane tri četrtine tega prihodka, kar sedaj predstavlja le okrog 10 % (pred leti do 25 %) gozdarskega proračuna. Ta prihodek se seveda vrne nazaj v javne goz- dove oziroma zemljišča. Medtem ko se ce- na lesa na panju določa tržno, pa je višina pristojbine za pašo na nacionalnih zemljiš- čih določena celo z zveznim predpisom (1.4 $ na glavo odrasle živine na mesec). Prodaja lesa na panju Značilnosti prodaje drevja na panju, ki jo že tradicionalno opravlja USDAFS, so na- slednje: (1) drevje se prodaja na pan ju brez posrednikov (kupec je tudi primarni prede- lovalec); (2) prodaje potekajo v "paketih" po posameznih območjih gozdov, na pod- lagi gozdnogospodarskih načrtov, in sicer na licitaciji za obdobje enega ali nekaj let; (3) USDAFS vodi informacijski sistem vseh svojih prodaj in na podlagi tega tudi regij- sko oblikuje izklicne cene prodaj; (4) pri oblikovanju izklicnih cen na panju na podla- gi tržnih cen se upoštevajo standardizirani stroški izvedbe s pogodbo določenih del (npr. gradenj gozdnih cest, nadzorovanega požiga lesnih ostankov) ter (nad)stroški sečnje in izdelave; (5) tako oblikovana ce- na na panju predstavlja minimalno ceno; (6) v primeru, da izklicna cena na licitaciji ni dosežena niti po njenem zmanjševanju (do predpisanih okvirjev), s prodajo lesa na pa- nju počakajo ali pa sploh ne grejo v prodajo (slednjega je v ZDA vse več); (7) v prime- rih, da se prodaja ne izvede na licitaciji, kar je v določenih pogojih tudi možno, za poga- janja s kupcem oblikujejo maksimalno ce- no, za njeno oblikovanje pa ima USDAFS prav tako ustrezne standarde; (8) gozdar- ska služba v obojestranskem interesu na- tančno (vzorčno) preverja posekana neto količino lesne mase (razmerje neto-bruto); (9) strošek administracije in priprave po- godb o prodaji drevja na panju, ki ga goz- darski službi plača kupec, vključno s stroški za individualno izbiro drevja (kjer ni golose- čenj), lahko znaša okrog četrtine do tretjine celotne vrednosti lesa (npr. 80.000 $ pri vrednosti 240.000 do 320.000 $); (1 O) gozd- nogojitvena vlaganja v gozdove (obnova, redčenja, varstvo, vzdrževanje cest) niso predmet pogodb in jih financirajo iz dohod- ka od prodaje lesa ter proračunskih sred- stev. GozdV 54, 1996 527 Organiziranost USDAFS je organizirana tudi na regio- nalni ravni, na ravni posameznih nacional- nih gozdov ter na lokalni ravni (revir). Pri tem regionalna raven običajno zajema goz- dove v več državah (npr. Colorado, Wayo- ming, in Južna Dakota, ki smo jih obiskali, spadajo skupaj z Nebrasko v eno regijo z 10 mio ha javnih gozdov in travišč). Usmer- janje gospodarjenja v teh nacionalnih goz- dovih poteka na podlagi zveznega zakona o gospodarjenju z gozdovi (1976) in nacio- nalne strategije, ki se prilagaja posamez- nim regijam, ter na podlagi načrtov za gos- podarjenje z gozdovi (in travišči). Pri tem je zanimivo, da mora USDAFS pri oblikovanju politike in odločitev po zakonu obvezno vključevati tudi javnost, za kar so oblikova- na posebna svetovalna telesa, sestavljena iz predstavnikov javnosti. Vpliv javnosti je na ta način zelo močan (pozitiven v ekološ- kem smislu), čeprav gre za državno služ- bo, ki je v primerjavi z našimi razmerami v bistvu "organ v sestavi ministrstva". Ena od zanimivosti delovanja USDAFS pa tudi dru- gih državnih služb oziroma agencij (npr. parkovne) je, da pri svojem delu uporablja- jo veliko prostovoljcev (100.000), ki jih tudi minimalno plačajo (1 O - 20 $ na dan). Druge dejavnosti USDAFS se je doslej med drugim ukvar- jala tudi z upravljanjem, t.j. urejanjem in vzdrževanjem rekreacijske infrastrukture (npr. s prostori za kampiranje in piknike) ter z zbiranjem pristojbin za njeno uporabo (8 - 1 O $ na dan po avtomobilu) v nacionalnih gozdovih. Vendar