GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ POMURSKA REGIJA (MEORL 33) Zdravje, predvsem pa socialna in zdravstvena oskrba starejših občanov, so bili vedno osrednji vidik geografske gerontologije (krajše geo‐gerontologije, GG). Napredek v objavah na tem področju kaže, kako je GG trenutno sestavljena iz več znanstvenih in strokovnih področij, ki jih preučuje več akademskih disciplin. GG študira prostorske trende razpršenosti, gibanje starejšega prebivalstva v prostoru, gibanje denarnih tokov za uresničevanje ciljev oskrbe teh kohort ter z mešanimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami) preučuje zapletene odnose med starejšimi ljudmi in okoljem, različnimi kraji, kjer živijo in se oskrbujejo. V delih zadnjih 20‐tih let se zrcali teoretični razvoj tega novega GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ področja raziskav ter družbeni in prostorski odnosi med starejšim prebivalstvom in okoljem. GG narekuje večje sodelovanje in komunikacijo med različnimi disciplinami in uporabniki storitev za starejše prebivalstvo, s čimer se obeta, da bo GG kmalu priznana kot samostojna disciplina v mavrici znanstvenih in strokovnih disciplin. V seriji POMURSKA REGIJA monografij GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ želimo prispevati k temu razvoju. Pri tem se obračamo na posamezne slovenske regije ‐ v tej knjigi predvsem na pomursko regijo ‐ in na lokalne skupnosti v njih, da pristopijo k boljšim rešitvam oskrbe starejših tudi v prostorskih planih in planih razvoja človeških virov v svoji regiji. prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne, prof. dr. Marija Bogataj in dr. Valerija Rogelj rvatorij ‐ Pomurska regija David Bogataj, Samo Drobne, Marija Bogataj in Valerija Rogelj Geo‐gerontološki obse Zavod INRISK Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom Matematična ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL) Serijska št. 33 GEO-GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ – POMURSKA REGIJA Prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne, prof. dr. Marija Bogataj, dr. Valerija Rogelj Urednika: prof. dr. Marija Bogataj, prof. dr. Francisco Campuzano-Bolarín Maribor, Trebnje, 2023 Naslov: Geo-gerontološki observatorij – Pomurska regija / Geo-Gerontological Observatory – Pomurska Region Znanstvena monografija / Scientific monography Izdajatelja: Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, Kidričeva ulica 1, Trebnje in Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor Leto izdaje: 2023 Prva elektronska različica. Založnika: Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor in Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, Kidričeva ulica 1, Trebnje Zbirka: Matematična ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL), serijska št. 33 Urednika: prof. dr. Marija Bogataj, CERRISK-INRISK prof. dr. Francisco Campuzano-Bolarín, Universidad Politécnica de Cartagena Recenzenta: prof. dr. Alenka Temeljotov Salaj, Norges Teknisk-Naturvitenskapelige Universitet prof. dr. Bojan Grum, Nova Univerza Ključne besede: aktuarska matematika, geografija, demografija, gerontologija, socialna infrastruktura, prostorsko planiranje, dolgotrajna oskrba, lokalna skupnost, pametne vasi, socialno kmetijstvo Dostopno na: https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO Delo je financirala ARRS delno v okviru temeljnega projekta J6-9396, Razvoj socialne infrastrukture in storitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v skupnosti, in skupaj z MKGP v okviru projekta V6-2041, Medgeneracijsko sožitje na podeželju, razvoj socialne infrastrukture za preprečevanje socialne izključenosti ter blažitev socialnih pritiskov na podeželju, kar je podlaga za nadaljnje izvajanje aplikativnega projekta L7-3188, Hierarhična zasnova in financiranje socialne infrastrukture pametnih srebrnih vasi. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 613.98+911(497.4)Pomurje(0.034.2) GEO-gerontološki observatorij - Pomurska regija [Elektronski vir] / David Bogataj ... [et al.] ; urednika Marija Bogataj, Francisco Campuzano-Bolarin. - 1. elektronska različica. - E-knjiga. - Maribor : Alma Mater Europaea - ECM, Alma Mater Press ; Trebnje : Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom, 2023. - (Matematična ekonomika, operacijske raziskave in logistika (MEORL) ; serijska št. 33) Način dostopa (URL): http://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/category/GGO ISBN 978-961-7183-15-3 COBISS.SI-ID 142429187 Platnici: Indeks staranja v slovenskih občinah (1. 7. 2021), kartograf in oblikovalec platnic izr. prof. dr. Samo Drobne POVZETEK GEO-GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ je nova podserija serije monografij MEORL, ki obravnavajo geografsko-gerontološke probleme in izzive sodobnega sveta. Za razvoj sodobnih raziskav staranja v regijah, na podeželju in mestih, za podporo politikam in programom, kakor tudi za učinkovito prilagajanje dnevnih operacij je prostorska usmeritev, z vedenjem o tem kje in kako v posameznih predelih se staranje pojavlja, kako ga doživljajo nosilci odločanja in prebivalci v različnih krajih ter na kakšen način vpliva na naše družbo, lokalno ekonomijo in skupnosti, odločilnega pomena. Ta knjiga se osredotoča na novo opredeljeno interdisciplinarno študijsko področje – geografsko gerontologijo, za katero predlagamo krajše ime GEO-GERONTOLOGIJA, ki obravnava ta vprašanja. Uvodoma knjiga proučuje obseg in globino geografskih perspektiv, poda koncepte in pristope, ki se uporabljajo za preučevanje staranja, starosti in starejše populacije vezano na prostor, potem pa se podrobneje osredotoči v eno od slovenskih regij na ravni NUTS 3, v tem primeru predvsem na pomursko regijo, njene občine in lokalne akcijske skupine (LAS). Podana je trenutna struktura starejšega prebivalstva in razpršenost starejših brez mlajših sostanovalcev v gospodinjstvu v prostoru, kar zahteva dodatna sredstva za pokrivanje stroškov premagovanja razdalj v regiji. Prikazane so lokacije objektov, ki so potrebni za dobro oskrbo starejših občanov v regiji, sledijo pa projekcije strukture prebivalstva ob predpostavki, da ne bo novih selitev v prostoru, kar je za podeželje dokaj značilno. Prikažemo tudi projekcijo potrebnih kapacitet za oskrbo starejših, od bivalnih objektov do potrebnih postelj v domovih za starejše oziroma negovalnih domovih ter potreb po človeških virih, ki bodo to prebivalstvo oskrbovali. Ta knjiga ponuja osnovno znanje o geo-gerontologiji in prvi tovrstni celovitejši pregled po pomurski regiji. Ključne besede: aktuarska matematika, demografija, geografija, gerontologija, socialna infrastruktura, prostorsko planiranje, dolgotrajna oskrba, lokalna skupnost, pametne vasi, socialno kmetijstvo, pomurska regija i ABSTRACT GEO-GERONTOLOGICAL OBSERVATORY is a new sub-series of the MEORL monograph series, which deal with geographic-gerontological problems and challenges of the modern world. For the development of modern research on ageing in regions, in the countryside and cities, to support policies and programs, as well as for the practical adaptation of daily operations, the spatial orientation with knowledge of where and how ageing occurs in respective areas, how decision-makers and inhabitants experience it in different places and how it affects our society, local economy and communities, has become of decisive importance. This book focuses on a newly defined interdisciplinary field of study—geographical gerontology—here proposed to be shortened as GEO-GERONTOLOGY that addresses these issues. In the introduction, the book examines the range and depth of geographical perspectives in gerontology, gives the concepts and approaches used for the study of ageing, age and the older population in relation to space, and then focuses in more detail on one of the Slovenian regions at the NUTS 3 level, in this case mainly the Mura Region, its municipalities and Local Action Groups. Finally, the current structure of the elderly population and the dispersion of older adults who do not have younger relatives in their households in space is given, which requires additional funds to cover the costs of overcoming distances in the region. The required capacity of facilities has been calculated, which is necessary for the quality care of elderly citizens in the regions and municipalities. Finally, projections of the demographic and geo-gerontological structures are presented, assuming that there will be no new migrations in the area, which is relatively typical for rural areas. These projections also include predicting the necessary capacities of human resources for the care (nurses and social workers) to serve this population. This book provides the first foundation of knowledge about the state of the art of geographical gerontology in the Slovenian language, in this case, for Mura Region. Keywords: actuarial mathematics, demography, geography, gerontology, social infrastructure, spatial planning, long-term care, local community, smart villages, social farming, Mura Region. ii KAZALO 1 UVOD IN TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ ....................... 1 1.1 UVOD ................................................................................................................ 1 1.2 TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ .................................. 9 1.2.1 Regionalne analize geo-gerontoloških stanj ............................................... 9 1.2.2 Projekcije na temelju modelov mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj ................................................................................................................... 12 2 GEO-GERONTOLOŠKA SLIKA POMURSKE REGIJE ................................................ 25 2.1 PROSTORSKA RAZPRŠENOST STAREJŠIH OBČANOV IN SOCIALNA INFRASTRUKTURA POMURSKE REGIJE ............................................................ 25 2.1.1 Prostorska razpršenost starejših občanov pomurske regije ..................... 26 2.1.2 Socialna infrastruktura in pomembni objekti ekonomske infrastrukture regije .......................................................................................................... 28 2.2 RAZPOLOŽLJIVA SOCIALNA IN DRUGA INFRASTRUKTURA, POMEMBNA ZA STAREJŠE PO LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH POMURSKE REGIJE ................. 38 2.2.1 Domovi starejših občanov ......................................................................... 39 2.2.2 Pomoč na domu ........................................................................................ 41 2.2.3 Oskrbovana stanovanja ............................................................................. 42 2.2.4 Zdravstveni domovi in lekarne .................................................................. 44 2.2.5 Bolnišnice .................................................................................................. 47 2.2.6 Zdravilišča .................................................................................................. 48 3 GEO-GERONTOLOŠKE PROJEKCIJE ZA POMURSKO REGIJO – PREGLED PO OBČINAH IN LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH .................................................... 49 3.1 LAS GORIČKO 2020 ......................................................................................... 53 3.1.1 Cankova ..................................................................................................... 57 3.1.2 Gornji Petrovci ........................................................................................... 61 3.1.3 Grad ........................................................................................................... 65 3.1.4 Hodoš/Hodos ............................................................................................. 69 3.1.5 Kuzma ........................................................................................................ 73 3.1.6 Moravske Toplice ...................................................................................... 77 3.1.7 Murska Sobota .......................................................................................... 81 3.1.8 Puconci ...................................................................................................... 85 3.1.9 Rogašovci ................................................................................................... 89 3.1.10 Šalovci ........................................................................................................ 93 3.1.11 Tišina ......................................................................................................... 97 3.2 LAS PRI DOBRIH LJUDEH 2020 ...................................................................... 101 3.2.1 Beltinci ..................................................................................................... 105 3.2.2 Črenšovci ................................................................................................. 109 3.2.3 Dobrovnik/Dobronak ............................................................................... 113 3.2.4 Kobilje ...................................................................................................... 117 3.2.5 Lendava/Lendva ...................................................................................... 121 3.2.6 Odranci .................................................................................................... 125 3.2.7 Turnišče ................................................................................................... 129 3.2.8 Velika Polana ........................................................................................... 133 3.3 LAS PRLEKIJA 2020 ........................................................................................ 137 3.3.1 Apače ....................................................................................................... 141 3.3.2 Gornja Radgona ....................................................................................... 145 iii 3.3.3 Križevci .................................................................................................... 149 3.3.4 Ljutomer .................................................................................................. 153 3.3.5 Radenci .................................................................................................... 157 3.3.6 Razkrižje ................................................................................................... 161 3.3.7 Sveti Jurij ob Ščavnici ............................................................................... 165 3.3.8 Veržej ....................................................................................................... 169 4 SKLEP .............................................................................................................. 173 5 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 175 PRILOGE ................................................................................................................. 179 iv KAZALO TABEL Tabela 1.1: Regije v Sloveniji na ravni NUTS 2 in NUTS 3 ............................................................. 2 Tabela 1.2: Starostna struktura prebivalcev v Sloveniji (30. 4. 2021) .......................................... 3 Tabela 1.3: Indeks staranja po statističnih regijah (leto 2021) ..................................................... 5 Tabela 1.4: Število starejših občanov, ki živijo sami v hiši (brez mlajših članov gospodinjstva; 30. 4. 2021) ...................................................................................... 6 Tabela 1.5: Izračun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) .................................................................................................................... 23 Tabela 1.6: Izračun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) .................................................................................................................... 24 Tabela 2.1: Število oseb po starosti, občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v pomurski regiji v Sloveniji (1. 7. 2022) ................................................................................... 25 Tabela 2.2: Oddaljenost bivališč starejših občanov od domov starejših občanov po statističnih regijah .................................................................................................. 32 Tabela 2.3: Oddaljenost bivališč starejših občanov od dnevnih centrov v domovih po statističnih regijah .................................................................................................. 33 Tabela 2.4: Oddaljenost bivališč starejših občanov od zdravstvenih domov po statističnih regijah ..................................................................................................................... 34 Tabela 2.5: Oddaljenost bivališč starejših občanov od lekarn po statističnih regijah ................ 35 Tabela 2.6: Oddaljenost bivališč starejših občanov od bančnih avtomatov po statističnih regijah ..................................................................................................................... 36 Tabela 2.7: Oddaljenost bivališč starejših občanov od pošt po statističnih regijah ................... 37 Tabela 2.8: Status domov starejših in število sob/mest v Območni enoti Murska Sobota na dan 1. 1. 2022 po LASih ..................................................................................... 39 Tabela 2.9: Število uporabnikov pomoči na domu, starih 65 let in več, na dan 31. 12. 2021 .... 41 Tabela 2.10: Število lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj po občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v Sloveniji v letu 2020 ..................................................... 42 Tabela 2.11: Zdravstveni domovi po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statističnih regijah v Sloveniji v letu 2022................................................................................. 44 Tabela 2.12: Pregled lekarn po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in regijah v Sloveniji v letu 2022 ............................................................................................... 45 Tabela 2.13: Bolnišnice po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statističnih regijah v Sloveniji v letu 2022 ............................................................................................. 47 Tabela 2.14: Zdravilišča po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statističnih regijah v Sloveniji v letu 2022 ............................................................................................. 48 Tabela 3.1: Število prebivalcev v pomurski regiji leta 2022 in projekcija za leto 2060 .............. 49 Tabela 3.2: Število prebivalcev v LAS Goričko 2020 leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ........................................................................................................................ 53 Tabela 3.3: Število prebivalcev v občini Cankova leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ........................................................................................................................ 57 Tabela 3.4: Število prebivalcev v občini Gornji Petrovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ................................................................................................................ 61 Tabela 3.5: Število prebivalcev v občini Grad leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ........ 65 Tabela 3.6: Število prebivalcev v občini Hodoš/Hodos leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ................................................................................................................ 69 Tabela 3.7: Število prebivalcev v občini Kuzma leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ..... 73 Tabela 3.8: Število prebivalcev v občini Moravske Toplice leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ............................................................................................................ 77 v Tabela 3.9: Število prebivalcev v občini Murska Sobota leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ................................................................................................................ 81 Tabela 3.10: Število prebivalcev v občini Puconci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ........................................................................................................................ 85 Tabela 3.11: Število prebivalcev v občini Rogašovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ........................................................................................................................ 89 Tabela 3.12: Število prebivalcev v občini Šalovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ... 