Krajša kurilna sezona
Pred dobrim letom sta Komite za stanovanjsko in komu-nalno gospodarstvo in Komite za industrijo, gradbeništvo in energetiko pri izvršnemu svetu Skupščine mesta Lfub-Ijane pripravila enajst predlogov za racionalnejšo izrabo energijeza ogrevanje, ti predlogi pa so bili sprejeti, vendar /e delno izvajani.
Preskrba s tekočimi gorivi, zlasti mazutom, je v naši repu-bliki vse bolj pereča. Prav za-to je morala Komunalna ener-getika Ljubljana začeti izvaja-ti določene ukrepe, k temu pa sta največ pripomogla dva predloga - skrajšanje kurilne sezone, ki ga je za Ljubljano potrdil izvršni svet SML, in znižanje ogrevalnih tempera-tur prostorov z 20° C na 18° C, ki je z zveznim odlokom velja-la za celo Jugoslavijo.
Pri skrajšanju kurilne sezo-ne je bila sprememba v tem, da je bil začetek kurilne sezo-ne predviden, ko zunanje temperature trikrat zaporedo-ma ob 21. uri padejo pod 12°
C, in sicer po 1. oktobru. Z ogrevanjem naj bi končali, ko temperature trikrat zaporedo-ma ob 21. uri presežejo 12° C, najkasneje pa 3. maja.
Znižanje temperatur z 20 na 18 stopinj Celzija je samo teo-retično. V Ljubljani smo zvez-ni odlok sicer upoštevali, tako da smo temperaturo ogreva-nih prostorov znižali za 2° C, s prejšnjih 22 na 20 stopinj. Za-radi problema nereguliranih internih instalacij in neenako-mernosti ogrevanja posamez-nih prostorov v istem objek-tu, je zniževanje poprečnih 20° C praktično neizvedljivo. Nikjer v Jugoslaviji niso var-čevali na tak način. Pri tem
smo v Ljubljani, na račun niž-jih temperatur, potrošnikom za približno 9 odstotkov zni-žali in manj obračunali porab-ljeno pavšalno količino.
Količine mazuta, ki jih bo dobila Slovenija v primerjavi z lanskim letom, so za 25 od-stotkov manjše, kar pomeni velik primanjkljaj. 2al pa reši-tve ne moremo iskati v nadalj-njem zniževanju temperatur. Tako edino rešitev predstav-lja predlog o skr.ajšanju kuril-ne sezone. Izkušnje zadnjih let kažejo, da se dejanska in trajnejša ohladitev jeseni po-javi med 10. in 15. oktobrom. Spomladi je druga polovica aprila toplejša kot prva polo-vica maja. Z nadaljnjim kraj-šanjem kurilne sezone bi v Ljubljani pri daljinskem ogre-vanju lahko prihranili 5.000 do 6.000 ton mazuta, nekaj pa bi prihranili tudi pri porabi premoga. Pri tem naj bi še na-prej normalno ogrevali bol-nišnice, šole, otroške vrtce, zdravstvene domove in do-move starejših občanov.
Tako se bo letošnja kurilna sezona, za vse tiste, ki jih gre-je Komunalna energetika Ljubljana, začela 15. oktobra oziroma naslednjega dne, ko temperatura ob 21. uri zvečer pade pod 12° C, končala pa se bo najkasneje 15. aprila oziro-ma takrat, ko temperatura ob 21. uri zvečer trikrat zapore-doma preseže 12° C. Ta ukrep pa ne velja za prej omenjene ustanove, ki jih bodo še na-prej ogrevali kot doslej.
Predlog o krajšem času ku-rilne sezone je prav gotovo na mestu, saj se doslej nismo dis-ciplinirali in zapirali radiator-jev; žal pa bo minilo še precej časa, potrebnih pa bo tudi kar precej dinarjev, da bodo last-niki stanovanj lahko vgradili natančne števce za merjenje količine toplotne energije.
Primož Hieng