so bile te pristojbine pri- hodek proračuna, tako da tega denarja ni bilo mogoče vračati nazaj v te objekte. Se- daj pa je upravljanje teh rekreacijskih ob- jektov v javnih gozdovih skoraj v celoti kon- cesionirano. Izgradnja tovrstnih novih ob- jektov pa je, zaradi večjih investicijskih stroškov, še vedno naloga USDAFS. Kon- cesionarji - zaradi kadrovskih krčenj (!) ve- činoma nekdanji zvezni gozdarski uslužben- ci - večji del sredstev od pristojbin, ki jih sami zbirajo, obdržijo za vzdrževanje, mini- malni delež pa (celo) plačajo kot odškodni- no za podeljeno koncesijo. Na ta način je med drugim preprečen odliv večine zbranih sredstev v proračun. 528 GozdV 54, 1996 DRŽAVNA GOZDARSKA SLUŽBA Dejavnost in financiranje Temeljna dejavnost državnih gozdarskih služb (State Forest Service), ki so seveda samostojne in neodvisne od zvezne služ- be, je usmerjanje gospodarjenja z gozdovi in travišči v zasebnem sektorju. Njihova te- meljna dejavnost je posredovanje strokov- ne in finančne pomoči lastnikom gozdov (gozdnogospodarski načrti in projekti, pro- grami subvencij in davčnih olajšav) ter sve- tovanje in izobraževanje. Zelo pomembna je tudi dejavnost službe na področju gaše- nja požarov, urbanega gozdarstva in dre-- vesničarstva. Nekatere SFS so celo pove- zane z univerzami. Tak primer je SFS v Coloradu, ki je sestavni del CSU. Financi- ranje SFS je v največji meri proračunsko (zvezni in državni proračun vsak po tretji- no), preostanek (ena tretjina) pa iz prihod- kov od lastnih storitev (npr. prihodki od proi- zvodnje sadik, prihodki od prodaje prilago- jene mehanizacije in opreme za gašenje požarov, izdelava načrtov, programov in projektov ter druga tehnična pomoč za last- nike zemljišč, storitve za druge vladne in nevladne organizacije itd.). Programi tehnične pomoči lastnikom gozdov Programi tehnične pomoči, ki so name- njeni lastnikom gozdov so: (1) program "skrbništva" gozdov (Forest Stewardship Programme) za manjše lastnike (pod 400 ha), ki vključuje dolgoročni načrt z obnovo in nego gozda, ohranjanjem habitatov ter ukrepi za varovalno in rekreacijsko funkci- jo, (2) program subvencij za skrbništvo goz- dov (Stewardship Incentives Programme), ki jih zagotavlja zvezni proračun, in (3) pro- gram davčnih olajšav (t.i. Forest Ag), ki omogoča precejšnje davčne olajšave (do 75 %) lastnikom, če z gozdom gospodarijo in prodajajo les. Zanimivo je, da pravza- prav sama višina finančnih proračunskih sredstev niti ni najbolj omejujoč dejavnik, odločilno je, koliko novih programov lahko izvede na leto SFS. Višina subvencij znaša najmanj 50 % vrednosti del, za redčenja pa npr. okrog 800 $ po hektaru. Združevanje lastnikov gozdov Posebej je omembe vreden interes po povezovanju manjših lastnikov gozdov, in sicer tako lokalno (zaradi upešnejšega boja proti požarom, za skupne gradnje in vzdr- ževanje cest, uspešnejše prodaje lesa, itd.), kakor tudi širše. Eno takšnih združenj last- nikov gozdov oziroma nevladnih programov pomoči za zasebne gozdove je t.i. Ameri- can Tree Farm System, kot program Ame- riške fundacije za gozdove (American Fo- rest Fundation), ki združuje 60.000 lastni- kov z namenom uvajanja učinkovitejšega gospodarjenja z gozdovi. Program med dru- gim vključuje tudi različne oblike tekmovanj in priznanj lastnikom gozdov za vzorno gos- podarjenje (npr. najboljši "Tree Farmer" le- ta). Državna služba za parke upravlja regio- nalne parke (State Park Service), katerih upravljanje se bistveno razlikuje od nacio- nalnih. Običajno gre za ohranjevalno gos- podarsko rabo naravnih virov, ki mora za- gotavljati tudi ekonomsko podlago za park. Tak primer je Custer State Park v Južni Dakoti, ki smo ga obiskali. Financiranje teh parkov torej poteka iz prihodkov