93 Tabela 3.13: Število prebivalcev v občini Tišina leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 .... 97 Tabela 3.14: Število prebivalcev v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ............................................................................................... 101 Tabela 3.15: Število prebivalcev v občini Beltinci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 105 Tabela 3.16: Število prebivalcev v občini Črenšovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 109 Tabela 3.17: Število prebivalcev v občini Dobrovnik/Dobronak leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ............................................................................................... 113 Tabela 3.18: Število prebivalcev v občini Kobilje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 117 Tabela 3.19: Število prebivalcev v občini Lendava/Lendva leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 .......................................................................................................... 121 Tabela 3.20: Število prebivalcev v občini Odranci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 125 Tabela 3.21: Število prebivalcev v občini Turnišče leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 129 Tabela 3.22: Število prebivalcev v občini Velika Polana leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 .............................................................................................................. 133 Tabela 3.23: Število prebivalcev v LAS Prlekija 2020 leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 137 Tabela 3.24: Število prebivalcev v občini Apače leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 141 Tabela 3.25: Število prebivalcev v občini Gornja Radgona leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 .......................................................................................................... 145 Tabela 3.26: Število prebivalcev v občini Križevci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 149 Tabela 3.27: Število prebivalcev v občini Ljutomer leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 153 Tabela 3.28: Število prebivalcev v občini Radenci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 157 Tabela 3.29: Število prebivalcev v občini Razkrižje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 161 Tabela 3.30: Število prebivalcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ............................................................................................... 165 Tabela 3.31: Število prebivalcev v občini Veržej leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 ...................................................................................................................... 169 vi KAZALO SLIK V poglavju 3 so slike poleg tekoče oštevilčbe oštevilčene tudi lokalno po podpoglavjih (po posamezni občini, LAS-u in regiji), tako da ima vsaka vsebina isto številko slike pri vseh prostorskih enotah v obravnavi. Slika 1.1: Dve kohezijski regiji (raven NUTS 2), 12 statističnih regij (raven NUTS 3) in 212 občin (raven LAU 2) v Sloveniji ................................................................................... 2 Slika 1.2: Indeks staranja po slovenskih statističnih regijah (leto 2021) ...................................... 7 Slika 1.3: Indeks staranja po slovenskih občinah (leto 2021) ....................................................... 7 Slika 1.4. Indeks staranja po slovenskih naseljih (leto 2021) ........................................................ 8 Slika 1.5: Razvoj funkcionalnih zmožnosti oseb od rojstva do smrti v odvisnosti od bivališča ter pragi, ko potrebujejo določeno stopnjo oskrbe in primernejše bivališče ........... 12 Slika 1.6: Prikaz možnih izbir bivališč glede na funkcionalne zmožnosti starostnikov ............... 14 Slika 1.7: Model mnogoterih pojemanj (i→j; iH, jH) ............................................................. 15 Slika 1.8: Prehodi med vrstami bivališč ...................................................................................... 16 Slika 1.9: Diagram selitev med različnimi tipi bivališč starostnikov: iz lastnega doma do doma starejših občanov (DSO) v okviru modela mnogoterih pojemanj................... 18 Slika 2.1: Lokacije stavb v pomurski regiji, v katerih prebiva starejši občan sam (30. 4. 2021) .............................................................................................................. 26 Slika 2.2: Lokacije stavb v pomurski regiji, v katerih prebivata dva starejša občana sama (30. 4. 2021) .............................................................................................................. 27 Slika 2.3: Lokacije stavb v pomurski regiji, v katerih prebivajo trije ali več starejših občanov samih (30. 4. 2021) ................................................................................................... 27 Slika 2.4: Število starejših občanov, ki živijo v stavbah sami, po starostnih skupinah (Slovenija, 30. 4. 2021) ............................................................................................. 28 Slika 2.5: Središča objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam (Slovenija, 30. 4. 2021) ............................................................... 28 Slika 2.6: Središča objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v pomurski regiji (30. 4. 2021) ................................................... 29 Slika 2.7: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših občanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam (Slovenija, 30. 4. 2021).................................................. 29 Slika 2.8: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših občanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v pomurski regiji (30. 4. 2021) ..................................... 30 Slika 2.9: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od pošt in bančnih avtomatov ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v pomurski regiji (30. 4. 2021) ............ 31 Slika 2.10: Oddaljenost bivališč starejših občanov od domov starejših občanov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) ................................................................ 32 Slika 2.11: Oddaljenost bivališč starejših občanov od dnevnih centrov v domovih po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) ................................................................ 33 Slika 2.12: Oddaljenost bivališč starejših občanov od zdravstvenih domov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) .................................................................................. 34 Slika 2.13: Oddaljenost bivališč starejših občanov od lekarn po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) .............................................................................................................. 35 Slika 2.14: Oddaljenost bivališč starejših občanov od bančnih avtomatov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) .................................................................................. 36 vii Slika 2.15: Oddaljenost bivališč starejših občanov od pošt po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) .............................................................................................................. 37 Slika 2.16: Lokalne akcijske skupine v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 ............... 38 Slika 2.17: Domovi starejših občanov ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v Sloveniji (30. 4. 2021) ..................................................................................... 40 Slika 3.1 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v pomurski regiji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 49 Slika 3.2 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v pomurski regiji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 50 Slika 3.3 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v pomurski regiji do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ... 50 Slika 3.4 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v pomurski regiji po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................... 51 Slika 3.5 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v pomurski regiji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .... 51 Slika 3.6 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v pomurski regiji glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 52 Slika 3.7 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v pomurski regiji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 52 Slika 3.8 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Goričko 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 53 Slika 3.9 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Goričko 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 54 Slika 3.10 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Goričko 2020 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 54 Slika 3.11 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Goričko 2020 po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............. 55 Slika 3.12 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Goričko 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 55 Slika 3.13 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Goričko 2020 glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 56 Slika 3.14 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Goričko 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................. 56 Slika 3.15 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Cankova za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 57 Slika 3.16 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Cankova za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 58 Slika 3.17 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Cankova do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)... 58 Slika 3.18 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Cankova po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..................... 59 Slika 3.19 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Cankova po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .... 59 viii Slika 3.20 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cankova glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 60 Slika 3.21 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cankova po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 60 Slika 3.22 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Gornji Petrovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................... 61 Slika 3.23 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Gornji Petrovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................... 62 Slika 3.24 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Gornji Petrovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 62 Slika 3.25 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Gornji Petrovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......... 63 Slika 3.26 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Gornji Petrovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 63 Slika 3.27 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornji Petrovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 64 Slika 3.28 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornji Petrovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................ 64 Slika 3.29 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Grad za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................ 65 Slika 3.30 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Grad za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................ 66 Slika 3.31 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Grad do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......... 66 Slika 3.32 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Grad po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ........................... 67 Slika 3.33 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Grad po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......... 67 Slika 3.34 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Grad glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 68 Slika 3.35 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Grad po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 68 Slika 3.36 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Hodoš/Hodos za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................ 69 Slika 3.37 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Hodoš/Hodos za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................ 70 Slika 3.38 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Hodoš/Hodos do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 70 Slika 3.39 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Hodoš/Hodos po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............ 71 ix Slika 3.40 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Hodoš/Hodos po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 71 Slika 3.41 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hodoš/Hodos glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 72 Slika 3.42 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hodoš/Hodos po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................. 72 Slika 3.43 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Kuzma za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 73 Slika 3.44 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Kuzma za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 74 Slika 3.45 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Kuzma do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)...... 74 Slika 3.46 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Kuzma po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ........................ 75 Slika 3.47 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Kuzma po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....... 75 Slika 3.48 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kuzma glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 76 Slika 3.49 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kuzma po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 76 Slika 3.50 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Moravske Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................... 77 Slika 3.51 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Moravske Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................... 78 Slika 3.52 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Moravske Toplice do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 78 Slika 3.53 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Moravske Toplice po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..... 79 Slika 3.54 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Moravske Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 79 Slika 3.55 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Moravske Toplice glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 80 Slika 3.56 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Moravske Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................... 80 Slika 3.57 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Murska Sobota za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................... 81 Slika 3.58 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Murska Sobota za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................... 82 x Slika 3.59 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Murska Sobota do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 82 Slika 3.60 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Murska Sobota po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......... 83 Slika 3.61 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Murska Sobota po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 83 Slika 3.62 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Murska Sobota glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 84 Slika 3.63 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Murska Sobota po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................................ 84 Slika 3.64 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Puconci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 85 Slika 3.65 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Puconci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 86 Slika 3.66 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Puconci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .... 86 Slika 3.67 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Puconci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................... 87 Slika 3.68 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Puconci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..... 87 Slika 3.69 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Puconci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 88 Slika 3.70 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Puconci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 88 Slika 3.71 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Rogašovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 89 Slika 3.72 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Rogašovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 90 Slika 3.73 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Rogašovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 90 Slika 3.74 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Rogašovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................. 91 Slika 3.75 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Rogašovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................................... 91 Slika 3.76 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Rogašovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 92 Slika 3.77 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Rogašovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR).................................................................. 92 xi Slika 3.78 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Šalovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 93 Slika 3.79 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Šalovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 94 Slika 3.80 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Šalovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..... 94 Slika 3.81 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Šalovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 95 Slika 3.82 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Šalovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....... 95 Slika 3.83 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Šalovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................. 96 Slika 3.84 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Šalovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................................................................... 96 Slika 3.85 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Tišina za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 97 Slika 3.86 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Tišina za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................... 98 Slika 3.87 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Tišina do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....... 98 Slika 3.88 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Tišina po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......................... 99 Slika 3.89 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Tišina po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ......... 99 Slika 3.90 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Tišina glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 100 Slika 3.91 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Tišina po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 100 Slika 3.92 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 101 Slika 3.93 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 102 Slika 3.94 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................... 102 Slika 3.95 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 103 Slika 3.96 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................... 