od gospo- darjenja z naravnimi viri ter od turistične funkcije (vstopnine) in drugih virov (donaci- je). SLUŽBA ZA PARKE Zvezna služba za parke upravlja nacio- nalne parke (National Park Service) in je pristojna za njihovo celovito upravljanje - od usmerjanja večnamenske rabe naravnih yirov (predvsem turistične in rekreacijske) do njihovega varstva ter opravljanja vseh drugih dejavnosti, vključno z izobraževa- njem, vzgojo in nadzorom obiskovalcev. Si- cer pa so gozdovi in drugi naravni viri v nacionalnih parkih prepuščeni naravnemu razvoju (ni gospodarske rabe), kar velja tudi za divjad. Lov je dovoljen le v nekaterih nacionalnih parkih, in sicer le avtohtonim prebivalcem (lndijancem), v vseh parkih pa je dovoljen ribolov. Lastnina zemljišč v par- ku je v celoti javna. Značilnost za ameriške nacionalne parke je izredno velik obisk - v nacionalnem par- ku Rocky Mountains (11 0.000 ha) je obi- skovalcev nad 3 mio na leto, kar je toliko kot v osemkrat večjem Yelowstonu. Vir fi- nanciranja nacionalnega parka oziroma NPS je zvezni proračun ter prihodek od pristojbin (vstopnin), ki znašajo 5 $ na avto- mobil, pri čemer park po posebnem zako- nu lahko obdrži 50 %, drugo pa gre v pro- račun. Pričakujejo pa spremembo zakona, ki bi omogočila, da ves prihodek od pristoj- bin ostane v parku. Pomembni viri financi- ranja parka so tudi donacije sponzorjev (npr. Texaco), za kar obstaja celo poseben zakon, ter prihodki od reklamne uporabe imena parka. SLUŽBA ZA DIVJAD Služba za divjad (Wildlife Service) je na zvezni ravni pristojna le za zavarovane in migracijske živalske vrste, na državni ravni pa za gospodarjenje in varstvo divjadi. Pri tem je ohranjanje habitatov- na javnih zem- ljiščih - naloga gozdarske službe. Financi- ranje zvezne službe za divjad je v celoti proračunsko, financiranje državne pa pote- ka prek prodaje licenc za odstrel divjadi, ki predstavljajo do 85 % prihodka, drugo pa so razne federalne takse ipd. Država pla- čuje lastnikom zemljišč odškodnino za ško- do zaradi divjadi. Lastniki zasebnih zem- ljišč lahko pridobljene licence naprej proda- jajo najugodnejšim ponudnikom (lovcem), na javnih zemljiščih pa ostaja cena licence za odstrel nespremenjena. Tako je mogo- če za osnovno ceno licence (30 $ za do- mačina, 200 $ za tujca) npr. priti do jelena. Sicer pa turizem, povezan z divjadjo in lo- vam, prinaša ogromen prihodek (v Colora- du je npr. 2.3 mio lovskih turistov na leto). Sicer pa agencija intenzivno skrbi za izo- braževanje in vzgojo mladine in javnosti. NEKATERA ZA NAS POMEMBNA AME- RIŠKA SPOZNANJA IN IZKUŠNJE Številna spoznanja in izkušnje iz ZDA, čeprav seveda niso neposredno prenoslji- ve, so pomembne tudi za naše gozdarstvo oziroma za sistem sonaravnega gospodar- jenja v Sloveniji nasploh. Sistem v gozdars- tvu, ki smo ga postavili, je tudi na podlagi takšnih spoznanj mogoče preverjati in ga postopno dograjevati s tistimi zamislimi, ki bi bile za nas sprejemljive. Nekatera bistve- na spoznanja in izkušnje za nas bi lahko bila naslednja: GozdV 54, 1996 529 • Eno temljnih načel delovanja USDAFS, nad katerim se velja še posebej zamisliti, sloni na misli prvega direktorja USDAFS Gifforda Pichota pred več kot 1 OO leti: "dve stvari sta pomembni v tem materialnem svetu: naravni viri in ljudje". Vpliv javnosti na ravnanje z naravnimi viri je sedaj eden najresnejših dejavnikov pri oblikovanju te politike, ki je zaradi tega izredno zahtevna. Naša rešitev, ki je v zvezi z vplivom lastni- kov gozdov in javnosti na sprejemanje od- ločitev sprejeta v zakonu o gozdovih (sveti Zavoda za gozdove Slovenije), pa je v tem smislu zelo izvirna in lahko pomeni model tudi za druge države. • Izkušnje v ZDA nas prepričujejo, da naš Zavod, zaradi celovitosti (interdisciplinarno- sti) njegovih dejavnosti oziroma nalog - slednje bi bile v ZDA razdeljene najmanj med tri zvezne in prav toliko državnih agen- cij -, lahko tudi v mednarodnemm merilu služi kot vzor za celovito (=trajnostno) us- merjanje gospodarjenja z gozdovi in drugi- mi gozdnimi viri. • USDAFS, ki je pristojen tako za usmer- janje gospodarjenja z javnimi _gozdovi, ka- kor tudi za samo gospodarjenJe (sklepanJe pogodb o prodaji lesa na panju z izvajalci), pa je lahko vzor urejanju pogodbenih (kon- cesijskih) razmerij tudi pri nas. Njihov si- stem izračunavanja izklicna cene lesa z upoštevanjem standardiziranih str?~k.ov iz- vedbe potrebnih del pa nas prepncuJe, da smo pri določanju načina izraču~a plačil~ za koncesijo v državnih gozdovih ravnah prav. • Pristojnost za strokovno usmerjanje gospodarjenja z naravnimi ekosistemi tra- višč (pašnikov) je v ZDA v rokah gozdarjev in nam prav tako lahko služi za vzor, saj pri nas (pol) naravni ekosistemi travišč, prostor- sko gledano, praktično nimajo svojega stro- kovnega usmerjevalca. To še zlasti velja za kmetijska zemljišča v zaraščanju. • Glede gospodarjenja z zasebnimi goz- dovi so za nas lahko zelo pomembne ame- riške izkušnje pri prostovoljnem povezova- nju in organiziranju lastnikov gozdov in še posebej pri zbiranju sredstev za vlaganja v gozdove tudi na nevladni ravm (pnspevk1 lesne industrije, drugi donatorji). • Način zbiranja sredstev za ameriške (državne in zasebne) gozdove, ki se kljub namensko zagotovljeni proračunski podpo- ri (in sredstvom od prodaje lesa v državnih 530 Gozd V 54, 1996 gozdovih) steka v dve nevladni fundaciji, je lahko tudi odlična zamisel, da bi k~j podob- nega - če je potrebno celo z zakonom - zasnovali tudi v Sloveniji (npr. Fundacijo za gozdove). • Prenašanje ameriške politike glede možnosti ohranjanja in trajnostnega gospo- darjenja z naravnimi viri ali pa strategije varstva narave le na zemljiščih v javni lasti, pa seveda, že zaradi naše ustave (in zako- nov), po kateri ima lastnina nad zemljišči gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo, in zaradi prevladujočega zasebnega last- ništva zemljišč, ne more priti v poštev. • Spoznanja glede dejavnosti USDAFS, ki je usmerjena tudi v raziskovanje, nas lahko krepijo v prepričanju, da bi bilo nekaj podobnega potrebno zagotoviti tudi pri nas. Žal pa za financiranje samostojnih razisko- valnih projektov Zavod nima lastnih sred- stev (od prodaje lesa), tako kot je to značil­ no za USDAFS. • Strateški programi/plani, ki jih za svoja področja dela oziroma dejavnosti pripravlja USDAFS, bi bili gotovo potrebni tudi pri nas. V njih so določeni dolgoročno poslans- tvo ter cilji (strategija) delovanja USDAFS. Izdelava takšnih programov bi po začetnih nekaj letih oblikovanja novega sistema ko- ristila tudi vsem našim gozdarskim inštituci- jam. • Na področju financiranja javne gozdar- ske službe in z njim povezanih problemov, ki so tudi v ZDA podobni (proračunske re- strikcije), so ameriške izkušnje zelo po- membne. Gre za iskanje dodatnih finanč­ nih virov, npr. na podlagi (korektnega) za- računavanja svojih storitev v skladu z za- konom, kar je v sodelovanju s posameznimi inštitucijami ali pa zasebnimi lastniki v ZDA popolnoma normalno. • Za predstavitev našega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi tudi zunaj naših meja ter za uspešno izpopolnjevanje nove- ga sistema v gozdarstvu sta na vsak način potrebna intenzivnejše mednarodno sode- lovanje in izmenjava izkušenj s tujimi vlad- nimi in nevladnimi organizacijami. V tem smislu naj bi še letos tudi formalno izrazili svoj interes po sodelovanju z USDAFS. Ena siceršnjih možnosti slovenske predstavitve pa bi bila npr. v organiziranju mednarodnih seminarjev