103 Slika 3.97 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................... 104 xii Slika 3.98 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................. 104 Slika 3.99 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Beltinci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 105 Slika 3.100 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Beltinci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 106 Slika 3.101 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Beltinci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .. 106 Slika 3.102 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Beltinci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................... 107 Slika 3.103 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Beltinci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .... 107 Slika 3.104 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Beltinci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 108 Slika 3.105 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Beltinci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 108 Slika 3.106 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Črenšovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 109 Slika 3.107 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Črenšovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 110 Slika 3.108 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Črenšovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 110 Slika 3.109 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Črenšovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................. 111 Slika 3.110 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Črenšovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 111 Slika 3.111 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Črenšovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 112 Slika 3.112 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Črenšovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)................................................................ 112 Slika 3.113 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Dobrovnik/Dobronak za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 113 Slika 3.114 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Dobrovnik/Dobronak za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 114 Slika 3.115 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Dobrovnik/Dobronak do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................... 114 Slika 3.116 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Dobrovnik/Dobronak po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 115 xiii Slika 3.117 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Dobrovnik/Dobronak po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................... 115 Slika 3.118 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Dobrovnik/Dobronak glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................... 116 Slika 3.119 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Dobrovnik/Dobronak po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................. 116 Slika 3.120 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Kobilje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 117 Slika 3.121 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Kobilje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 118 Slika 3.122 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Kobilje do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ... 118 Slika 3.123 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Kobilje po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..................... 119 Slika 3.124 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Kobilje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..... 119 Slika 3.125 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kobilje glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 120 Slika 3.126 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kobilje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 120 Slika 3.127 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Lendava/Lendva za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 121 Slika 3.128 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Lendava/Lendva za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 122 Slika 3.129 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Lendava/Lendva do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 122 Slika 3.130 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Lendava/Lendva po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..... 123 Slika 3.131 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Lendava/Lendva po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 123 Slika 3.132 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lendava/Lendva glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 124 Slika 3.133 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lendava/Lendva po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................. 124 Slika 3.134 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Odranci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 125 Slika 3.135 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Odranci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 126 xiv Slika 3.136 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Odranci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 126 Slika 3.137 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Odranci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................... 127 Slika 3.138 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Odranci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ... 127 Slika 3.139 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Odranci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 128 Slika 3.140 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Odranci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)................................................................ 128 Slika 3.141 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Turnišče za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 129 Slika 3.142 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Turnišče za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 130 Slika 3.143 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Turnišče do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 130 Slika 3.144 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Turnišče po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................... 131 Slika 3.145 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Turnišče po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .. 131 Slika 3.146 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Turnišče glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 132 Slika 3.147 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Turnišče po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 132 Slika 3.148 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Velika Polana za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..................................... 133 Slika 3.149 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Velika Polana za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ..................................... 134 Slika 3.150 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Velika Polana do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 134 Slika 3.151 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Velika Polana po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......... 135 Slika 3.152 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Velika Polana po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 135 Slika 3.153 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Velika Polana glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 136 Slika 3.154 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Velika Polana po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................... 136 xv Slika 3.155 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Prlekija 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 137 Slika 3.156 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Prlekija 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 138 Slika 3.157 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Prlekija 2020 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 138 Slika 3.158 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Prlekija 2020 po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ........... 139 Slika 3.159 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Prlekija 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 139 Slika 3.160 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Prlekija 2020 glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 140 Slika 3.161 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Prlekija 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)................................................................ 140 Slika 3.162 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Apače za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 141 Slika 3.163 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Apače za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 142 Slika 3.164 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Apače do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .... 142 Slika 3.165 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Apače po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)....................... 143 Slika 3.166 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Apače po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...... 143 Slika 3.167 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Apače glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 144 Slika 3.168 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Apače po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 144 Slika 3.169 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Gornja Radgona za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 145 Slika 3.170 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Gornja Radgona za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 146 Slika 3.171 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Gornja Radgona do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 146 Slika 3.172 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Gornja Radgona po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...... 147 Slika 3.173 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Gornja Radgona po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 147 Slika 3.174 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornja Radgona glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 148 xvi Slika 3.175 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornja Radgona po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................... 148 Slika 3.176 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Križevci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 149 Slika 3.177 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Križevci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 150 Slika 3.178 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Križevci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 150 Slika 3.179 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Križevci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................... 151 Slika 3.180 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Križevci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .... 151 Slika 3.181 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Križevci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 152 Slika 3.182 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Križevci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 152 Slika 3.183 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Ljutomer za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 153 Slika 3.184 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Ljutomer za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 154 Slika 3.185 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Ljutomer do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 154 Slika 3.186 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Ljutomer po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................. 155 Slika 3.187 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Ljutomer po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 155 Slika 3.188 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ljutomer glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 156 Slika 3.189 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ljutomer po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 156 Slika 3.190 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Radenci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 157 Slika 3.191 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Radenci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 158 Slika 3.192 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Radenci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 158 Slika 3.193 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Radenci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................... 159 Slika 3.194 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Radenci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ... 159 xvii Slika 3.195 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Radenci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 160 Slika 3.196 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Radenci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR)................................................................ 160 Slika 3.197 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Razkrižje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 161 Slika 3.198 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Razkrižje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................... 162 Slika 3.199 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Razkrižje do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 162 Slika 3.200 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Razkrižje po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................. 163 Slika 3.201 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Razkrižje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 163 Slika 3.202 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Razkrižje glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 164 Slika 3.203 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Razkrižje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 164 Slika 3.204 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Sveti Jurij ob Ščavnici za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 165 Slika 3.205 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Sveti Jurij ob Ščavnici za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................... 166 Slika 3.206 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Sveti Jurij ob Ščavnici do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................... 166 Slika 3.207 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Sveti Jurij ob Ščavnici po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .................................................................................................................... 167 Slika 3.208 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................................................................................................... 167 Slika 3.209 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .......................................................... 168 Slika 3.210 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ............................................. 168 Slika 3.211 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Veržej za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 169 Slika 3.212 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Veržej za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................. 170 Slika 3.213 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Veržej do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) .... 170 xviii Slika 3.214 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Veržej po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...................... 171 Slika 3.215 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Veržej po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ...... 171 Slika 3.216 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Veržej glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ................................................................................ 172 Slika 3.217 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Veržej po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) ....................................................................... 172 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV TER SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV Kratica, izraz Slovenski izraz Angleški izraz storitve v podporo dnevni ADL Activities of Daily Living aktivnosti življenja pritlično stanovanje na robu Ground Floor Apartment on the Edge AGL mesta z organizirano oskrbo of Town with Organized Care ANOVA analiza variance Analysis of Variance invalidska upokojitev v lastnem AREH Disability retirement in family home domu samostojno naselje za starostnike Separate settlement for Older Adults ASS z organizirano oskrbo with Organized Care vključenost v mestno skupnost z Integration into the Urban Community ASU organizirano oskrbo with Organized Care BSU osnovna prostorska enota Basic Spatial Unit CDS lestvica sposobnosti samooskrbe Care Dependency Scale na polno leto navedeno trajanje CTL Curtate tenure living življenja nemške tabele umrljivosti z German Mortality table, base year DAV1994R baznim letom 1994 za rentna 1994 for annuity insurance zavarovanja DS družinsko stanovanje Family home Care (residential) Home, Nursing DSO dom starejših občanov Home EC Evropska komisija European Commission FH obstoječi družinski dom Current family home FR funkcionalna regija Functional region EU Evropska unija European Union Statistical office of the European EUROSTAT Statistični urad Evropske unije Union pritlično stanovanje na robu Ground floor apartment on the edge GL mesta of town Geodetska uprava Republike Surveying and Mapping Authority of GURS Slovenije the Republic of Slovenia xix Kratica, izraz Slovenski izraz Angleški izraz HwC oskrbovana stanovanja Housing with care pomožne dnevne aktivnosti IADL Instrumental activities of daily living življenja pritlično stanovanje na robu Ground floor apartment on the edge IGL mesta brez organizirane oskrbe of town without organised care starostna upokojitev v lastnem IHREH Retirement in one's own home domu Inštitut Republike Slovenije za Social Protection Institute of the IRSSV socialno varstvo Republic of Slovenia samostojno naselje za starostnike Separated Settlement for Older Adults ISS brez organizirane oskrbe without Organized Care vključenost v mestno skupnost Involvement in the urban community ISU brez organizirane oskrbe without organized care celoštevilčna slučajna IVRV Integer–Valued Random Variable spremenljivka KAT kategorija zdravstvene nege Category of Care LAS lokalna akcijska skupina Local Action Group lestvica ocene sposobnosti LOSS Care Dependency Scale samooskrbe LTC dolgotrajna oskrba Long Term Care model mnogoterih pojemanj med MDM Multiple Decrement Model stanji MDS minimalna množica zapisov Minimum Data Set model mnogoterih prehodov MTM Multistate Transition Model med stanji nomenklature statističnih Nomenclature of Territorial Units for NUTS teritorialnih enot Statistics NUTS 2 kohezijske regije Macroregions NUTS 3 statistične regije Statistical regions organizacija za gospodarsko Organisation for Economic Co- OECD sodelovanje in razvoj operation and Development oS oskrbovana stanovanja Housing with care pDS prilagojeno družinsko stanovanje Adapted Family Housing S smrt Death SH varovana stanovanja Sheltered Housing SO socialna oskrba Social Care SS samostojno naselje za starostnike Separate Settlement for Older Adults Skupnost socialnih zavodov Community of Social Institutions of SSZS Slovenije Slovenia SU vključenost v mestno skupnost Involvement in the urban community Statistični urad Republike Statistical Office of the Republic of SURS Slovenije Slovenia vS varovana stanovanja Sheltered housing xx Kratica, izraz