s področja filozofije in tehnike sonaravnega gojenja gozdov. • Velik izziv za nas bi moralo biti sezna- njanje ljudi s funkcijo gozdov (npr. v gozd- nih informacijskih centrih) in z našim sana- ravnim gozdarstvom ter o gozdarskih inšti- tucijah nasploh; o tem se lahko še posebej veliko naučimo v ZDA. • Ameriške izkušnje kažejo, da je (nepro- fitno) trženje rekreacijske in turistične funk- cije gozdov zelo pomembno. Žal pri nas s tem niti še nismo začeli, imamo pa za to že zagotovljene določene predpogoje. Tudi to je lahko dodatni vir dohodka, ki naj bi se vračal nazaj v gozd (za opremljanje in vzdr- ževanje učnih poti, rekreacijske infrastruk- ture, za ekološko vzgojo in izobraževanje, seznanjanje javnosti, ipd.). Lep primer tega je npr. upravljanje kampirnih prostorov v državnih gozdovih v ZDA, ki je sedaj celo koncesionirano. • Zmanjševanje gospodarske funkcije gozdov je očitno tudi ameriški trend. Eko- nomske zakonitosti v gozdu pa lahko igrajo tako negativno kot tudi pozitivno vlogo. Slednja je v gozdovih v območju Rocky Mountains izražena v celoti, saj zaradi nee- konomičnosti tu praktično ni sečenj. Gaz- GDK: 9:(73) davi so namreč v celoti prepuščeni narav- nemu razvoju. Tudi v Sloveniji bo ekonom- ske zakonitosti potrebno v prihodnje glede tega bolj upoštevati. V težjih rastiščnih ter ekoloških (in s tem tudi spravilnih) razme- rah, kjer je gospodarska funkcija manj po- membna, bo zato treba gozdove tudi pre- puščati naravnemu razvoju. VIRI 1. CSU in USDAFS 1996: 12th International Se- minar on Forest and Natural Resources Admini- stration and Management. Colorado State Univer- sity Fort Collins in USDA Forest SeJVice Washing- ton. Seminarsko gradivo. 2. Knight, L. R. 1996: Aldo Leopold, the Land Ethic, and Ecosystem Management. J. Wildl. Ma- nage. 60(3):471-474. 3. MCPFE 1993: Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe, 16~17 June 1993 in Helsinki. Sound Forestry - Sustainable deve~ lopment. Documents, 56 s. 4. USDAFS 1995: Strategic Plan for lnternatio~ nal Cooperation USDA Forest SeJVice, Washing~ ton, 20 p. Razmišljanje o študijskem potovanju po ZDA Primož ILEŠič• Jeseni 1996 smo predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije odšli v ZDA na povabilo Washinghton State University, Department of Natural Resources Sciences oziroma Gozdarske svetovalne službe - Cooperati- ve Extension. Naš namen je bil pridobiti informacije in spoznanja o načinih izobra- ževanja lastnikov gozdov in javnosti v ame- riški zvezni državi Washington. Program na- šega študijskega potovanja je bil izredno bogat in poučen. Opravili smo veliko število delovnih pogovorov z odgovornimi oseba- mi za posamezna področja gozdarstva, z gozdarskimi svetovalci in obiske na krajev- nih uradih izpostave državnega urada za * P. 1., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo~ venije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO naravne vire - Washington State Depart- ment of Natural Resources. Pogovarjali smo se s predstavniki zasebnih svetovalnih firm, spoznavali smo vlogo gozdnih poža- rov v procesu naravne obnove gozda, og- ledali smo si domiselen način terenskega spravila lesa s konji in se seznanili z nači­ nom in organizacijo kmečkega turizma v ZDA. Na Washington State University smo se pogovarjali z njenimi predstavniki, z izo- braževalci in voditelji programov dela z otro- ki, obiskali smo dekana in direktorja in pre- davali študentom o slovenskem gozdarstvu ter jih seznanili z vlogo ZGS. Naš program je vseboval tudi pogovor o reševanju spor- nih situacij med različnimi interesnimi sku- pinami na področjih ekonomika, ekologije in sociologije. Ogledali smo si učni gozd in se pogovarjali s predstavniki državnega Gozd V 54, 1996 531