Slovenski izraz Angleški izraz ZN zdravstvena nega Health Care Zavod za zdravstveno ZZZS Health Insurance Institute of Slovenia zavarovanje Slovenije teritorialne enote na nižjih LAU Local Administrative Units ravneh standardna klasifikacija Standard Classification of Territorial SKTE teritorialnih enot Units ZLS Zakon o lokalni samoupravi Local Self-Government Act SEZNAM MATEMATIČNIH ZAPISOV - FORMUL FORMULA OPIS porazdelitvena funkcija slučajne spremenljivke, da se oseba preseli v 𝐺𝑖 (𝑡) = 𝐺′𝑖(𝑡) eno od vrst bivališč 𝑖𝜖𝐻, ali umre aktuarska sedanja vrednost doživljenjskih izdatkov za storitve ASV 𝑥 dolgotrajne oskrbe za osebe, stare 𝑥 let 𝑀𝑥 (𝑖, 𝑗) število oseb, ki se selijo iz bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 𝑁𝑀𝑥 (𝑖) neto selitve za posamezen tip bivališča matrika prehodov prebivalcev po tipih bivališča za kohorto x (x let 𝑃𝑥,𝜏 staro) v letu  skupno število oseb, starih 𝑥 let na začetku leta, ki živijo v bivališču 𝑆𝑥 (𝑖) tipa 𝑖 struktura števila prebivalcev starostnega razreda 𝑥 (kohorta 𝑥), ki 𝑆𝑥, bivajo v različnih tipih bivališč na koncu leta  − 1 𝑇𝑖 (𝑥) pričakovano trajanje bivanja osebe, stare 𝑥 let v bivališču tipa 𝑖 (𝑖𝜖𝐻) struktura v proučevanem geografskem območju na začetku leta, 𝑍𝑆𝑥 (𝑖) pred migracijami 𝑐𝑖 letni izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe v bivališču tipa oskrbe 𝑖 verjetnost, da se bo stanovalec preselil iz stanovanjske enote i v 𝑔𝑖(𝑡)𝑑𝑡 stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v infinitezimalno majhnem časovnem intervalu od 𝑡 do 𝑡 + 𝑑𝑡 𝑝 𝑗 𝑥 verjetnost, da bo oseba 𝑥 let preživela 𝑗 let ∑ 𝑝 ( 𝑘 𝑥 𝑖, 𝑗)𝑞𝑗,𝑥+𝑘 vsota prehodov v naslednike j vozlišča i, 𝛤𝐻, v grafu 𝑗=𝛤 𝑝(𝑖) 𝑥 verjetnost, da je oseba 𝑥 let stara v bivališču tipa 𝑖 verjetnost 𝑞(𝑖,𝑗) selitve iz bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 zaradi 𝑞(𝑖,𝑗) 𝑥 𝑥 upadajočih funkcionalnih zmožnosti osebe, stare 𝑥 let verjetnost, da se bo oseba, stara 𝑥 l et, v stanju 𝑖 ( v stanovanjski 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗) enoti tipa 𝑖 ) preselil v stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v 𝑡 letih (𝑥) oseba je stara 𝑥 let om obrestna mera (1,75 odstotka) xxi FORMULA OPIS delitev stanovalca v njegovim funkcionalnim zmožnostim 𝐴 → A′, B → 𝐵′ prilagojeno stanovanjsko enoto v stanovanjski skupnosti z oskrbovanimi stanovanji družbena vrednost ( DV), ki je razlika v aktuarskih sedanjih 𝐷𝑉𝑥 vrednostih izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno ooskrbo v odvisnosti od SS1 in SS2, za osebo staro 𝑥 let 𝐻 množica vseh možnih tipov bivališč, vključenih v stanovanjski sklad verjetnostna gostota (ali v diskretnih primerih verjetnost) 𝑇(𝑥) pričakovanega trajanje bivanja v posameznih tipih bivališč 𝑖 → 𝑗; 𝑖𝐻, 𝑗𝐻 model mnogoterih pojemanj, 𝑖 > 𝑗 = 1, 2, . . . , 𝑚 število stanj: bivanje v različnih tipih bivališč in selitve med njimi - iz 𝑚 + 1 enega tipa bivališča v drug tip bivališča pričakovan trenutek, ko se oseba, stara 𝑥 let, pri starosti 𝑥 + 𝑇 𝑥 + 𝑇 𝑖 (𝑥) 𝑖 (𝑥) preseli iz obstoječega bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 (𝑖, 𝑗𝜖𝐻 ) 1 𝜗 = diskontna stopnja 1 + 𝑖 aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 65 let in več, v primeru 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆2) stanovanjskega sklada, ki vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆2) aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 65 let in več, v primeru 𝐴𝑆𝑉65 (𝑆𝑆1) stanovanjskega sklada, ki ne vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆1) stanovanjski sklad z varovanimi stanovanji in/ali oskrbovanimi 𝑆𝑆2 stanovanji stanovanjski sklad brez varovanih stanovanj (vS; angl. sheltered 𝑆𝑆1 housing, SH) in / ali oskrbovanih stanovanj (oS; angl. housing with care, HwC) xxii 1 UVOD IN TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ 1.1 UVOD Staranje je ena osrednjih tem enaindvajsetega stoletja v razvitih delih sveta. Kajti po vseh državah razvitega sveta, pa tudi v mnogih v razvoju se mnogi od posameznikov in gospodinjstev, preko neformalnih in formalnih skupnosti ter organizacij, do vlad in civilnih organizacij soočajo s priložnostmi in izzivi staranja prebivalstva. Razumevanje, zakaj se populacija stara, kako na to vplivajo fertilnost, ekonomski pogoji in selitve, kako staranje doživljajo različni ljudje na različnih mestih in na kakšen način staranje spreminja naše skupnosti, gospodarstva in grajeno okolje so vprašanja geografije staranja. To razumevanje je ključnega pomena za razvoj politik in razvojnih programov starajočih se družb. Tako se rojeva Geografska gerontologija ali krajše Geo-gerontologija kot novo področje interdisciplinarnega raziskovanja, učenja in implementacij politik, ki za uspešne rešitve potrebujejo znanja geografskih perspektiv, zasnov in pristopov k preučevanju staranja, starosti in demografije prihodnjih družb. Pri sprejemanju tega izziva ta knjiga pomeni droben kamen v mozaiku geografske literature o staranju slovenskih regij, droben delček v mozaiku geografske gerontologije Slovenije kot sodobnega področja študij na naših tleh, ki pomagajo odgovoriti na gerontološka vprašanja za prihodnji razvoj na področju posameznih regij in lokalnih skupnosti v Sloveniji. Pričujoča študija torej spada na področje GEO-GERONTOLOGIJE (GG), v kateri študiramo temeljne geo-gerontološke značilnosti posameznih regij, v tej knjigi POMURSKE REGIJE. Kot omenjeno v uvodu, se GG nanaša na razvijajoč se multidisciplinarno področje, ki kot so opredelili Skinner in soavtorja (2018): »refers to a burgeoning multidisciplinary subject that encompasses the application of geographical perspectives, concepts, and approaches to the study of ageing, old age, and older populations«. Torej, na razvoj tega področja vplivata tako družbena geografija, kot tudi socialna gerontologija. Odgovarja na vprašanje, kako je mogoče geografske pristope uporabiti za raziskovanje in razumevanje gerontološko povezanih vprašanj, kot sta demografija in prostorske projekcije (tj. vzorci demografskega staranja, vzorci selitev), zdravstvena geografija (tj. zdravstveno varstvo, zdravstveno-varstvene storitve za starejše in potrebna infrastruktura) in družbena geografija (Andrews et al., 2009). Te ugotovitve vežemo na prostorske enote, tokrat na regije in lokalne skupnosti v njej, nakazujemo pa tudi smiselnost povezovanja v funkcionalne regije oziroma prostorske funkcionalne enote, ki jih v smislu od prebivalca navzgor oblikujejo združenja občin. Ena od takih prostorskih enot je pomurska pokrajina, katere karakteristike, ki so pomembne za zasnovo in delovanje oskrbovalnih mrež v GG je treba zajeti glede na Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk, 2021). Pomurska regija je ena od 12 regij na nivoju NUTS 3 v Sloveniji (z oznako 01). Njeno lego v Sloveniji prikazuje slika 1.1. 1 Slika 1.1: Dve kohezijski regiji (raven NUTS 2), 12 statističnih regij (raven NUTS 3) in 212 občin (raven LAU 2) v Sloveniji Oznake in imena regij, kot jih spremlja EUROSTAT in s tem tudi Statistični urad Republike Slovenije, najdemo v tabeli 1.1, pri čemer je oštevilčba na karti krajša, kot jo pozna statistika, vendar se lahko orientiramo po zadnjih številkah v tabeli 1.1. Tabela 1.1: Regije v Sloveniji na ravni NUTS 2 in NUTS 31 EUROSTAT Naziv regije SURS EUROSTAT Naziv regije SURS SI03 Vzhodna Slovenija 01 SI04 Zahodna Slovenija 02 SI031 Pomurska 01 SI041 Osrednjeslovenska 08 SI032 Podravska 02 SI042 Gorenjska 09 SI033 Koroška 03 SI043 Goriška 11 SI034 Savinjska 04 SI044 Obalno-kraška 12 SI035 Zasavska 05 SI036 Posavska 06 SI037 Jugovzhodna Slovenija 07 SI038 Primorsko-notranjska 10 1 V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot – SKTE (Uradni list RS, št. 28/00 in 9/07), s spremembami, Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot – NUTS (Common classification of territorial units for statistics), Uredbo (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo (ES) št. 1319/2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta . 2 Organizacija prostora je ključen dejavnik za razumevanje in razlago različnih družbenoekonomskih pojavov in je tudi ključen za organizacijo storitev za starejše, kar narekuje tudi novi ZDOsk. Slovensko prebivalstvo se hitro stara v vseh slovenskih pokrajinah. Osnovne podatke o tem podaja tabela 1.2. Tabela 1.2: Starostna struktura prebivalcev v Sloveniji (30. 4. 2021) Koda Regija 0–19 let 20–64 let 65–79 let 80+ Skupaj Slovenija 401.940 1.172.480 353.882 116.792 2.045.094 (19,7 %) (57,3 %) (17,3 %) (5,7 %) (100 %) NUTS 2 region 1 Vzhodna Slovenija 206.425 626.279 193.181 58.982 1.084.867 (19,0 %) (57,7 %) (17,8 %) (5,4 %) (100 %) 2 Zahodna Slovenija 195.515 546.201 160.701 57.810 960.227 (20,4 %) (56,9 %) (16,7 %) (6,0 %) (100 %) NUTS 3 (statistical) region 1 Pomurska 19.717 66.213 22.830 6.080 114.840 (17,2 %) (57,7 %) (19,9 %) (5,3 %) (100 %) 2 Podravska 57.826 181.678 58.309 17.809 315.622 (18,3 %) (57,6 %) (18,5 %) (5,6 %) (100 %) 3 Koroška 13.198 40.691 12.810 3.819 70.518 (18,7 %) (57,7 %) (18,2 %) (5,4 %) (100 %) 4 Savinjska 51.145 151.675 44.920 13.360 261.100 (19,6 %) (58,1 %) (17,2 %) (5,1 %) (100 %) 5 Zasavska 10.519 33.065 10.381 3.133 57.098 (18,4 %) (57,9 %) (18,2 %) (5,5 %) (100 %) 6 Posavska 13.501 40.041 12.160 3.999 69.701 (19,4 %) (57,4 %) (17,4 %) (5,7 %) (100 %) 7 Jugovzhodna 30.184 83.088 22.717 7.663 143.652 (21,0 %) (57,8 %) (15,8 %) (5,3 %) (100 %) 8 Osrednjeslovenska 111.085 301.755 84.164 30.531 527.535 (21,1 %) (57,2 %) (16,0 %) (5,8 %) (100 %) 9 Gorenjska 41.866 115.282 34.134 12.308 203.590 (20,6 %) (56,6 %) (16,8 %) (6,0 %) (100 %) 10 Primorsko-notranjska 10.335 29.828 9.054 3.119 52.336 (19,7 %) (57,0 %) (17,3 %) (6,0 %) (100 %) 11 Goriška 22.298 65.742 21.365 7.923 117.328 (19,0 %) (56,0 %) (18,2 %) (6,8 %) (100 %) 12 Obalno-kraška 20.266 63.422 21.038 7.048 111.774 (18,1 %) (56,7 %) (18,8 %) (6,3 %) (100 %) Vir: MNZ, 2021. Organizacija prostora je ključen dejavnik za razumevanje in razlago različnih družbenoekonomskih pojavov in je tudi ključen za organizacijo storitev za starejše, kar narekuje tudi novi ZDOsk (2021). Ideja pokrajin je pogosto povezana z integracijo Evropske unije (EU) ter kohezijskimi in drugimi dejavnostmi v njej. Administrativne in/ali statistične pokrajine so določene s svojimi mejami in morajo homogeno pokrivati 3 celotno ozemlje ter biti primerljive po velikosti (rigidne regije). Tako se tudi pri zasnovi oskrbovalnih mrež za starejše pogosto izpostavlja vprašanje, kako tvoriti funkcionalno regijo. Funkcionalne regije gospodarstva in/ali družbe so produkt medsebojnih odnosov, se z razvojem tehnologije in z vlaganji v prostor ves čas spreminjajo in so po velikosti in številu prebivalcev precej raznolike. V tem smislu lahko preučujemo tudi funkcionalna področja za oskrbo starejših odraslih. Funkcionalna regija (FR) je kombinacija funkcionalno dopolnjujočih se osnovnih prostorskih enot (BSU), ki imajo med seboj več (ekonomskih) interakcij kot z zunanjimi enotami. Organizacija FR temelji na horizontalnih odnosih v prostoru v obliki prostorskih tokov ali drugih interakcij med BSU. FR razumemo kot posplošene vzorce tokov/interakcij v prostoru. FR je območje, za katero je značilna visoka pogostost medregionalnih gospodarskih interakcij, kot so prevozi delavcev na delo in domov ter znotrajregionalna trgovina z blagom in storitvami, pa tudi območje strnjenih dejavnosti in prometne infrastrukture, ki omogoča znatno mobilnost ljudi, izdelkov, denarnih tokov in informacij. Tako se tudi slovenske občine združujejo glede na svoje interese ne samo v statistične regije, ampak tudi v LASe in druge začasne ali bolj stalne skupnosti občin. Poznamo veliko različnih pristopov/metod za razmejitev FR, vendar se bomo tu osredotočili le na povezovanje občin v statistične regije, kot to kaže slika 1.1 in v LASe, ki so začasne tvorbe, vendar izrednega pomena za razvoj slovenskega podeželja, tako kmetijske kot spremljajoče dejavnosti na podeželju. Pomemben okvir Geo-gerontološkemu stanju v Sloveniji in razvoju podpore starejšim osebam v slovenskem prostoru daje novi ZDOsk. Po ZDOsk je dolgotrajna oskrba (DO) javna storitev, ki se izvaja v okviru javne mreže DO. 2. člen ZDOsk pa določa, da mora biti organizirana in izvajano v javnem interesu na način, ki zagotavlja enako prostorsko in geografsko dostopnost, pa tudi cenovno dostopnost do enake kakovosti storitev za zavarovane osebe, ne glede na to, kako oddaljeni so posamezniki oziroma njihovi domovi od oskrbovalnih središč. Zato je pri prostorski organizaciji mrež oskrbe starejših nujno upoštevati prostorska razmerja, razdalje med oskrbovalnimi središči in oskrbovanci ter dodatne stroške, ki nastajajo s potovanjem oskrbovalcev in oskrbovancev. 6. člen zakona ZDOsk pa določa naloge Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, se pravi občin na področju DO, in sicer: (1) Republika Slovenija uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da: 1. načrtuje, razvija in ureja financiranje področja DO ter ga usklajuje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva; 2. ureja sistem obveznega zavarovanja za DO in njegovo financiranje ter nadzira njegovo delovanje; 3. načrtuje in razvija preventivne programe za zmanjševanje potreb po DO, vključno s storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti; 4. razvija javno mrežo na področju DO v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi; 5. ustanavlja javne zavode za opravljanje DO v instituciji; 4 6. zagotavlja pogoje in možnosti za enakomerno dostopnost storitev DO na območju Republike Slovenije ter za njeno učinkovito in racionalno organizacijo; 7. izvaja nadzor nad opravljanjem DO; 8. zagotavlja pogoje in predpisuje programe izobraževanja in usposabljanja izvajalcev DO; 9. sprejema predpise za urejanje DO in nadzoruje njihovo izvajanje. (2) Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog na področju DO iz točke (1). (3) Samoupravna lokalna skupnost pa uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da: 1. v sodelovanju z Republiko Slovenijo razvija javno mrežo DO; 2. spremlja opravljanje DO in delovanje javne mreže DO na svojem območju. (4) Samoupravna lokalna skupnost iz proračuna zagotavlja finančne vire za naloge iz točke 3. Glede na točko 6 pod (1) lahko geo-gerontološke analize pomagajo ugotoviti, kje gre za večja odstopanja od teh pravic zavarovancev in kako te cilje doseči. Nacionalni program na podlagi analize potreb prebivalstva po DO določi javno mrežo DO, politiko dolgotrajne oskrbe in načrt razvoja DO. Pri določanju javnega omrežja storitev za starejše, ki so potrebni tuje pomoči, se na ravni statistične regije upoštevajo naslednja merila GG: število celotnega prebivalstva in prebivalstva, ki je staro 65+ in 80+, značaj poselitve in gostota prebivalstva, kakor tudi dostopnost do različnih storitev DO. Tako postaja formalna regionalna členitev, kot jo prikazuje slika 1.1 izrednega pomena za študij stanja in oblikovanje politik delovanja sistemov DO. Tabela 1.3: Indeks staranja po statističnih regijah (leto 2021) Statistična Indeks Statistična Indeks Šifra Rang Šifra Rang (NUTS 3 ) regija staranja (NUTS 3 ) regija staranja 1 pomurska 184,0 1 7 jugovzhodna Slovenija 120,2 12 2 podravska 155,8 4 8 osrednjeslovenska 120,4 11 3 koroška 150,8 5 9 gorenjska 129,7 10 4 savinjska 135,2 9 10 primorsko-notranjska 142,2 8 5 zasavska 150,5 6 11 goriška 158,1 3 6 posavska 146,8 7 12 obalno-kraška 159,4 2 Vir: SURS, 2022. 5 V Sloveniji je na dan 30. 4. 2021 živelo 2.045.094 prebivalcev v 565.895 zgradbah. 353.882 (17,3 %) od teh je bilo starih 65 do 79 let in 116.792 (5,7 %) teh je imelo 80 let ali več. Za posamezne regije te podrobnosti navajamo v 2. poglavju, v tabeli 1.4 pa podajamo število starejših, ki so osamljeni, brez mlajših članov gospodinjstev v svojih hišah po vsej Sloveniji. Tabela 1.4: Število starejših občanov, ki živijo sami v hiši (brez mlajših članov gospodinjstva; 30. 4. 2021) Dve starejše osebi Tri starejše osebe ali več En sam v zgradbi sami v zgradbi v zgradbi Starost Število Število Število Število hiš Število hiš Število hiš starejših starejših starejših 27.136 27.136 40.324 20.162 1.497 473 65–79 years (7,7 %) (4,8 %) (11,4 %) (3,6 %) (0,4 %) (0,084 %) 15.208 15.208 7.224 3.612 177 51 80+ (13,0 %) (2,7 %) (6,2 %) (0,6 %) (0,2 %) (0,009 %) 5.545 3.341 1.078 65+ skupaj 11.090 (2,4 %) (1,0 %) (0,7 %) (0,19 %) 42.344 42.344 58.638 29.319 5.015 1.602 Skupaj (9,0 %) (7,5 %) (12,5 %) (5,2 %) (1,1 %) (0,3 %) Vir: MNZ, 2021. Zato smo podrobneje preučevali po prostorskih enotah v Sloveniji stanja in težave staranja prebivalstva, prostorsko razpršenost prebivalstva po starostnih skupinah, prostorska razpršenost izbranih objektov, potrebnih za zadovoljevanje potreb starejšega prebivalstva, obstoječe zelo potrebne družbenoekonomske storitve zanje, kot delovanje bankomatov in pošt in storitve za oskrbo starejših (domovi za starejše, dnevni centri za starejše, zdravstveni domovi in lekarne), še posebej pa je bilo pomembno preučiti prostorsko dostopnost starejših do zadevnih storitev. To so namreč potrebne podlage za optimizacijo prihodnjih LTC omrežij, tudi za določitev, na kateri prostorski ravni bo omrežje delovalo in kakšna je optimalna struktura LTC ponudnikov. Pri vsem pa moramo najprej pogledati, kakšen je indeks staranja posameznih statističnih regij v Sloveniji. Ta je visok, kakor kaže tabela 1.3, pa je najvišji v Pomurski regiji, najmlajše prebivalstvo pa ima Jugovzhodna Slovenija. Zanimiva je ugotovitev, da se nahaja mlajše prebivalstvo ob 10. evropskem koridorju (Gorenjska in osrednjeslovenska regija ter Jugovzhodna Slovenija), kot kaže slika 1.2, najbolj izrazit pa je obroč občin okrog večjih mest, kamor se pogosto selijo mlade družine (slika 1.3) pregled po naseljih (slika 1.4) pa kaže na nekatera vitalna naselja po vseh statističnih regijah, pa tudi umirajoče vasi po mnogih. 6 Slika 1.2: Indeks staranja po slovenskih statističnih regijah (leto 2021) Slika 1.3: Indeks staranja po slovenskih občinah (leto 2021) 7 Slika 1.4. Indeks staranja po slovenskih naseljih (leto 2021) Podrobneje si bomo demografsko sliko, opremljenost z infrastrukturo, ki je pomembna za starejše občane in projekcije prebivalstva z oceno potrebnih storitev ogledali v nadaljnjih poglavjih. Tako poglavje 2 podaja demografsko sliko in obstoječo infrastrukturo pomurske regije, ki ji je ta knjiga posebej namenjena, poglavje 3 pa podaja demografske in geo-gerontološke projekcije prebivalstva, posebej starejšega prebivalstva ter projekcije potreb za njegovo oskrbo po celotni regiji, po občinah in predstavlja tudi potrebe po LAS-ih, kot so bili oblikovani v zadnjem programskem obdobju. 8 1.2 TEORETIČNA IZHODIŠČA GEO-GERONTOLOŠKIH ANALIZ 1.2.1 Regionalne analize geo-gerontoloških stanj V geo-gerontoloških raziskavah pojave vežemo na objekte v prostoru, predvsem na teritorialne enote – od parcele, preko četrti in naselij do občin, regij in teritorijev države. Izraz »regija« izvira iz latinske besede regio, kar pomeni krajino, ozemlje, predel, območje oziroma homogen del zemeljskega površja (Tavzes, 2002). Regija je omejen prostorski sistem in odraz organizacijske enotnosti, po kateri se loči od drugih regij (Klapka, Halás in Tonev, 2013). Po Vrišerju (1978) je regija posebej opredeljeno in organizirano prostorsko območje zemeljske površine, ki ima vrsto posebnih potez; pojem regija pa uporabljamo tudi za poimenovanje določene administrativne, ekonomske ali naravne prostorske enote, na kateri biva določena skupnost. Regija torej združuje posebne značilnosti, ki ji dajejo določeno mero povezanosti, ter razločljivosti, ki jo ločijo od drugih regij (Haggett, 1971; Abler, Adams in Gould, 1972). Harvey (2011) pa prepoznava regije kot institucionalne tvorbe, s katerimi olajšamo delovanje različnih tokov v prostoru in času. V Evropi je koncept regije že dolgo poznan, saj so se številne gospodarsko neodvisne regije začele razvijati že v srednjem veku (Maier, 2005). V sodobnem času pa je v Evropi koncept regije pogosto povezan z uresničevanjem ciljev učinkovite in trajnostne ozemeljske razvojne politike (SE, 2016) in ozemeljske kohezije v okviru Evropske unije (EU; EK, 1999, 2010, 2016). EU teži k skladnemu razvoju celotnega evropskega ozemlja s spodbujanjem funkcionalnega pristopa k celovitemu razvoju ozemelj kot prostorov, kjer državljani živijo kot želijo, s krepitvijo lokalnih politik, in sicer z upravljanjem na več ravneh, od lokalnega do evropskega, s spodbujanjem sodelovanja med ozemlji in krepitvijo evropskega povezovanja, z boljšim poznavanjem ozemelj za lažje usmerjanje njihovega razvoja (EK, 2016; SE, 2016). Razvrstitev NUTS (nomenklatura statističnih teritorialnih enot; angl. The Nomenclature of Territorial Units for Statistics) je hierarhični sistem za členitev gospodarskega ozemlja EU za potrebe zbiranja, razvoja in usklajevanja regionalnih statistik EU, za izvajanje družbeno-ekonomskih analiz regij ter za oblikovanja regionalnih politik EU (EK, 2003; 2007). Za namene družbeno-ekonomskih analiz so bile vzpostavljene tri ravni regij znotraj vsake države članice EU: velike družbeno-ekonomske regije na ravni NUTS 1, osnovne regije za aplikacijo regionalnih politik na ravni NUTS 2 ter manjše regije za izvajanje posebnih analiz na ravni NUTS 3. V Sloveniji je na ravni NUTS 1 samo ena regija, tj. celotna država. Za aplikacijo regionalnih politik na ravni NUTS 2 je Slovenija razdeljena v dve regiji, imenovani tudi »kohezijski regiji«, na ravni NUTS 3 pa je Slovenija členjena v dvanajst “statističnih regij” (slika 1.1). Medtem ko kohezijski regiji obstajata šele od 1. januarja 2008, pa je prva različica statističnih regij nastala že v sredini 70. let prejšnjega stoletja. Takrat so bile statistične regije določene za potrebe regionalnega planiranja ter sodelovanja med različnimi sektorji. Prva regionalizacija statističnih regij je temeljila na izčrpni analizi gravitacijskih 9 območij trgov dela, gravitacijskih območij učencev, dijakov in študentov ter gravitacijskih območij ponudbe in povpraševanja po blagu in storitvah v dvanajstih regijskih in podregijskih središčih (Vrišer, 1974, 1978; Rebec, 1983, 1984; Vrišer in Rebernik, 1993); to je tudi razlog, da so bile slovenske regije na ravni NUTS 3 dolgo časa zelo stabilne (SURS, 2019; Drobne, 2016). Uredba NUTS ureja ozemeljsko členitev držav na ravneh od NUTS 0 do NUTS 3. Za Slovenijo je uporaba te klasifikacije postala obvezna od maja 2004 dalje (SURS, 2019). Od tega leta dalje predstavljajo statistične regije Slovenije raven NUTS 3. Večje spreminjanje obsega in števila statističnih regij je v skladu z Uredbo NUTS mogoče le vsaka tri leta. Pri tem je treba upoštevati merila, ki določajo število prebivalcev v posamezni enoti na posamezni ravni NUTS. Po merilu za število in velikost regij na ravni NUTS 3 (Uredba o NUTS, št. 1059/2003) mora imeti posamezna statistična regija, merjena s povprečnim številom prebivalcev, med 150.000 in 800.000 prebivalcev. To v praksi pomeni, da bi lahko imela Slovenija na tej ravni največ 13 statističnih regij. Teritorialne enote na nižjih ravneh (okraji, občine itd.), v EU imenovane “Local Administrative Units” (LAU), niso predmet uredbe o NUTS. V Sloveniji se zato, poleg Uredbe NUTS, ki ozemlje države razčlenjuje na treh ravneh, kot obvezen nacionalni standard pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statističnih podatkov po ozemeljskih enotah uporablja še Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE). SKTE do tretje ravni temelji na klasifikaciji, ki jo določa Uredba NUTS, od četrte ravni dalje pa se ozemlje za potrebe statistike členi še na pet nižjih ravni (na upravne enote, občine, krajevne, vaške in četrtne skupnosti, naselja, prostorske okoliše). V EU na ravni NUTS 3 (tudi NUTS 2) še kar nekaj članic uporablja dogovorno opredeljene administrativne regije, ki sicer homogeno pokrijejo celotno pripadajoče območje države in so primerljive velikosti (OECD, 2002; Coombes et al., 2012). Takšne administrativne regije so najpogosteje opredeljene na podlagi zgodovinskih dejstev ali zamejitve homogenih območij na podlagi enega ali več parametrov. V nasprotju z njimi so funkcionalne regije rezultat funkcionalnih povezav v prostoru in v času. Funkcionalne regije se z razvojem družbe, tehnologij in investicij v prostor spreminjajo, so lahko raznolike v velikosti in številu prebivalstva (Drobne, 2016). Številni raziskovalci, npr. Ball (1980), Coombes in Openshaw (1982), Green in Coombes (1985), Tomaney in Ward (2000), Andersen (2002), Van der Laan in Schalke (2001), ESPON 1.1.1 (2004), ESPON 1.4.3 (2007), ESPON 3.4.3 (2006), Karlsson in Olsson (2006), ESPON 1.4.3 (2007) ter Cörvers, Hensen in Bongaerts (2009), so dokazali, da klasične, administrativne regije, ki jih države uporabljajo za oblikovanje politik, dodeljevanje virov in raziskave, v mnogih primerih ne dajejo popolnih informacij o dejanskih družbenogospodarskih razmerah na določenem ozemlju. Regije, ki temeljijo na družbenogospodarskih interakcijah v prostoru in ki predstavljajo do neke mere samozadosten gospodarski prostor – to so t. i. funkcionalne regije – so bolj primerne za različne strukturne analize, izvajanje državnih in regionalnih politik, razvoj državne 10 uprave, načrtovanje in spremljanje prostorskega razvoja, za ugotavljanje razlik v prostoru ter druge analize, ki se tičejo družbenogospodarskih odnosov. Danes države prenašajo na raven regij številne pristojnosti z različnih področij – od varstva okolja (regionalna zbirna središča odpadkov, upravljanje pitne vode itd.), izobraževanja (sekundarno izobraževanje), prometa (regionalne ceste, regionalni javni prevoz itd.), socialnega varstva (skrb za invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami, skrb za brezposelne, skrb za starejše osebe in starostnike, skrb za otroke in mladostnike itd.), gospodarskega razvoja (spremljanje proizvodnega, domačega in ustvarjalnega gospodarstva, socialno podjetništvo itd.) do zdravstva (optimizacija zdravstvene oskrbe itd.), kulture (regijske knjižnice, muzeji, gledališča, radio in televizija itd.), prostorskega načrtovanja in razvoja (regionalni prostorski načrti, regionalni razvojni programi, usmerjanje poselitve itd.). Pri organizaciji tovrstnih pristojnosti na ravni regij pa v strokovni literaturi zasledimo številna priporočila upoštevanja funkcionalnih regij. Pri tem še posebej izstopajo področja spremljanja in skrbi za brezposelne v regiji, skrbi za starejše in starostnike v regiji, optimizacije zdravstvene oskrbe v regiji ipd. (Drobne, 2021). V Sloveniji občine uresničuje svoje naloge na področju dolgotrajne oskrbe s tem, da v sodelovanju z državo razvijajo javno mrežo dolgotrajne oskrbe ter da spremljajo izvajanje dolgotrajne oskrbe in delovanje javne mreže dolgotrajne oskrbe na svojem območju. Pri določitvi javne mreže posameznih ali povezanih občin (na ravni statistične/funkcionalne regije), se upoštevajo naslednja merila: skupno število prebivalcev in število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let, značaj naselij in gostota poselitve, dostopnost do različnih načinov izvajanja dolgotrajne oskrbe. Občine tako s sodelovanjem združujejo in optimizirajo kadrovske, finančne in organizacijske vire. Pravno podlago za medobčinsko sodelovanje opredeljuje 10. člen Evropske listine lokalne samouprave (MELLS, 1996; Ur. l. RS 15/96), ki določa pravico lokalnih oblasti do združevanja. Vsebinsko podobno rešitev določa 6. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ko pravi, da občine med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena, kar je pomembno, ko gre za planiranje in organizacijo premagovanja razdalj med središči storitev in domovi starejših, kjer se izvaja oskrba. Zakon o lokalni samoupravi določa tri oblike za medobčinsko sodelovanje; in sicer: organ skupne občinske uprave, organ skupnega upravljanja javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in javnih agencij, ter interesno zvezo občin. S tem je dana zakonska podlaga tudi za povezano izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v funkcionalno povezanih občinah. 11 1.2.2 Projekcije na temelju modelov mnogoterih pojemanj in mnogoterih stanj Prostorska orientacija z vedenjem o tem kje in kako v posameznih predelih se staranje pojavlja, kako ga doživljajo nosilci odločanja in prebivalci v različnih krajih ter na kakšen način vpliva na naše družbo, lokalno ekonomijo in skupnosti, odločilnega pomena. To namreč bi moralo vplivati na zasebna in družbena vlaganja v objekte in naprave v prostoru, ki bi dvigovali kakovost bivanja starejših in hkrati zniževali stroške zdravstvene oskrbe nasploh in še posebej dolgotrajne oskrbe v občinah. Iz študije Wood (2017) je mogoče oceniti, kakšne prihranke obeta boljše prilagajanje grajenega okolja osebam z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi. Na temelju aktuarske matematike je s pomočjo modela mnogoterih pojemanj, ki so jih zasnovali Deshmukh (2012) in Promislow (2015), razširili pa za potrebe geo-gerontoloških analiz Bogataj s sodelavci (Bogataj et al., 2015a, str. 205; 2015b, str. 27; 2016a, str. 68; 2016b, str. 2), kot je aplicirano tudi na primer Slovenije (Rogelj, 2016; Rogelj in Bogataj, 2018, str. 132), je mogoče modelirati in ovrednotiti optimalno strukturo bivališč za osebe z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi, nadalje pa oceniti družbeno vrednost vlaganj v prilagajanje obstoječih domov in prilagojenih novih bivališč v lokalnih skupnostih, kar lahko ocenimo z iskanjem razlik med aktuarskimi sedanjimi vrednostmi izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od razpoložljivega stanovanjskega sklada. Funkcionalne zmožnosti vključujejo kognitivne in fizične zmožnosti posameznika (slika 1.5). Prag funkcionalnih nezmožnosti pomeni, da nastopi trenutek, ko potrebuje starostnik določeno intenzivnost oskrbe in pomoči pri opravljanju temeljnih ter pomožnih dnevnih opravil. Ko ta v trenutnem bivališču ni več sposoben samostojnega življenja, lahko s prilagoditvijo bivališča funkcionalnim zmožnostim oziroma s preselitvijo v bivališče, ki je prilagojeno njegovim potrebam, podaljša obdobje avtonomnega, samostojnega in neodvisnega življenja v skupnosti. Slika 1.5: Razvoj funkcionalnih zmožnosti oseb od rojstva do smrti v odvisnosti od bivališča ter pragi, ko potrebujejo določeno stopnjo oskrbe in primernejše bivališče Legenda: DS – družinsko stanovanje, pDS – prilagojeno družinsko stanovanje, lastni dom, vS – varovana stanovanja, oS – oskrbovana stanovanja, DSO – dom starejših občanov. 12 Glavni izziv deinstitucionalizacije, procesa, ki breme staranja prenaša iz države na lokalne skupnosti, je, kako prilagoditi grajeno okolje in organizirati storitve v skupnosti, da se prag funkcionalnih nezmožnosti pomakne navzdol. Obstaja namreč prag funkcionalnih nezmožnosti, na katerem starejše osebe preidejo v stanje, ko ne morejo več obvladovati ovir, ki jih zanje ustvarja grajeno okolje njihovega družinskega doma ter jim je zato onemogočeno samostojno izvajanje dnevnih opravil v njihovem lastnem bivalnem okolju. Slika 1.5 prikazuje dinamiko funkcionalnih zmožnosti oseb od rojstva do smrti v odvisnosti od bivališča. Obstajajo mejne vrednosti, ko starejša oseba potrebuje ali novo grajeno okolje ali neko kategorijo oskrbe (skrajšano kot KAT). Sposobnosti samooskrbe se merijo s t. i. lestvico CDS (angl. Care Dependency Scale, Rickayzen et al., 2017) ali lestvico ocene sposobnosti samooskrbe LOSS (Nagode, Zver, Marn et al., 2014). Mejne vrednosti vključujejo tudi merljive izdatke za storitve zdravstvenega varstva, vključno z zdravstveno nego, ki jih spremlja ZZZS (2016), smiselno pa je podobno lestvico vpeljati tudi za socialno oskrbo v oskrbi na domu in pri drugih vrstah oskrbe v skupnosti. Namreč, na te izdatke lahko vplivajo tudi lastnosti bivališč, ki lahko zagotavljajo samostojnost, avtonomnost in neodvisnost stanovalcev. Nekatere osebe prej, nekatere pozneje dosežejo prag funkcionalne nezmožnosti, ko potrebujejo primernejši življenjski prostor ali intenzivnejšo oskrbo, kar je povezano z višjimi izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe in primernejšim bivališčem. Na sliki 1.5 je R točka upokojitve in P najvišja stopnja funkcionalnih zmožnosti posameznika. Če starejši stanovalci živijo v okolju, ki ga zaradi upada funkcionalnih zmožnosti ne obvladujejo, predstavlja to okolje zanje neposredno nevarnost, tudi nevarnost padcev s hudimi zdravstvenimi posledicami, kot so zlomi, ki globoko posegajo v zdravstveno blagajno in lahko močno vplivajo na izdatke občin pri dolgotrajni oskrbi na domu ali v skupnosti. Tveganje se zmanjša, če se starejši stanovalec preseli v njegovim funkcionalnim zmožnostim prilagojeno stanovanjsko enoto v stanovanjski skupnosti z oskrbovanimi stanovanji (A → A'). Zaradi prilagojenega okolja in dostopa do storitev v oskrbovanih stanovanjih (oS) stanovalec odloži preselitev v DSO. Prag funkcionalnih nezmožnosti je dosežen, ko postane stanovanje za stanovalca nevarno zaradi upadanja njegovih funkcionalnih zmožnosti. Stanovalec doseže prag funkcionalnih nezmožnosti prej, če živi v svojem družinskem stanovanju, ki ni prilagojeno. Če se starostnik lahko preseli v bolj prilagojeno stanovanjsko enoto (varovano stanovanje – vS ali oskrbovano stanovanje – oS), ki mu zagotavlja varen življenjski prostor, se preselitev v DSO lahko odloži in podaljša kakovostno življenje. Potek upadanja funkcionalnih zmožnosti se lahko meri z lestvico ocene sposobnosti samooskrbe - lestvico LOSS. S funkcionalnim zmožnostim starostnika prilagojenim stanovanjem, na primer z vgradnjo dvigal, se prag funkcionalnih nezmožnosti premakne navzdol, kot kaže slika 1.5. Slika 1.6 prikazuje možne izbire bivališč glede na funkcionalne sposobnosti starostnikov. Danes je število selitev odvisno ne samo od grajenega okolja, ampak tudi od finančnih 13 zmožnosti starostnikov in občin, kar vpliva končno na aktuarsko sedanjo vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo. Razliko v aktuarskih sedanjih vrednostih pri različnih vlaganjih v grajeni prostor (specializirane stanovanjske rešitve za starostnike) lahko razumemo kot družbeno vrednost, ustvarjeno z naložbami v razvoj starostnikom prijaznega stanovanjskega sklada. BIVALIŠČA STAROSTNIKOV zmožni nezmožni samooskrbe samooskrbe ne potrebujejo obravnave potrebujejo ZN in SO ZN in SO ZN in SO v skupnosti v instituciji prilagojeno bivališče prilagojeno bivališče bivalne ice lasten enote je je je je DSO išn dom za za ike vano tipa A, lasten vano ovan ovan lja lja ostnike dom ovan ovan B in C negovalne boln varovano krbo ase krbo ase stan varovano os stan n star stan os stan n starostn Slika 1.6: Prikaz možnih izbir bivališč glede na funkcionalne zmožnosti starostnikov Legenda: ZN – zdravstvena nega, SO – socialna oskrba, DSO – dom starejših občanov. Vir: Prirejeno po Bogataj et al., 2015b. Starostniki se lahko selijo med različnimi oblikami bivališč (stanji), kot so neodvisno življenje v urbanih ali podeželskih območjih, ločene upokojenske skupnosti (z oskrbo v skupnosti) ali se preselijo v DSO (institucionalna oskrba). Raven stanovanjskih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe je ena od sestavnih delov, ki opisujejo lastnost stanovanjske enote (raven storitev), pri čemer se ločijo naslednja bivališča: - varovana stanovanja, v katerem starostniki lahko živijo neodvisno in ne vključujejo storitev dolgotrajne oskrbe, lahko pa vključujejo stanovanjske storitve, kot je vzdrževanje stanovanja (sem sodijo tudi deli vasi za starejše ali oblike dopolnilnih dejavnosti na kmetiji) in - oskrbovana stanovanja, kjer so poleg vzdrževanja stanovanja starostniku na razpolago tudi storitve dolgotrajne oskrbe (tudi storitve v naseljih za starejše ali v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji). Podrobnosti modela selitev podaja usmerjeni graf (slika 1.7). Z opazovanjem vseh možnih selitev iz obstoječega tipa družinskega stanovanja v specializirana, starostnikom prilagojena bivališča v različnih grajenih okoljih (prehodnih vozlišč v grafu), ki temeljijo na demografski statistiki, je možno izračunati pričakovane potrebe starostnikov na proučevanem področju (občina, skupina občin ali lokalna akcijska skupina, regija, država) in finančne zmožnosti, potrebne za takšne selitve, ki pa bodo predmet nadaljnjih raziskav. 14 Legenda: *EH - Obstoječi družinski dom; AEH- neprilagojen, AREH - Invalidska upokojitev v lastnem prilagojenem domu; IHREH - Starostna upokojitev v lastnem, prilagojenem domu; *SS - Samostojno naselje za starostnike; ISS - Samostojno naselje za starostnike brez organizirane oskrbe; ASS - Samostojno naselje za starostnike z organizirano oskrbo; ISU - Vključenost v mestno skupnost brez organizirane oskrbe; ASU - Vključenost v mestno skupnost z organizirano oskrbo; *GL - Pritlično stanovanje na robu mesta: IGL - Pritlično stanovanje na robu mesta brez organizirane oskrbe; AGL - Pritlično stanovanje na robu mesta z organizirano oskrbo; LTC - Dom starejših občanov; M - Selitev v drugo regijo, državo; D - Smrt. Slika 1.7: Model mnogoterih pojemanj (i→j; iH, jH) Vir: Bogataj et al., 2016b. Podrobnosti modela selitev podaja usmerjeni graf (slika 1.7). Z opazovanjem vseh možnih selitev iz obstoječega tipa družinskega stanovanja v specializirana, starostnikom prilagojena bivališča v različnih grajenih okoljih (prehodov med vozlišči v grafu), ki temeljijo na demografski statistiki, je možno izračunati pričakovane potrebe starostnikov na proučevanem področju (občina, skupina občin ali lokalna akcijska skupina, regija, država) in finančne zmožnosti, potrebne za takšne selitve, ki pa bodo predmet nadaljnjih raziskav. V dosedanjih raziskavah so avtorji zaradi ugotovitev o majhnem vplivu na rezultate analize zanemarili možnosti prehodov v stanja z višjimi funkcionalnimi zmožnostmi in študirali usmerjen graf prehodov. Rezultati projekta MoST (MZ, 2020) pa so pokazali, da dobro organizirana fizioterapija lahko zviša funkcionalne zmožnosti pacienta celo na takšen nivo, da se vrne nazaj in da to modeliramo z neusmerjenim grafom. V okviru magistrskega dela Rogelj (2016) so bile predpostavljene verjetnosti smrtnosti in verjetnosti prehodov med stanji, pridobljene iz javnih objav SURS, glede na podatke za celotno prebivalstvo Republike Slovenije, in na osnovi internega gradiva ZZZS (2016) o številu oseb v socialnovarstvenih zavodih, starih 65 let in več ter spol. Delitev populacije po spolu v dosedanjih študijah ni bila upoštevana. Sprejemanje odločitev o selitvah starostnikov je zapleten proces, modeliranje tega kompleksnega procesa pa zahteva natančno preverjanje različnih vidikov. Na odločitev o selitvi vpliva več različnih dejavnikov, kot so razlogi preselitve, čas preselitve (starost prebivalca), funkcionalne zmožnosti stanovalca in lastnosti prebivališča. Kakovost in razpoložljivost starostnikom prilagojenih stanovanj, upad funkcionalnih zmožnosti ter družinski status starostnika so pomembni dejavniki, ki lahko vplivajo na čas preselitve v DSO. Izbira med možnostim, kam se seliti, je odvisna tudi od izbir, ki jih občanu nudi njegova občina. Pri določanju ustreznosti bivališča pa je treba upoštevati verjetnosti, da se bo stanovalec, ki je pripadnik neke kohorte, ob danih prostorskih nevarnostih poškodoval ali zbolel in bo potreben in bo tudi deležen dražje oskrbe, kot na primer intenzivne dolgotrajne oskrbe v DSO ali v negovalni bolnišnici. Možne prehode prikazuje slika 1.8. 15 Slika 1.8: Prehodi med vrstami bivališč Legenda: DS – družinsko stanovanje, pDS – prilagojeno družinsko stanovanje, lastni dom, vS – varovana stanovanja, oS – oskrbovana stanovanja, DSO – dom starejših občanov, S – smrt. Iz statističnih podatkov o relativni frekvenci nastanka potreb po selitvah v neki starostni kohorti lahko izračunamo verjetnosti potreb po prehodih in možnostih izvedbe takih prehodov. Kot sledi iz aktuarskega modela mnogoterih pojemanj (v nadaljevanju tudi model), je za izhodišče številčnega primera v tem poglavju uporabljena kategorizacija zdravstvene nege, kot jo določa ZZZS v Splošnem dogovoru za pogodbeno delo (ZZZS, 2016a, 2019a). Verjetnosti selitev med tipi bivališč zaradi upada funkcionalnih zmožnosti starostnikov oziroma stanovalci so ocenjene na temelju analize teh podatkov ZZZS (2016) in podatkov SSZS2 (2016, 2019). Za učinkovito načrtovanje oskrbe, tipov bivališč starostnikov in potrebnega stanovanjskega sklada so bile uporabljene aktuarske metode. Za proučevanje izvedbe dolgotrajne oskrbe v okviru dostopne stanovanjske strukture pa so bili uporabljeni ustrezni podatki o starostnikih oziroma oskrbovancih v Sloveniji po spolu, starosti, regijah in kategorijah zdravstvene nege. Na tej osnovi so bile izračunane verjetnosti stanj in selitev med posameznimi kategorijami zdravstvene nege po spolu, starosti, regijah in kategorijah zdravstvene nege. Število prehodov v posamezni kategoriji zdravstvene nege je lahko primerno izhodišče za načrtovanje obsega in tipov bivališč, kataloga storitev ter obsega financiranja v okviru dolgotrajne oskrbe. Za celotno populacijo oskrbovancev v Sloveniji so bile izdelane tabele porazdelitve oseb po starosti in stanjih modela; kot začetno stanje smo upoštevali populacijo oseb, starih 65 let in več za leta 2013, 2014, 2015 in 2016 v Sloveniji na temelju podatkov SURS, objavljenih na podatkovnem portalu SURS (2022): »Prebivalstvo po: kohezijska regija, starost, polletje, spol«, ter podatkov iz ZZZS (2016), SSZS (2016), objavljenih v »Povzetek 2016« s porazdelitvijo prebivalstva glede na stanja. 2 Socialnovarstveni zavodi morajo poročati do 31. marca oziroma do 30. aprila za preteklo leto v informacijski sistem KISS DO (skrbnik je podjetje e-Soft, Škofja loka). 16 Posameznik se nahaja v stanju 𝑖, pri čemer stanje 𝑖 predvideva naslednja možna stanja: - živ, popolnoma sposoben samooskrbe (s popolnimi funkcionalnimi zmožnostmi) (0); - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji I; - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji II in - živ, delno sposoben samooskrbe (z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi), potreben zdravstvene nege v kategoriji III; Verjetnosti prehodov oskrbovancev med posameznimi kategorijami zdravstvene nege in verjetnosti selitev stanovalcev med posameznimi tipi bivališč so bile izračunane po posameznih enoletnih starostnih razredih in posameznih stanjih modela. Rezultati simulacije so pokazali, da je model števila prehodov med posameznimi kategorijami zdravstvene nege primerno orodje za načrtovanje tipov bivališč v okviru institucionalne in skupnostne oskrbe starostnikov. Za uspešno napovedovanje različnih stanovanjskih potreb ob upadanju funkcionalnih zmožnosti starostnikov in dejanskem povpraševanju je treba izračunati verjetnostne porazdelitve 𝑇(𝑥) za pričakovano trajanje bivanja v posameznih tipih bivališč in modelirati verjetnosti selitev iz stanja »živ, s popolnimi funkcionalnimi zmožnostmi« v lastnem družinskem domu v drugo, bolj primerno stanovanjsko enoto zaradi upada funkcionalnih zmožnosti ali pa smrt (stanje »mrtev«). Pri aktuarskem modelu mnogoterih pojemanj je množica tipov bivališč označena s 𝐻, pri čemer model obsega 𝑚 bivalnih možnosti in pri čemer se predpostavlja, da obstajajo 𝑚 + 1 stanj, ki predstavljajo bivanje v različnih tipih bivališč, ter selitev med njimi, torej iz enega tipa bivališča v drug tip bivališča. V modelu so izračunane verjetnosti selitev iz stanja 𝑖𝜖𝐻 v stanje 𝑗, 𝑗𝜖𝐻 v različnih časovnih točkah, ki so za potrebe raziskovanja ocenjene na osnovi javno razpoložljivih podatkov. V aktuarskem modelu mnogoterih pojemanj ni mogoča selitev med katerima koli dvema bivališčema 𝑖 𝑖𝑛 𝑗, 𝑖 > 𝑗 = 1, 2 . . . , 𝑚, medtem ko so v aktuarskem modelu prehodov med mnogoterimi stanji takšni prehodi možni. Ob predpostavki, da se lahko starostniki selijo med različnimi tipi bivališč oziroma stanji samostojnega življenja v mestih ali izven mest, v ločenih stanovanjskih enotah ali v skupnostih za starostnike, začasno ali stalno v oskrbovana stanovanja, negovalne bolnišnice ali domove starejših občanov (DSO) oziroma da odidejo iz sistema (migracija, smrt), se za namen raziskovalnega modela predpostavlja naslednje: - (𝑥): starostnik je star 𝑥 let; - 𝐻: množica vseh možnih tipov bivališč, vključenih v stanovanjski sklad; - 𝑇𝑖(𝑥): pričakovano trajanje bivanja starostnika, starega 𝑥 let v bivališču tipa 𝑖 (𝑖𝜖𝐻); - 𝑥 + 𝑇𝑖(𝑥): pričakovan trenutek, ko se starostnik, star 𝑥 let, pri starosti 𝑥 + 𝑇𝑖(𝑥) preseli iz obstoječega bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗 (𝑖, 𝑗𝜖𝐻), kar pomeni selitev v bolj prilagojeno bivališče oziroma smrt obravnavanega stanovalca, pri čemer je 𝑇𝑖(𝑥) slučajna spremenljivka z ugotovljeno porazdelitveno funkcijo 𝐺𝑖(𝑡): 17 𝐺𝑖(𝑡) = 𝑃𝑟(𝑇𝑖 < 𝑡), 𝑖 𝜖 𝐻 (1-1) Funkcija 𝐺𝑖(𝑡) je porazdelitvena funkcija, ki opisuje verjetnost, da se starostnik preseli v eno od vrst bivališč 𝑖𝜖𝐻 za starostnike ali umre v 𝑡 letih. Predpostavlja se, da je verjetnost porazdelitve 𝑇 ′(𝑡) 𝑖 znana, 𝐺𝑖(𝑡) konstanten in ima gostoto verjetnosti 𝑔𝑖(𝑡)= 𝐺 : 𝑖 𝑔𝑖(𝑡)𝑑𝑡 = 𝑃𝑟(𝑡 < 𝑇𝑖 < (𝑡 + 𝑑𝑡)), 𝑖 𝜖 𝐻 (1-2) Formula za 𝑔𝑖(𝑡)𝑑𝑡 opisuje verjetnost, da se bo stanovalec preselil iz stanovanjske enote 𝑖 v stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v infinitezimalno malem časovnem intervalu od 𝑡 do 𝑡 + 𝑑𝑡. Verjetnost, da se bo stanovalec, star 𝑥 let, v stanju 𝑖 (v stanovanjski enoti tipa 𝑖) preselil v stanovanjsko enoto tipa 𝑗 v 𝑡 letih, zapisana kot 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗): 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗) = 𝐺(𝑖, 𝑗; 𝑡) (1-3) Ob tem se predpostavlja, da je vrednosti 𝑞 𝑡 𝑥 (𝑖, 𝑗)mogoče pridobiti v javnih statistikah na osnovi števila stanj in selitev med različnimi tipi bivališč ter v študijah kupne moči in vpliva na dejansko povpraševanje na stanovanjskem trgu. Slika 1.9: Diagram selitev med različnimi tipi bivališč starostnikov: iz lastnega doma do doma starejših občanov (DSO) v okviru modela mnogoterih pojemanj Legenda: DS – (neprilagojeno) družinsko stanovanje, pDS – prilagojeno družinsko stanovanje, lastni dom, vS – varovana stanovanja, oS – oskrbovana stanovanja, DSO – dom starejših občanov, S – smrt. Vir: prirejeno po Bogataj et al., 2016b. Aktuarski model mnogoterih pojemanj izhaja iz predpostavke, da je znano, kako dejansko tip bivališča vpliva na pričakovano trajanje bivanja, pri čemer se maksimizira 𝑇𝑖(𝑥) v skupnosti (prilagojeno družinsko stanovanje - pDS, varovano stanovanje - vS in oskrbovano stanovanje - oS). Kot že navedeno, tega v Sloveniji še ni, na voljo pa so podatki za Veliko Britanijo (Wood, 2017). Slika 1.7, in pregledneje slika 1.8, prikazujeta začetno stanje 𝑖 = 𝐷𝑆 in vse možne selitve iz družinskega okolja (𝐷𝑆, družinsko stanovanje) skozi specializirane tipe bivališč 𝑗𝜖𝐻, ki 18 omogočajo različne vrste selitev, možnosti za selitev iz regije ali upokojitve v obstoječem družinskem domu, neposredno ali posredno, kot na primer: Naj 𝐾𝑖 predstavlja celoštevilčno trajanje bivanja stanovalca, starega 𝑥 let, v stanovanjski enoti tipa 𝑖, preden se ta stanovalec preseli v stanovanjsko enoto tipa 𝑗. Verjetnost celoštevilčne vrednosti slučajne spremenljivke 𝐾𝑖 je podana z: 𝑃𝑟(𝐾𝑖 = 𝑘) = 𝑃𝑟(𝑘 ≤ 𝑇𝑖 < 𝑘 + 1) = ∑ 𝑝 𝑘 𝑥 (𝑖, 𝑗)𝑞𝑗,𝑥+𝑘 (1-4) 𝑗∈𝛤 kjer je 𝛤 množica vseh naslednjih vozlišča 𝑖, 𝛤𝐻, v grafu. Kot inovacijo podajamo model vrednotenja družbene vrednosti, ustvarjene z vlaganji v oskrbovana stanovanja, kot razlike med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo, povezanih z razlogom za selitev zaradi posledic nesreče (na primer zlom kolka pri padcu) in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starejših stanovalcev prvotnega stanovanjskega sklad ter starejših stanovalcev izboljšanega stanovanjskega sklada (z vključenimi oskrbovanimi stanovanji), ki poveča množico možnih izbir bivališč starostnikov z upadajočimi funkcionalnimi zmožnostmi. Model vrednotenja družbene vrednosti, ki sledi, omogoča merjenje kakovosti stanovanjskega sklada glede na pričakovano trajanje bivanja v posameznem tipu bivališča, upoštevajoč izdatke za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo stanovalcev. Opredelitev družbene vrednosti oskrbovanih stanovanj, ki je – upoštevajoč sicer nejasne definicije tujih avtorjev - predstavljena v nadaljevanju, se glasi: »Družbena vrednost oskrbovanih stanovanj je razlika med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo, vezanih na razlog preselitve, in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starostnikov, med dvema različnima stanovanjskima strukturama.« Navedeno lahko matematično formaliziramo kratko: 𝐷𝑉𝑥 = 𝐴𝑆𝑉𝑥 (𝑆𝑆1) − 𝐴𝑆𝑉𝑥(𝑆𝑆2) (1-5) za osebo staro ob vstopu v dolgotrajno oskrbo x let, kjer je: - 𝐷𝑉𝑥: družbena vrednost oskrbovanih stanovanj za starostnika, starega 𝑥 let in več; - 𝐴𝑆𝑉𝑥 (𝑆𝑆1): aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 𝑥 let in več v primeru stanovanjskega sklada, ki ne vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆1); - 𝐴𝑆𝑉𝑥 (𝑆𝑆2): aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo starostnika, starega 𝑥 let in več v primeru stanovanjskega sklada, ki vključuje varovanih in oskrbovanih stanovanj (𝑆𝑆2). »Aktuarska sedanja vrednost (𝐴𝑆𝑉) izdatkov za zdravstveno varstvo, ki so vezani neposredno na selitev v dom starejših občanov in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo starostnikov je nižja, kadar imajo starostniki možnost selitve v oskrbovana stanovanja, ko jim funkcionalne zmožnosti upadejo do te mere, da ne morejo več varno 19 živeti v svojem družinskem domu. To razliko imenujemo družbena vrednost oskrbovanih stanovanj«. Za vrednotenje družbene vrednosti naložb v oskrbovana stanovanja smo v nadaljevanju storili naslednje: - razvili smo osnovni model, v strukturo stanovanjskega sklada pa smo uvedli nove tipe stanovanj, s katerimi bo stanovanjski sklad bolj prilagojen funkcionalnim zmožnostim starostnikov. Zato so na grafu selitev dodani tipi stanovanj, verjetnosti selitev med bivališči pa so podane v razširjeni matriki selitev; - uvedli smo metodo ocenjevanja aktuarske sedanje vrednosti izdatkov za zdravstveno varstvo, ki so vezani na selitev v DSO, in izdatkov za doživljenjske dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od strukture stanovanjskega sklada; - uvedli smo verjetnostne porazdelitve časa, ki ga bo prebivalec porabil v obstoječem bivališču tipa 𝑖 in - kot novost smo predstavili metodo merjenja družbene vrednosti vlaganj v stanovanjske sklade kot razliko med aktuarskima sedanjima vrednostnima (𝐴𝑆𝑉) izdatkov za zdravstveno varstvo in izdatkov za doživljenjsko dolgotrajno oskrbo med dvema različnima stanovanjskima skladoma (različna struktura stanovanjskega sklada). Po mnenju Wood (2017) ter poročilih Evropske komisije (EK, 2014) je takšen model bistven za oblikovalce politik in do zdaj še ni bil razvit. V aktuarskem modelu družbene vrednosti se predpostavlja, da se stanovalec preseli iz tipa bivališča i v tip bivališča j, ko ta optimalno ustreza njegovim funkcionalnim zmožnostim in zanj predstavlja najbolj varno izbiro bivališča z vidika fizičnih (padci), energetskih (neustrezno ogrevanje bivališča) in socialnih tveganj (osamljenost in druge vrste socialne izključenosti). Aktuarski model družbene vrednosti vključuje pet skupin bivališč z različnimi storitvami dolgotrajne oskrbe: obstoječe, neprilagojeno družinsko stanovanje (DS), prilagojeno družinsko stanovanje (pDS), varovano stanovanje (vS), oskrbovano stanovanje (oS) in DSO. Verjetnost selitve med posameznimi tipi bivališč je v aktuarskem modelu družbene vrednosti izračunana na podlagi rezultatov anketiranja starejših oseb in opazovanja preteklega upadanja funkcionalnih zmožnosti stanovalcev in selitev stanovalcev iz enega tipa 𝑖 bivališča v drugega (𝑗). V aktuarskem modelu vrednotenja družbene vrednosti niso možne selitve med katerima koli dvema tipoma bivališča, od bivališča tipa i do bivališča tipa 𝑗 (𝑖 > 𝑗 = 1, 2 . . . , 𝑚 – usmerjeni graf ali model mnogoterih pojemanj; angl.: multiple decremet model). Toda v primeru večsmernih prehodov so možni tudi povratni prehodi zaradi izboljšanja funkcionalnih nezmožnosti, zato se lahko tudi uporaba stanovanjskega sklada modelira z modelom mnogoterih stanj. Selitve med posameznimi tipi bivališč so zaporedni pojav glede na funkcionalne zmožnosti stanovalcev, varnost in prilagojenost bivališč posameznim kategoriziranim funkcionalnim stanjem starostnikov in razpoložljivo intenziteto oskrbe. Za namen predstavitve aktuarskega modela družbene vrednosti so tipi bivališč označeni na naslednji način: 20 - i = 0 (stanovanjska enota ali družinska hiša brez posebnih prilagoditev za starejše in s stanovalci brez potreb po oskrbi in kjer lahko stanovalci živijo avtonomno glede na njihove funkcionalnimi zmožnostmi – DS); - i = 1 (oskrba v skupnosti - prilagojeno družinsko stanovanje – pDS); - i = 2 (oskrba v skupnosti - varovano stanovanje – vS); - i = 3 (oskrba v skupnosti - oskrbovano stanovanje – oS); - i = 4 (institucionalna oskrba - bivalna enota – tip A); - i = 5 (institucionalna oskrba - oskrbni dom – tip B); - i = 6 (institucionalna oskrba - negovalni dom – tip C) ter - i = 7 (grob – S). Ob predpostavki, da javni stanovanjski sklad ne vsebuje varovanih (vS) in oskrbovanih stanovanj (oS), ima matrika selitev naslednjo obliko: (0) (0,1) (0,4) (0,5) 𝑝𝑥 𝑞𝑥 0 0 𝑞𝑥 𝑞𝑥 0 𝑝(1) (1,4) (1,5) 𝑥 0 0 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑃 𝑥,𝜏 = 0 0 0 0 0 0 (1-6) 0 0 0 0 0 0 [ 0 0 0 0 𝑝(4) (4,5) 𝑥 𝑞𝑥 ]𝜏 Porazdelitev stanovalcev v različnih tipih bivališč, kjer javni najemni stanovanjski sklad ne vsebuje varovanih in oskrbovanih stanovanj, je zato naslednja: 𝑆𝑆 (0) (1) (4) (0) (1) (4) 1 = 𝑆𝑥,𝜏𝑃𝑥,𝜏 = [𝑆𝑥 𝑆𝑥 0 0 𝑆𝑥 ] ∙ 𝑃𝑥,𝜏 = [𝑆𝑥 𝑆𝑥 0 0 𝑆𝑥 ] (1-7) 𝜏 𝜏+1 Na podlagi demografske statistike, ki vključuje funkcionalne zmožnosti prebivalstva, so izračunane pričakovane potrebe starejših občanov. V modelu predpostavljamo, da javni stanovanjski sklad zagotavlja ustrezna stanovanja in da so v vseh občinah v državi prebivalcem dostopna varna specializirana stanovanja, prilagojena funkcionalnim zmožnostim stanovalcev. Matrika selitev in enačba prehodov, kjer javni stanovanjski sklad zagotavlja varovana in oskrbovana stanovanja, ima zdaj naslednjo obliko: 𝑆𝑆2 = 𝑆𝑥,𝜏𝑃𝑥,𝜏 = = [𝑆(0) (1) (2) (3) (4) 𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 ]𝜏 (0) (0,1) (0,2) (0,3) (0,4) (0,5) 𝑝𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 0 𝑝(1) (1,2) (1,3) (1,4) (1,5) 𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 ∙ (2) (2,3) (2,4) (2,5) (1-8) 0 0 𝑝𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 𝑞𝑥 0 0 0 𝑝(3) 𝑞(3,4) 𝑞(3,5) 𝑥 𝑥 𝑥 [ 0 0 0 0 𝑝(4) (4,5) 𝑥 𝑞𝑥 ]𝜏 = [𝑆(0) 𝑆(1) 𝑆(2) 𝑆(3) 𝑆(4) ] 𝑥+1 𝑥+1 𝑥+1 𝑥+1 𝑥+1 𝜏+1 21 kjer sta 𝑞(,2) (𝑖,2) (2) (3) 𝑥 in 𝑞𝑥 , 𝑖 < 𝑗, kakor tudi 𝑝𝑥 𝑖𝑛 𝑝𝑥 pozitivne vrednosti ( 𝑀 𝑖,𝑗) 𝑞(𝑖,𝑗) 𝑥 𝑥 = ; 𝑗 = 1, 2, 3, 4, 5; 𝑗 > 𝑖 (1-9) 𝑆(𝑖) 𝑥 pri čemer je 𝑀(𝑖,𝑗) 𝑥 število stanovalcev, ki se selijo iz bivališča tipa 𝑖 v bivališče tipa 𝑗, in 𝑆(𝑖) 𝑥 skupno število stanovalcev, starih 𝑥 let na začetku leta, ki živijo v bivališču tipa 𝑖. Verjetnost, da stanovalec ostane v stanovanju, je 𝑝(𝑖) 𝑥 . Končna struktura prebivalcev po tipih bivališča za vsako kohorto (𝑥 let staro) v letu  je opisana z matriko 𝑃𝑥,𝜏. Vektor 𝑆𝑥,𝜏 opisuje strukturo števila prebivalcev starostnega razreda 𝑥 (kohorta 𝑥), ki bivajo v različnih tipih bivališč na koncu leta -1. 𝑁𝑀(i) 𝑥 predstavljajo neto selitve za posamezen tip bivališča. 𝑍𝑆(i) 𝑥 pa je struktura v proučevanem geografskem območju na začetku leta, pred selitvami. Zato velja splošna formula: 𝑆 (0) (1) (2) (3) (4) 𝑥,𝜏 = [𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 𝑆𝑥 ] = 𝜏 = [𝑍𝑆(0) (1) (2) (3) (4) 𝑥 𝑍𝑆𝑥 𝑍𝑆𝑥 𝑍𝑆𝑥 𝑍𝑆𝑥 ] (1-10) 𝜏 + [𝑁𝑀(0) (1) (2) (3) (4) 𝑥 𝑁𝑀𝑥 𝑁𝑀𝑥 𝑁𝑀𝑥 𝑁𝑀𝑥 ] 𝜏 Naj bo 𝑐𝑖 letni izdatki za storitve dolgotrajne oskrbe v bivališču tipa oskrbe 𝑖 in obrestna mera 𝑜𝑚. Naj bo 𝜗 = 1/(1 + 𝑜𝑚) diskontna stopnja, 𝑆𝑆1 stanovanjski sklad brez varovanih stanovanj (vS; angl. sheltered housing, SH) in / ali oskrbovanih stanovanj (oS; angl. housing with care, HwC), 𝑆𝑆2 pa stanovanjski sklad z varovanimi stanovanji in/ali oskrbovanimi stanovanji. Izračun družbene vrednosti 𝐷𝑉𝑥 oskrbovanih stanovanj temelji na razlikah v aktuarski sedanji vrednosti oskrbe v dveh različnih okoljih3. Aktuarska sedanja vrednost za kritje izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (𝐴𝑆𝑉𝑥) za starostnika, starega 𝑥 let, odvisnega od pomoči drugih, je lahko zapisana na splošno: 100−𝑥 𝐴𝑆𝑉 𝑙𝑡𝑐 𝐼 𝑙𝑡𝑐 𝐼𝐼 𝑙𝑡𝑐 𝐼𝐼𝐼 𝑥 = ∑ 𝑝 𝑗 𝑥 ∙ 𝜗𝑗 ∙ (𝑝𝑥+𝑗 ∙ 𝑐1 + 𝑝𝑥+𝑗 ∙ 𝑐2 + 𝑝𝑥+𝑗 ∙ 𝑐3 ) (1-11) 𝑗=0 Ob predpostavki, da obstajata samo dve strukturi stanovanjskega sklada (𝑆𝑆1) in (𝑆𝑆2): 100−65 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆1) = ∑ 𝑝 𝑗 65 𝑗=0 (1-12) ∙ 𝜗𝑗 (𝑝𝑘𝑎𝑡 𝐼( 𝑘𝑎𝑡 𝐼𝐼( 𝑘𝑎𝑡 𝐼𝐼𝐼( 65+𝑗 𝑆𝑆1) ∙ 𝑐1 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆1) ∙ 𝑐2 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆1) ∙ 𝑐3 ) 3 Tabele umrljivosti DAV1994R in tabele verjetnosti intenzivnosti oskrbe, ki jih ima rezident v določeni kategoriji oskrbe, so predstavljene v Prilogah 1 in 2. 22 100−65 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆2) = ∑ 𝑝 𝑗 65 ∙ 𝜗𝑗 (1-13) 𝑗=0 ∙ (𝑝𝐼 ( 𝐼𝐼 ( 𝐼𝐼𝐼 ( 65+𝑗 𝑆𝑆2) ∙ 𝑐1 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆2) ∙ 𝑐2 + 𝑝65+𝑗 𝑆𝑆2) ∙ 𝑐3 ) V literaturi je v številnih primerih zapisano, da ni metode za ocenjevanje družbene vrednosti, ki jo ustvari vključitev varovanih in oskrbovanih stanovanj v (državni, regionalni, občinski) stanovanjski sklad socialnih stanovanj (𝑆𝑆2) (Wood, 2017). Zato tudi dokument »Adequate social protection for LTC needs in an ageing society« navaja, da ustreznega informacijskega sistema ni na voljo (EK, 2014, str. 24), iz tuje literature (Wood, 2017) pa je mogoče povzeti le ocene. V študiji Wood (2017) je bilo ugotovljeno, da so izdatki za dolgotrajno oskrbo na letni ravni zelo odvisni od razpoložljivega stanovanjskega sklada, vendar se v praksi stanovanjski sklad in storitve zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe obravnavajo in upravljajo ločeno. V vseh državah članicah EU sta ti dve področji celo ločeno regulirani. Posledično je bilo v okviru te monografije s teoretičnimi raziskavami in terenskim delom ugotovljeno, da je aktuarska sedanja vrednost izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo odvisna od stanovanjskega sklada. Družbena vrednost (𝐷𝑉), ki se ustvari z vključitvijo varovanih in oskrbovanih stanovanj v stanovanjski sklad, je ugotovljena kot razlika med aktuarsko sedanjo vrednostjo (𝐴𝑆𝑉) izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od strukture stanovanjskega sklada. Gre za razliko med aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrbo v stanovanjskem skladu brez specializiranih stanovanj za oskrbo starostnikov 𝑆𝑆1 in aktuarsko sedanjo vrednostjo izdatkov za zdravstveno varstvo in doživljenjsko dolgotrajno oskrba v stanovanjskem skladu, ki vključuje specializirana stanovanja za oskrbo starostnikov 𝑆𝑆1v: 𝐷𝑉65 = 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆1) − 𝐴𝑆𝑉65(𝑆𝑆2) (1-14) 𝐷𝑉65 je razlika med 𝐴𝑆𝑉 v prvotnem stanovanjskem skladu (𝑆𝑆1) in v prilagojenem stanovanjskem skladu (𝑆𝑆2), ki vključuje specializirane stanovanjske rešitve za stanovanjsko oskrbo starostnikov. Ob predpostavki intenzivnosti oskrbe in vrednosti oskrbe na uro v okviru treh kategorij oskrbe v Sloveniji (tabela 1.5): Tabela 1.5: Izračun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) Intenzivnost oskrbe EUR/ KAT ur/dan min/dan h* dan mesec leto I 0,75 45 17 12,75 382,5 4.590 II 1,25 75 17 21,25 637,5 7.650 III 1,75 105 17 29,75 892,5 10.710 23 znaša ocenjena aktuarska sedanja vrednost (𝐴𝑆𝑉) za moške v Sloveniji leta 2022: 100−65 𝐴𝑆𝑉𝐿𝑇𝐶 65 = ∑ 𝑝 𝑗 65 ⋅ 𝜐𝑗 ⋅ (𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼65+𝑗 ⋅ 𝑐1 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 𝑐2 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 𝑐3) = 𝑗=0 = ∑100−65 𝑝 𝑗=0 𝑗 65 ⋅ 𝜐𝑗 ⋅ (𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼65+𝑗 ⋅ 4.590 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 7.650 + 𝑝𝐿𝑇𝐶𝐼𝐼𝐼65+𝑗 ⋅ 10.710)= (1+0,05) * 6.911,35=7.256,92€ Na podlagi razlik med aktuarskimi sedanjimi vrednostmi izdatkov za zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo v odvisnosti od razpoložljivega stanovanjskega sklada (𝑆𝑆1, 𝑆𝑆2), so v tabeli 1.6 predstavljeni ASV prihranki ali družbena vrednost vlaganj v prilagajanje obstoječih domov in prilagojenih novih bivališč v lokalnih skupnostih, ločeno za moško in žensko populacijo za leto 2022 v Sloveniji: Tabela 1.6: Izračun ASV prihrankov oziroma družbene vrednosti v Sloveniji za leto 2022 (v EUR) ASV prihranki = Slovenija 𝑨𝑺𝑽(𝒙, 𝑯𝑺_𝑵𝑽) 𝑨𝑺𝑽(𝒙, 𝑯𝑺_𝑺𝑹𝑽) družbena vrednost (DV) moški 6.911,35 5.713,01 1.198,34 ženske 16.057,77 13.147,27 2.910,51 Model obravnava le dve strukturi stanovanjskega sklada, ki vključujeta različno strukturo razpoložljivih tipov bivališč, ki v mnogih evropskih državah trenutno še niso na voljo. V nadaljnjih raziskavah je treba podrobno umeriti tako skupino stanovanjskega sklada 𝑆𝑆1 kot skupino stanovanjskega sklada 𝑆𝑆2, ki vključuje specializirane stanovanjske rešitve. Nenehno spremljanje in proučevanje sestave stanovanjskega sklada lahko pomembno vplivata na izdatke za zdravstveno varstvo, doživljenjsko dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko oskrbo starejših, pripomoreta pa tudi usmeriti investicije v ustrezno strukturo stanovanjskega sklada. Prav zato je treba trajno meriti družbene vrednosti v posameznih vrstah in sestavah stanovanjskega sklada, pri čemer pa se sama metodologija ne spreminja, večja je le dimenzija matrik selitev in vektorjev stanj. Ker teh izkušenj v Sloveniji še nimamo, bomo v nadaljevanju izvedli projekcije struktur prebivalstva po potrebnih kategorijah oskrbe le za primer, ki ga poznamo in ga spremlja državna statistika. 24 2 GEO-GERONTOLOŠKA SLIKA POMURSKE REGIJE 2.1 PROSTORSKA RAZPRŠENOST STAREJŠIH OBČANOV IN SOCIALNA INFRASTRUKTURA POMURSKE REGIJE Pomurska regija je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija. Odlikuje jo izredno rodovitna prst. Celinsko podnebje in raven svet pa dodatno ustvarjajo ugodne razmere predvsem za kmetijstvo, s toplimi vrelci, reko Muro in gozdnimi površinami ter vinskimi goricami pa tudi za turizem. Središče regije je Murska Sobota. V pomurski regiji je približno 5 % celotnega slovenskega prebivalstva, ki ustvarja več kot 4 % BDP Slovenije. Število prebivalcev po geo-gerontoloških kohortah po občinah in LAS-ih pomurske regije podaja tabela 2.1. Tabela 2.1: Število oseb po starosti, občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v pomurski regiji v Sloveniji (1. 7. 2022) Občina do 65 let 65-79 80+ Skupaj Cankova 1.356 384 50 1.740 Gornji Petrovci 1.434 576 64 2.010 Grad 1.546 517 77 2.063 Hodoš/Hodos 250 112 18 362 Kuzma 1.247 407 59 1.654 Moravske Toplice 4.499 1.491 205 5.990 Murska Sobota 13.600 4.943 724 18.543 Puconci 4.422 1.449 185 5.871 Rogašovci 2.481 644 78 3.125 Šalovci 953 419 60 1.372 Tišina 3.096 845 120 3.941 LAS Goričko 2020 skupaj 34.884 11.787 1.640 46.671 Beltinci 6.363 1.741 271 8.104 Črenšovci 3.122 860 95 3.982 Dobrovnik - Dobronak 947 316 33 1.263 Kobilje 392 140 17 532 Lendava/Lendva 7.546 2.766 367 10.312 Odranci 1.279 316 43 1.595 Turnišče 2.505 648 82 3.153 Velika Polana 1.047 340 43 1.387 LAS Pri dobrih ljudeh skupaj 23.201 7.127 951 30.328 Apače 2.814 742 86 3.556 Gornja Radgona 6.523 1.953 292 8.476 Križevci 2.669 867 125 3.536 Ljutomer 8.355 2.785 431 11.140 Radenci 3.658 1.398 196 5.056 Razkrižje 947 290 45 1.237 Sveti Jurij ob Ščavnici 2.303 552 95 2.855 Veržej 1.027 344 50 1.371 LAS Prlekija skupaj 28.296 8.931 1.320 37.227 Pomurska regija skupaj 86.381 27.845 3.911 114.226 Vir: SURS, 2022. 25 2.1.1 Prostorska razpršenost starejših občanov pomurske regije Pomurska regija ima izrazito nizek naravni prirast (manj kot 0,5 novorojenih na 100 prebivalcev, pa tudi selitve iz tujine so zelo nizke: ima le dobra 2 % tujcev, vendar močno madžarsko skupnost in znano romsko skupnost z največjim priznanim romskim naseljem. Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji najmanj ugodna, z dobrimi 13 % mlajših od 15 let. Po podatkih SURS je povprečna starost prebivalstva nekaj nad 45 let. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je za dečke nekaj nad 76 leta, za deklice pa 82 let. Razpršenost starejših občanov po teritoriju Pomurja prikazujejo slike 2.1 do 2.3. Slika 2.1: Lokacije stavb v pomurski regiji, v katerih prebiva starejši občan sam (30. 4. 2021) Slika 2.1.a: Maksimalna razdalja, še sprejemljiva za selitev v prilagojena stanovanja za prebivalce Slovenije po odstotkih anketirancev Vir: Rajer et al., 2022. 26 Slika 2.2: Lokacije stavb v pomurski regiji, v katerih prebivata dva starejša občana sama (30. 4. 2021) Slika 2.3: Lokacije stavb v pomurski regiji, v katerih prebivajo trije ali več starejših občanov samih (30. 4. 2021) Primerjavo osamljenih starejših po regijah podaja slika 2.4. Glede na te podatke je stanje v pomurski regiji nekje v povprečju stanj po posameznih regijah na nivoju NUTS 3. 27 Slika 2.4: Število starejših občanov, ki živijo v stavbah sami, po starostnih skupinah (Slovenija, 30. 4. 2021) 2.1.2 Socialna infrastruktura in pomembni objekti ekonomske infrastrukture regije Če pogledamo na razpršenost objektov in naprav, pomembnih za izvajanje dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje večje neodvisnosti starejših po regijah, predstavitev za celotno Slovenijo najdemo na sliki 2.5, podrobnosti za Pomurje pa na sliki 2.6. Slika 2.5: Središča objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam (Slovenija, 30. 4. 2021) 28 Slika 2.6: Središča objektov in mrež dolgotrajne oskrbe ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v pomurski regiji (30. 4. 2021) Iz predhodnih raziskav oziroma terenskega dela smo ugotovili, da je za starejše občane 5-kilometrska oddaljenost od objektov najpogosteje kritična meja. Slika 2.7: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših občanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam (Slovenija, 30. 4. 2021) 29 Na slikah 2.7 in 2.8 predstavljamo območja 5-kilometrske oddaljenosti od objektov izbranih storitev ter stavbe, v katerih prebiva starejši občan sam, za Slovenijo ter posebej za pomursko regijo. Slika 2.8: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od domov starejših občanov, dnevnih centrov v domovih, zdravstvenih domov in lekarn ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v pomurski regiji (30. 4. 2021) Iz slike 2.8 je mogoče zaznati, da je predvsem v severnem delu regije večina starejših prebivalcev zelo oddaljena od domov starejših občanov, dnevnih centrov in zdravstvenih domov. 30 Slika 2.9: Območja 5-kilometrske oddaljenosti od pošt in bančnih avtomatov ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v pomurski regiji (30. 4. 2021) S slike 2.9 razberemo, da so pošte in bančni avtomati v pomurski regiji dokaj gosto razporejeni po regiji. Tudi ti dve storitvi sta za starejše prebivalstvo pomembni. Primerjavo dostopnostih starejših občanov do objektov za zdravstveno in dolgotrajno oskrbo ter do pošt in bančnih avtomatov po slovenskih statističnih regijah pa podajajo slike 2.10–2.15 ter tabele 2.2–2.7. 31 Glede na oddaljenost od domov starejših občanov (DSO) je Pomurje manj kritično, kot so na sliki 2.10 posebej označene tri statistične regije (Primorsko-notranjska regija, Jugovzhodna Slovenija in Posavje; glej tudi tabelo 2.2). Slika 2.10: Oddaljenost bivališč starejših občanov od domov starejših občanov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.2: Oddaljenost bivališč starejših občanov od domov starejših občanov po statističnih regijah 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od DSO > 5 km od DSO ≤ 5 km od DSO > 5 km od DSO število % število % število % število % Slovenija 249.007 70,4 104.875 29,6 83.868 71,8 32.924 28,2 1 Pomurska 14.947 65,5 7.883 34,5 3.922 64,5 2.158 35,5 2 Podravska 35.701 61,2 22.608 38,8 11.531 64,7 6.278 35,3 3 Koroška 8.627 67,3 4.183 32,7 2.604 68,2 1.215 31,8 4 Savinjska 32.226 71,7 12.694 28,3 9.568 71,6 3.792 28,4 5 Zasavska 8.344 80,4 2.037 19,6 2.512 80,2 621 19,8 6 Posavska 6.300 51,8 5.860 48,2 2.098 52,5 1.901 47,5 7 Jugovzhodna 13.048 57,4 9.669 42,6 4.519 59,0 3.144 41,0 8 Osrednjeslovenska 71.387 84,8 12.777 15,2 26.413 86,5 4.118 13,5 9 Gorenjska 26.312 77,1 7.822 22,9 9.327 75,8 2.981 24,2 10 Primorsko-notranjska 4.707 52,0 4.347 48,0 1.571 50,4 1.548 49,6 11 Goriška 13.167 61,6 8.198 38,4 4.942 62,4 2.981 37,6 12 Obalno-kraška 14.241 67,7 6.797 32,3 4.861 69,0 2.187 31,0 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Podobno kot za oddaljenost bivališč do DSO velja tudi za oddaljenost do dnevnih centrov v domovih (DCD) v pomurski statistični regiji, da je stanje boljše kot v številnih drugih regijah. Regije s slabšo dostopnostjo so predvsem goriška, primorsko-32 notranjska, jugovzhodna Slovenija, posavska ter zasavska regija (posebej označene na sliki 2.11; glej tudi tabelo 2.3). Slika 2.11: Oddaljenost bivališč starejših občanov od dnevnih centrov v domovih po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.3: Oddaljenost bivališč starejših občanov od dnevnih centrov v domovih po statističnih regijah 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od DC > 5 km od DC ≤ 5 km od DC > 5 km od DC število % število % število % število % Slovenija 320.797 90,7 33.085 9,3 106.106 90,9 10.686 9,1 1 Pomurska 20.500 89,8 2.330 10,2 5.458 89,8 622 10,2 2 Podravska 53.322 91,4 4.987 8,6 16.350 91,8 1.459 8,2 3 Koroška 11.922 93,1 888 6,9 3.506 91,8 313 8,2 4 Savinjska 41.873 93,2 3.047 6,8 12.413 92,9 947 7,1 5 Zasavska 9.105 87,7 1.276 12,3 2.713 86,6 420 13,4 6 Posavska 9.509 78,2 2.651 21,8 3.183 79,6 816 20,4 7 Jugovzhodna 19.226 84,6 3.491 15,4 6.507 84,9 1.156 15,1 8 Osrednjeslovenska 79.987 95,0 4.177 5,0 29.181 95,6 1.350 4,4 9 Gorenjska 32.554 95,4 1.580 4,6 11.716 95,2 592 4,8 10 Primorsko-notranjska 6.814 75,3 2.240 24,7 2.333 74,8 786 25,2 11 Goriška 17.506 81,9 3.859 18,1 6.551 82,7 1.372 17,3 12 Obalno-kraška r. 18.479 87,8 2.559 12,2 6.195 87,9 853 12,1 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. Stanje dostopnosti starejših občanov do zdravstvenih domov (ZD) v pomurski regiji je relativno slabše kot v drugih statističnih regijah (glej sliko 2.12 in tabelo 2.4). 33 Slika 2.12: Oddaljenost bivališč starejših občanov od zdravstvenih domov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.4: Oddaljenost bivališč starejših občanov od zdravstvenih domov po statističnih regijah 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od ZD > 5 km od ZD ≤ 5 km od ZD > 5 km od ZD število % število % število % število % Slovenija 242.047 68,4 111.835 31,6 81.542 69,8 35.250 30,2 1 Pomurska 11.569 50,7 11.261 49,3 3.104 51,1 2.976 48,9 2 Podravska 32.147 55,1 26.162 44,9 10.271 57,7 7.538 42,3 3 Koroška 9.313 72,7 3.497 27,3 2.783 72,9 1.036 27,1 4 Savinjska 30.309 67,5 14.611 32,5 9.034 67,6 4.326 32,4 5 Zasavska 8.373 80,7 2.008 19,3 2.472 78,9 661 21,1 6 Posavska 6.390 52,5 5.770 47,5 2.156 53,9 1.843 46,1 7 Jugovzhodna 12.474 54,9 10.243 45,1 4.301 56,1 3.362 43,9 8 Osrednjeslovenska 71.281 84,7 12.883 15,3 26.076 85,4 4.455 14,6 9 Gorenjska 27.679 81,1 6.455 18,9 9.930 80,7 2.378 19,3 10 Primorsko-notranjska 5.117 56,5 3.937 43,5 1.775 56,9 1.344 43,1 11 Goriška 11.799 55,2 9.566 44,8 4.421 55,8 3.502 44,2 12 Obalno-kraška 15.596 74,1 5.442 25,9 5.219 74,0 1.829 26,0 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 34 Iz rezultatov analize dostopnosti starejših občanov do lekarn (LEK) na sliki 2.12 in v tabeli 2.5 sledi, da sta kritični regiji predvsem posavska in primorsko-notranjska regija. Pomurska regija je v povprečju teh struktur. Slika 2.13: Oddaljenost bivališč starejših občanov od lekarn po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.5: Oddaljenost bivališč starejših občanov od lekarn po statističnih regijah 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od PH > 5 km od PH ≤ 5 km od PH > 5 km od PH število % število % število % število % Slovenija 320.797 90,7 33.085 9,3 106.106 90,9 10.686 9,1 1 Pomurska 20.500 89,8 2.330 10,2 5.458 89,8 622 10,2 2 Podravska 53.322 91,4 4.987 8,6 16.350 91,8 1.459 8,2 3 Koroška 11.922 93,1 888 6,9 3.506 91,8 313 8,2 4 Savinjska 41.873 93,2 3.047 6,8 12.413 92,9 947 7,1 5 Zasavska 9.105 87,7 1.276 12,3 2.713 86,6 420 13,4 6 Posavska 9.509 78,2 2.651 21,8 3.183 79,6 816 20,4 7 Jugovzhodna 19.226 84,6 3.491 15,4 6.507 84,9 1.156 15,1 8 Osrednjeslovenska 79.987 95,0 4.177 5,0 29.181 95,6 1.350 4,4 9 Gorenjska 32.554 95,4 1.580 4,6 11.716 95,2 592 4,8 10 Primorsko-notranjska 6.814 75,3 2.240 24,7 2.333 74,8 786 25,2 11 Goriška 17.506 81,9 3.859 18,1 6.551 82,7 1.372 17,3 12 Obalno-kraška 18.479 87,8 2.559 12,2 6.195 87,9 853 12,1 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 35 Delež starejših občanov z oddaljenostjo večjo od 5 km od bančnih avtomatov (BA) v pomurski regiji je manjši kot v številnih drugih slovenskih regijah; glej sliko 2.14 oziroma tabelo 2.6). Slika 2.14: Oddaljenost bivališč starejših občanov od bančnih avtomatov po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.6: Oddaljenost bivališč starejših občanov od bančnih avtomatov po statističnih regijah 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od ATM > 5 km od ATM ≤ 5 km od ATM > 5 km od ATM število % število % število % število % Slovenija 339.553 96,0 14.329 4,0 111.943 95,8 4.849 4,2 1 Pomurska 21.696 95,0 1.134 5,0 5.761 94,8 319 5,2 2 Podravska 57.168 98,0 1.141 2,0 17.462 98,1 347 1,9 3 Koroška 12.352 96,4 458 3,6 3.654 95,7 165 4,3 4 Savinjska 43.600 97,1 1.320 2,9 12.944 96,9 416 3,1 5 Zasavska 9.984 96,2 397 3,8 2.994 95,6 139 4,4 6 Posavska 10.889 89,5 1.271 10,5 3.589 89,7 410 10,3 7 Jugovzhodna 20.666 91,0 2.051 9,0 6.995 91,3 668 8,7 8 Osrednjeslovenska 82.448 98,0 1.716 2,0 29.997 98,3 534 1,7 9 Gorenjska 33.631 98,5 503 1,5 12.086 98,2 222 1,8 10 Primorsko-notranjska 7.331 81,0 1.723 19,0 2.517 80,7 602 19,3 11 Goriška 19.735 92,4 1.630 7,6 7.314 92,3 609 7,7 12 Obalno-kraška 20.053 95,3 985 4,7 6.630 94,1 418 5,9 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 36 Podobno kot velja za oddaljenost od bankomatov, je tudi oddaljenost starejših občanov od pošt v pomurski regiji med boljšimi; relativno slabšo dostopnost do pošt imajo starejši občani v goriški in primorsko-notranjski regiji. Slika 2.15: Oddaljenost bivališč starejših občanov od pošt po statističnih regijah Slovenije (30. 4. 2021) Tabela 2.7: Oddaljenost bivališč starejših občanov od pošt po statističnih regijah 65–79 let 80 + Koda NUTS 3 regija ≤ 5 km od PO > 5 km od PO ≤ 5 km od PO > 5 km od PO število % število % število % število % Slovenija 347.502 98,2 6.380 1,8 114.599 98,1 2.193 1,9 1 Pomurska 22.338 97,8 492 2,2 5.949 97,8 131 2,2 2 Podravska 58.146 99,7 163 0,3 17.738 99,6 71 0,4 3 Koroška 12.526 97,8 284 2,2 3.725 97,5 94 2,5 4 Savinjska 44.321 98,7 599 1,3 13.211 98,9 149 1,1 5 Zasavska 10.370 99,9 11 0,1 3.125 99,7 8 0,3 6 Posavska 12.073 99,3 87 0,7 3.970 99,3 29 0,7 7 Jugovzhodna 21.936 96,6 781 3,4 7.424 96,9 239 3,1 8 Osrednjeslovenska 82.539 98,1 1.625 1,9 29.996 98,2 535 1,8 9 Gorenjska 33.706 98,7 428 1,3 12.132 98,6 176 1,4 10 Primorsko-notranjska 8.517 94,1 537 5,9 2.920 93,6 199 6,4 11 Goriška 20.315 95,1 1.050 4,9 7.508 94,8 415 5,2 12 Obalno-kraška 20.715 98.5 323 1,5 6.901 97,9 147 2,1 Vir: MNZ, IRSSV, SURS, GURS 2021. 37 2.2 RAZPOLOŽLJIVA SOCIALNA IN DRUGA INFRASTRUKTURA, POMEMBNA ZA STAREJŠE PO LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH POMURSKE REGIJE V nadaljevanju bomo socialno infrastrukturo in druge objekte, ki so pomembni za starejše občane, prikazali po občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS-ih) pomurske regije. Slika 2.16 prikazuje vse LAS-e v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020. Slika 2.16: Lokalne akcijske skupine v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 Vir: MKGP, 2022. Med socialno infrastrukturo, kjer se izvajajo obstoječe vrste DO, po slovenskih regijah štejemo predvsem domove starejših občanov (DSO), pomoč na domu (PND) in oskrbovana stanovanja (OS) v javni in zasebni lasti, med možnosti, ki jih ponuja novi ZDOsk, pa je potrebno omeniti tudi dopolnilno dejavnost oskrbe starejših na kmetijah in različne licencirane gospodarske oblike dejavnosti, ki lahko pridobijo za to delo koncesijo. Ta trenutek velja v pomurski regiji omeniti le DSO, PND in OS, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in zdraviliščih pa se izvajajo dejavnosti, povezane z DO. 38 2.2.1 Domovi starejših občanov V Sloveniji, domovi za starejše nudijo institucionalno oskrbo starejših. Ta obsega različne oblike pomoči in s tem starejšim nadomeščajo oziroma dopolnjujejo oskrbo na domu v okviru lastne družine. Nudijo tako imenovano »hotelsko oskrbo«, se pravi bivališče in prehrano ter storitve urejanja bivališča, pa tudi potrebno socialno in zdravstveno varstvo. Nekateri domovi celo prevzemajo pomoč posamezniku in družini na domu ter pripravljajo člane skupnosti na prihajajoče obdobje odvisnosti njihovega člana od pomoči drugih. Dne 1. 1. 2022 smo imeli v Sloveniji 20.039 postelj za institucionalno oskrbo v javnih zavodih in pri izvajalcih s koncesijo ter še dodatno 332 postelj v posebnem socialnovarstvenem zavodu v Domu Lukavica. Natančnejše podatke po izvajalcih in regijah je mogoče najti na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih – 1. 1. 2022 (SSZS, 2022) prikazuje kapacitete po izvajalcih institucionalnega varstva v javni mreži (javni izvajalci in koncesionarji) na dan 1. 1. 2022 v Območni enoti Murska Sobota (tabela 2.8 in slika 2.17). Tabela 2.8: Status domov starejših in število sob/mest v Območni enoti Murska Sobota na dan 1. 1. 2022 po LASih Število Število Izvajalec Status 1 2 3 4 sob mest Dom starejših Rakičan javni 213 75 109 21 8 388 enota Rakičan, sedež zavoda javni 144 50 68 19 7 271 enota Sv. Elizabeta, Rogaševci javni 24 1 20 2 1 51 enota Murska Sobota javni 45 24 21 0 0 66 Dom Kuzma d.o.o. zasebni 32 0 32 0 0 64 LAS Goričko 2020 245 75 141 21 8 452 Zavod. Sv. Cirila in metoda, Beltinci zasebni 55 25 30 0 0 85 Dom starejših Lendava javni 93 28 52 12 1 172 Zavod Karion, Dom Velika Polana zasebni 43 20 23 0 0 66 LAS Pri dobrih ljudeh 2020 191 73 105 12 1 323 DSO Gornja Radgona zasebni 97 44 53 0 0 150 Dom starejših Ljutomer javni 103 36 61 6 0 176 enota Ljutomer, sedež zavoda javni 83 20 57 6 0 152 enota Stročja vas javni 20 16 4 0 0 24 SeneCura Radenci d.o.o. zasebni 119 60 59 0 0 178 LAS Prlekija 191 73 105 12 1 323 Pomurska regija skupaj 755 288 419 39 9 1.279 Legenda: 1, 2, 3, 4, 5, 6 – število postelj v sobi, A-O – apartma, oaza Vir: SSZS, 2022. 39 Slika 2.17: Domovi starejših občanov ter lokacije stavb, v katerih prebiva starejši občan sam v Sloveniji (30. 4. 2021) 40 2.2.2 Pomoč na domu To dejavnost želimo prikazati tudi po LAS-ih. Slika 2.15 podaja delitev Slovenije po LASih, kakršna je veljala v zadnjem programskem obdobju 2014–2021. V pomurski regiji so se občine združevale v tri lokalne akcijske skupine: LAS Goričko 2020, LAS Pri dobrih ljudeh in LAS Prlekija. Število uporabnikov pomoči na domu po občinah in LAS-ih podaja tabela 2.9. Tabela 2.9: Število uporabnikov pomoči na domu, starih 65 let in več, na dan 31. 12. 2021 Število Odstotek (%) Odstotek prebivalcev, 3,5 % od Število ciljne Razlika med Število (%) ciljne starih 65 let populacije, uporabnikov, populacije realizacijama uporabnikov, populacije Občina in več (2021 stare 65 let starih 65 let in ReNPSV, (2020 vs. na starih 65 let in ReNPSV H2, in več več (na dan vključene v dan več (2021) vključene v Slovenija, (preračun) 31.12.2021) PND (na dan 31.12.2021) PND (2021) SURS)* 31.12.2021) Cankova 385 13 9 2,3% 4 1,0% 1,3% Gornji Petrovci 571 20 11 1,9% 10 1,8% 0,1% Grad 520 18 19 3,7% 9 1,7% 2,0% Hodoš 110 4 0 0,0% 0 0,0% 0,0% Kuzma 403 14 3 0,7% 3 0,7% 0,0% Moravske Toplice 1.462 51 25 1,7% 14 1,0% 0,7% Murska Sobota 4.837 169 102 2,1% 61 1,3% 0,8% Puconci 1.437 50 37 2,6% 25 1,7% 0,9% Rogašovci 640 22 10 1,6% 10 1,6% 0,0% Šalovci 414 14 12 2,9% 10 2,4% 0,5% Tišina 834 29 26 3,1% 20 2,4% 0,7% LAS Goričko 2020 11.613 404 254 22,6% 166 15,6% 7,0% Beltinci 1.721 60 38 2,2% 25 1,5% 0,7% Črenšovci 840 29 14 1,7% 7 0,8% 0,9% Dobrovnik 306 11 2 0,7% 0 0,0% 0,7% Kobilje 143 5 2 1,4% 1 0,7% 0,7% Lendava 2.727 95 46 1,7% 40 1,5% 0,2% Odranci 316 11 11 3,5% 10 3,2% 0,3% Turnišče 652 23 13 2,0% 11 1,7% 0,3% Velika Polana 329 12 5 1,5% 4 1,2% 0,3% LAS Pri dobrih ljudeh 2020 7.034 246 131 14,7% 98 10,6% 4,1% Apače 736 26 19 2,6% 14 1,9% 0,7% Gornja Radgona 1.924 67 23 1,2% 25 1,3% -0,1% Križevci 861 30 20 2,3% 13 1,5% 0,8% Ljutomer 2.761 97 24 0,9% 17 0,6% 0,3% Radenci 1.397 49 19 1,4% 17 1,2% 0,2% Razkrižje 293 10 2 0,7% 2 0,7% 0,0% Sveti Jurij ob Ščavnici 552 19 13 2,4% 10 1,8% 0,6% Veržej 334 12 5 1,5% 5 1,5% 0,0% LAS Prlekija 8.858 310 125 13,0% 103 10,5% 2,5% Pomurska regija 27.505 960 510 50,3% 367 36,7% 13,6% Vir: Povzeto in prirejeno po IRSSV, 2022; * SI-STAT, preglednica: Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno. 41 2.2.3 Oskrbovana stanovanja Oskrbovana stanovanja (pred leti se je uporabljal izraz varovana) so arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. V njih lahko stanovalci dobijo pomoč določene ustanove 24 ur dnevno. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje. V Sloveniji smo imeli leta 2020 1.300 lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj, od tega 58 v pomurski regiji (tabela 2.10). Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. o. o. pa je bil na dan 10. 6. 2022 lastnik 469 oskrbovanih najemnih stanovanj v Sloveniji. Tabela 2.10: Število lastniških in najemnih oskrbovanih stanovanj po občinah in lokalnih akcijskih skupinah (LAS) v Sloveniji v letu 2020 Občina Investitor/Lastnik Oskrbnik/Upravnik Lastniška Najemna Skupaj Center za starejše Murska Sobota, Murska Sobota NSPIZ d. o. o. enota Doma starejših Rakičan 0 21 21 LAS Goričko 2020 skupaj 0 21 21 Dom starejših občanov Gornja Gornja Radgona TRATE nepremičnine d. o. o. Radgona 30 0 30 Ljutomer NSPIZ d. o. o. Dom starejših občanov Ljutomer 0 7 7 LAS Prlekija skupaj 30 7 37 Pomurska regija skupaj 30 28 58 Lenart Dom Lenart d. o. o. Dom Lenart d. o. o. 0 40 40 LAS Ovtar Slovenskih goric skupaj 0 40 40 Maribor Dom pod Gorico d. o. o. Dom pod Gorco d. o. o. 0 33 33 NSPIZ + JMSSM Dom upokojencev Tezno 30 36 66 TOTI LAS skupaj 30 69 99 Podravska regija skupaj 30 109 139 Šentjur Občina Šentjur Dom starejših Šentjur 0 18 18 LAS Od Pohorja do Bohorja skupaj 0 18 18 NSPIZ d. o. o.+ Celje Nepremičnine Celje d. o. o. Dom ob Savinji Celje 0 27 27 Laško Thermana Laško d.d. Thermana Laško d. d. 4 8 12 Štore Dom Lipa d.o.o. Dom Lipa d. o. o. 0 40 40 LAS Raznolikost podeželja Skupaj 4 75 79 Velenje SSRS + MOV Linea d. o. o. 7 8 15 LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Skupaj 7 8 15 Savinjska regija skupaj 11 101 112 Litija NSPIZ d. o. o. Dom Tisje 0 17 17 LAS Srce Slovenije skupaj 0 17 17 Zasavska regija skupaj 0 17 17 Brežice NSPIZ d. o. o. / 0 12 12 Krško NSPIZ d. o. o. Dom starejših občanov Krško 0 23 23 LAS Posavje skupaj 0 35 35 Posavska regija skupaj 0 35 35 Dom starejših občanov Trebnje + Trebnje NSPIZ d. o. o. Terca d.o.o. 32 15 47 LAS Suha krajina, Temenica in Krka skupaj 32 15 47 Jugovzhodna regija skupaj 32 15 47 DEOS d. d., PE Center starejših Brezovica DEOS d. d. Notranje Gorice 0 5 5 LAS Barje z zaledjem skupaj 0 5 5 Logatec NSPIZ d. o. o. Dom starejših Logatec 0 30 30 LAS s Ciljem skupaj 0 30 30 Grosuplje PrimaNova d. o. o. HI-PO d. o. o. 1 0 1 42 Občina Investitor/Lastnik Oskrbnik/Upravnik Lastniška Najemna Skupaj DEOS d. d., PE Center starejših Ljubljana DEOS d. d. Trnovo 0 60 60 JSS MOL + Mijaks investicije d. o. o. Zavod Pristan 97 22 119 Mijaks investicije d. o. o. Zavod Pristan 100 0 100 Dom starejših občanov Ljubljana NSPIZ d. o. o. Vič-Rudnik 0 30 30 Škofljica NSPIZ d. o. o. Dom starejših Škofljica 0 30 30 LAS Sožitje med mestom in podeželjem skupaj 198 142 340 Kamnik Vistra d. o. o. SGP Graditelj d. d. 0 2 2 LAS Srce Slovenije skupaj 0 2 2 IMP d.d., Medgeneracijski center Domžale IMP d.d. Bistrica d.o.o. 82 0 82 DEOS d. d.,PE Center starejših Medvode / Medvode 83 0 83 Trzin NSPIZ d. o. o. Dom počitka Mengeš, enota Trzin 0 14 14 LAS Za mesto in vas skupaj 165 14 179 Osrednjeslovenska regija skupaj 363 193 556 Bled Mijaks investicije d. o. o. / 60 0 60 Kranj NSPIZ d. o. o. Dom upokojencev Kranj 38 30 68 Dom za upokojence Janka Radovljica Rezidenca Senior d. o. o. Benedika 26 0 26 LAS Gorenjska košarica skupaj 124 30 154 Gorenjska regija skupaj 124 30 154 Kobarid SSRS Grad Tolmin d. o. o. (upravnik) 0 21 21 Tolmin SSRS Grad d. o. o. Tolmin (upravnik) 0 32 32 LAS Dolina Soče skupaj 0 53 53 Dom upokojencev Nova Gorica Nova Gorica NSPIZ d. o. o. + SS MONG (Center za pomoč na domu) 0 28 28 LAS V objemu sonca skupaj 0 28 28 Dom upokojencev Idrija, Idrija d.o.o. Dom upokojencev Idrija, d.o.o. 0 8 8 LAS s Ciljem skupaj 0 8 8 Goriška regija skupaj 0 89 89 Izola/Isola NSPIZ d. o. o. / 0 60 60 Koper/Capodistria NSPIZ d. o. o. + JSSMOK Obalni dom upokojencev Koper 0 30 30 Center za starejše občane Center za starejše občane Lucija Piran/Pirano Lucija d.o.o. d.o.o. 0 3 3 LAS Istre skupaj 0 93 93 Obalno-kraška regija skupaj 0 93 93 Slovenija skupaj 590 710 1.300 Legenda: NSPIZ – Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o.; SSRS - Stanovanjski Sklad Republike Slovenije; JSSMOK – Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper; SS MONG – Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica - javni sklad; JSSMOL – Javni stanovanjski sklad MOL; MOV – Mestna občina Velenje; JMSSM – Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor Vir: Povzeto in prirejeno po IRSSV, 2015 in NSPIZ, 2022. 43 2.2.4 Zdravstveni domovi in lekarne Prebivalcem Slovenije se z mrežo javne zdravstvene službe zagotavlja ustrezno razporeditev izvajalcev javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni in tercialni ravni na območju države in na območjih posameznih občin. Z mrežo je uporabnikom zagotovljena tudi stalno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili. Primarno raven zdravstvene mreže predstavljajo: - zdravstveni domovi, v okviru katerih se izvajajo zdravstvene službe splošne medicije, specialisti splošne in družinske medicin, pediatrije, ginekologije ter zobozdravstvo (tabela 2.11) in - lekarne, tako javni lekarniški zavodi kot tudi zasebni lekarnarji s koncesijo (tabela 2.12). Tabela 2.11: Zdravstveni domovi po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statističnih regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Občina Naziv zdravstvenega doma LAS Goričko 2020 Murska Sobota Zdravstveni dom Murska Sobota LAS Pri dobrih ljudeh 2020 Lendava/Lendva Zdravstveni dom Lendava LAS Prlekija Gornja Radgona Zdravstveni dom Gornja Radgona LAS Prlekija Ljutomer Zdravstveni dom Ljutomer Pomurska LAS Bogastvo podeželja Ptuj Zdravstveni dom Ptuj LAS Dobro za nas Slovenska Bistrica Zdravstveni dom Slovenska Bistrica LAS Ovtar Slovenskih goric Lenart Zdravstveni dom Lenart LAS Upravne enote Ormož Ormož Zdravstveni dom Ormož TOTI LAS Maribor Zdravstveni dom Maribor Podravska LAS Mežiške doline Ravne na Koroškem Zdravstveno reševalni center Koroške LAS Mežiške doline Ravne na Koroškem Zdravstveni dom Ravne na Koroškem LAS Mislinjske in Dravske doline Dravograd Zdravstveni dom Dravograd LAS Mislinjske in Dravske doline Radlje ob Dravi Zdravstveni dom Radlje ob Dravi LAS Mislinjske in Dravske doline Slovenj Gradec Zdravstveni dom Slovenj Gradec Koroška LAS Obsotelje in Kozjansko Šmarje pri Jelšah Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah LAS Od Pohorja do Bohorja Slovenske Konjice Zdravstveni dom Slovenske Konjice LAS Od Pohorja do Bohorja Šentjur Zdravstveni dom Šentjur LAS Raznolikost podeželja Celje Zdravstveni dom Celje LAS Raznolikost podeželja Laško Zdravstveni dom Laško LAS Spodnje Savinjske doline Žalec Zdravstveni dom Žalec Zgornjesavinski zdravstveni dom LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Nazarje Nazarje LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Velenje Zdravstveni dom Velenje Savinjska LAS Srce Slovenije Litija Zdravstveni dom Litija Partnerstvo LAS Zasavje Hrastnik Zdravstveni dom Hrastnik Partnerstvo LAS Zasavje Trbovlje Zdravstveni dom Trbovlje Partnerstvo LAS Zasavje Zagorje ob Savi Zdravstveni dom Zagorje ob Savi Zasavska LAS Posavje Brežice Zdravstveni dom Brežice LAS Posavje Krško Zdravstveni dom Krško LAS Posavje Radeče Zdravstveni dom Radeče LAS Posavje Sevnica Zdravstveni dom Sevnica Posavska LAS Dolenjska in Bela krajina Črnomelj Zdravstveni dom Črnomelj 44 LAS Občina Naziv zdravstvenega doma LAS Dolenjska in Bela krajina Metlika Zdravstveni dom Metlika LAS Dolenjska in Bela krajina Novo mesto Zdravstveni dom Novo mesto LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe Kočevje Zdravstveni dom Kočevje LAS Dolenjska in Bela krajina Ribnica Zdravstveni dom Ribnica LAS Suha krajina, Temenica in Krka Trebnje Zdravstveni dom Trebnje Jugovzhodna Slovenija LAS Barje z zaledjem Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika LAS s CILjem Logatec Zdravstveni dom Logatec LAS Sožitje med mestom in podeželjem Grosuplje Zdravstveni dom Grosuplje LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Zdravstveni dom Ljubljana SŽ – Železniški zdravstveni dom LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Ljubljana LAS Srce Slovenije Kamnik Zdravstveni dom Kamnik LAS Suha krajina, Temenica in Krka Ivančna Gorica Zdravstveni dom Ivančna Gorica LAS Za mesto in vas Domžale Zdravstveni dom Domžale LAS Za mesto in vas Medvode Zdravstveni dom Medvode Osrednjeslovenska regija LAS Gorenjska košarica Kranj Osnovno zdravstvo Gorenjske Gorenjska regija LAS med Snežnikom in Nanosom Ilirska Bistrica Zdravstveni dom Ilirska Bistrica LAS med Snežnikom in Nanosom Postojna Zdravstveni dom Postojna LAS Notranjska Cerknica Zdravstveni dom Cerknica Primorsko-notranjska regija LAS Dolina Soče Tolmin Zdravstveni dom Tolmin LAS s CILjem Idrija Zdravstveni dom Idrija LAS V objemu sonca Nova Gorica Zdravstveni dom Nova Gorica Zdravstveni dom zobozdravstveno LAS V objemu sonca Nova Gorica varstvo Nova Gorica LAS Vipavska dolina Ajdovščina Zdravstveni dom Ajdovščina Goriška regija LAS Istre Izola/Isola Zdravstveni dom Izola LAS Istre Koper/Capodistria Zdravstveni dom Koper LAS Istre Piran/Pirano Zdravstveni dom Piran LAS Krasa in Brkinov Sežana Zdravstveni dom Sežana Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po MJZM, 2022. Tabela 2.12: Pregled lekarn po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Občina Naziv lekarne LAS Goričko 2020 Murska Sobota Sanolabor d.d., PE Murska Sobota Pomurska regija LAS Ovtar Slovenskih goric Lenart Sanolabor, d. d., PE Lenart TOTI LAS Maribor Sanolabor d.d., PE Maribor Europark Sanolabor d.d., PE Maribor TPC CITY Mariborske lekarne, Lekarna v E.Leclercu Podravska regija LAS Mislinjske in Dravske doline Slovenj Gradec Sanolabor d.d., PE Slovenj Gradec Koroška regija LAS Od Pohorja do Bohorja Zreče Celjske lekarne, Lekarna Zreče LAS Raznolikost podeželja Celje Sanolabor d.d., PE Celje Prosana Sanolabor d.d., PE Celje Mercator LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Velenje Sanolabor d.d., PE Velenje Savinjska regija Partnerstvo LAS Zasavje Trbovlje Sanolabor d.d., PE Trbovlje Zasavska regija 45 LAS Občina Naziv lekarne LAS Posavje Brežice Sanolabor d.d., PE Brežice Krško Sanolabor d.d., PE Krško Sevnica Sanolabor d.d., PE Sevnica Posavska regija LAS Dolenjska in Bela krajina Novo mesto Sanolabor d.d., PE Novo mesto Novo mesto Dolenjske lekarne, Lekarna Novo mesto Novo mesto Lekarna Mačkovec LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe Kočevje Sanolabor d.d., PE Kočevje LAS Suha krajina, Temenica in Krka Žužemberk Moja lekarna d.o.o. Jugovzhodna Slovenija regija LAS Sožitje med mestom in podeželjem Grosuplje Lekarna Kosobrin Grosuplje Sanolabor d.d., PE Grosuplje Ig Lekarna Ig Ljubljana Lekarna Brod Ljubljana Specializirana prodajalna Sanolabor Ljubljana Lekarna Nove Poljane, Poslovna enota Salus Ljubljana Lekarna Miklošič Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Vič Interspar Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Citypark Ljubljana Sanolabor, d. d., PE Ljubljana Pogačarjev trg Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Koseze Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana Dravlje Ljubljana Sanolabor d.d., PE Ljubljana - Rudnik Ljubljana Lekarna Zalog Ljubljana Bolnišnična lekarna na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča Ljubljana Lekarna Nove Poljane LAS Srce Slovenije Kamnik Sanolabor d.d., PE Kamnik LAS Za mesto in vas Domžale Sanolabor d.d., PE Domžale Lekarna Vir Medvode Sanolabor d.d., PE Medvode Osrednjeslovenska regija LAS Gorenjska košarica Jesenice Farmacare, lekarniška dejavnost d.o.o. Jesenice Sanolabor d.d., PE Jesenice Kranj Gorenjske lekarne, Lekarna Kranj Kranj Lekarna Pri Kranjskem orlu Gorenjska regija LAS med Snežnikom in Nanosom Postojna Sanolabor d.d., PE Postojna Primorsko-notranjska regija LAS V objemu sonca Nova Gorica Goriška lekarna Nova Gorica, Lekarna Nova Gorica Nova Gorica Sanolabor d.d., PE Nova Gorica Šempeter - Vrtojba Lekarna Nova, Šempeter pri Gorici Goriška regija LAS Istre Izola/Isola Lekarna San Simon Koper/Capodistria Sanolabor d.d., PE Koper Koper/Capodistria Lekarna Melisa Škofije Piran/Pirano Obalne lekarne Koper, Lekarna Piran Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po MJZS, 2022. 46 2.2.5 Bolnišnice Pomemben del storitev DO predstavlja tudi 26 bolnišnic v Sloveniji, od tega 1 v pomurski regiji, in sicer Splošna bolnišnica Murska Sobota (tabela 2.13). Tabela 2.13: Bolnišnice po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statističnih regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Občina Naziv bolnišnice LAS Goričko 2020 Murska Sobota Splošna bolnišnica Murska Sobota Pomurska regija TOTI LAS Maribor Univerzitetni klinični center Maribor LAS Upravne enote Ormož Ormož Psihiatrična bolnišnica Ormož LAS Bogastvo podeželja Ptuj Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj Podravska regija LAS Mislinjske in Dravske doline Slovenj Gradec Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Koroška regija LAS Raznolikost podeželja Celje Splošna bolnišnica Celje LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Šoštanj Bolnišnica Topolšica LAS Raznolikost podeželja Vojnik Psihiatrična bolnišnica Vojnik Savinjska regija Partnerstvo LAS Zasavje Trbovlje Splošna bolnišnica Trbovlje Zasavska regija LAS Posavje Brežice Splošna bolnišnica Brežice Posavska regija LAS Dolenjska in Bela krajina Novo mesto Splošna bolnišnica Novo mesto Jugovzhodna Slovenija regija LAS Suha krajina, Temenica in Krka Ivančna Gorica Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Univerzitetni klinični center Ljubljana LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Onkološki inštitut Ljubljana Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Slovenije – Soča LAS Sožitje med mestom in podeželjem Ljubljana Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana Osrednjeslovenska regija LAS Gorenjska košarica Jesenice Bolnišnica splošna Jesenice Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo LAS Gorenjska košarica Kranj Golnik LAS Gorenjska košarica Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj LAS Gorenjska košarica Radovljica Psihiatrična bolnišnica Begunje Gorenjska regija LAS med Snežnikom in Nanosom Postojna Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna Primorsko-notranjska regija LAS s CILjem Idrija Psihiatrična bolnišnica Idrija LAS V objemu sonca Nova Gorica Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica Goriška regija LAS Istre Izola/Isola Splošna bolnišnica Izola LAS Krasa in Brkinov Sežana Bolnišnica Sežana LAS Istre Ankaran/Ancarano Ortopedska bolnišnica Valdoltra Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po MJZM, 2022. 47 2.2.6 Zdravilišča V Sloveniji imamo tudi 17 zdravilišč in kar 3 se nahajajo v pomurski regiji (tabela 2.14). Tabela 2.14: Zdravilišča po občinah, lokalnih akcijskih skupinah (LAS) in statističnih regijah v Sloveniji v letu 2022 LAS Občina Naziv zdravilišča LAS Goričko 2020 Moravske Toplice Terme 3000 LAS Pri dobrih ljudeh 2020 Lendava/Lendva Terme Lendava LAS Prlekija Radenci Terme Radenci Pomurska regija LAS Bogastvo podeželja Ptuj Terme Ptuj Podravska regija LAS Obsotelje in Kozjansko Podčetrtek Terme Olimia LAS Obsotelje in Kozjansko Rogaška slatina Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo LAS Od Pohorja do Bohorja Dobrna Terme Dobrna LAS Od Pohorja do Bohorja Zreče Terme Zreče LAS Raznolikost podeželja Laško THERMANA - Zdravilišče Laško LAS Zgornje Savinjske in Saleške doline Šoštanj Terme Topolšica Savinjska regija LAS Posavje Brežice Terme Čatež Posavska regija LAS Dolenjska in Bela krajina Šmarješke Toplice Terme Krka - Zdravilišče Šmarješke toplice LAS Suha krajina, Temenica in Krka Dolenjske Toplice Terme Krka - Zdravilišče Dolenjske toplice Jugovzhodna Slovenija regija LAS Barje z zaledjem Brezovica Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna Osrednjeslovenska regija LAS Istre Ankaran/Ancarano Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič LAS Istre Piran/Pirano Istrabenz Turizem - Terme Portorož LAS Istre Piran/Pirano Terme Krka - Zdravilišče Strunjan Obalno-kraška regija Vir: Povzeto in prirejeno po SSNS, 2022. 48 3 GEO-GERONTOLOŠKE PROJEKCIJE ZA POMURSKO REGIJO – PREGLED PO OBČINAH IN LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPINAH Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 27.845 na začetku leta 2022 na okrog 33.589, to je 21 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 150 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 143 % več (tabela 3.1). Tabela 3.1: Število prebivalcev v pomurski regiji leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Pomurska 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 114.226 58.888 -48 -1,7 65+ 27.845 33.589 21 0,5 80+ 6.304 15.735 150 2,4 ZN v DSO 1.185 2.878 143 2,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). 1.600 1.400 + 1.200 1.000 800 oseb 65o 600 400 Števi 200 0 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Moški Ženske Skupaj Slika 3.1 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v pomurski regiji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 49 700 600 500 80+b 400 300 lo ose 200 Števi 100 0 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Moški Ženske Skupaj Slika 3.2 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v pomurski regiji za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.3 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v pomurski regiji do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 50 Slika 3.4 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v pomurski regiji po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.5 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v pomurski regiji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 51 Slika 3.6 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v pomurski regiji glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.7 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v pomurski regiji po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2038 treba vsako leto zaposliti dodatno od 30 do 40 oskrbovalcev, po letu 2038 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri številu okrog 5 oskrbovalcev letno po letu 2050. 52 3.1 LAS GORIČKO 2020 Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 11.787 na začetku leta 2022 na okrog 13.648, to je 16 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 141 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah kar za 133 % več (tabela 3.2). Tabela 3.2: Število prebivalcev v LAS Goričko 2020 leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Goričko 2020 2022 (H1) 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 46.671 23.691 -49 -1,8 65+ 11.787 13.648 16 0,4 80+ 2.680 6.472 141 2,3 ZN v DSO 508 1.182 133 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.8 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Goričko 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 53 Slika 3.9 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Goričko 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.10 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Goričko 2020 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, 54 ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. Slika 3.11 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Goričko 2020 po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.12 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Goričko 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 55 Slika 3.13 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Goričko 2020 glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.14 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Goričko 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2038 treba vsako leto zaposliti dodatno od 12 do 17 oskrbovalcev, po letu 2038 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri številu 2-3 oskrbovalcev letno po letu 2050. 56 3.1.1 Cankova Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 384 na začetku leta 2022 na okrog 532, to je 38 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 167 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 173 % več (tabela 3.3). Tabela 3.3: Število prebivalcev v občini Cankova leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Cankova 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.740 905 -48 -1,7 65+ 384 532 38 0,9 80+ 88 235 167 2,6 ZN v DSO 17 47 173 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.15 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Cankova za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 57 Slika 3.16 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Cankova za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.17 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Cankova do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 58 Slika 3.18 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Cankova po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.19 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Cankova po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 59 Slika 3.20 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cankova glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.21 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Cankova po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2037 potrebno vsako naslednje ali vsako drugo leto zaposliti dodatno enega oskrbovalca, po letu 2037 pa bo to število počasi upadalo, po letu 2048 pa bo dodatne obremenitve mogoče reševati tudi z nadurami. 60 3.1.2 Gornji Petrovci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Kljub temu da bo število prebivalcev, starih 65 let in več, upadlo iz 576 na začetku leta 2022 na okrog 564, to je 2 %, pa bo število starih 80 let in več poraslo za skoraj 145 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 117 % več (tabela 3.4). Tabela 3.4: Število prebivalcev v občini Gornji Petrovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Gornji Petrovci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.010 951 -53 -1,9 65+ 576 564 -2 -0,1 80+ 108 265 145 2,4 ZN v DSO 22 48 117 2,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.22 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Gornji Petrovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 61 Slika 3.23 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Gornji Petrovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.24 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Gornji Petrovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 62 Slika 3.25 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Gornji Petrovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.26 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Gornji Petrovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 63 Slika 3.27 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornji Petrovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.28 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornji Petrovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto ali le vsako drugo leto zaposliti dodatno po enega oskrbovalca, po letu 2044 pa bo primanjkljaje mogoče reševati s kakšno manjšo nadobremenitvijo. 64 3.1.3 Grad Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 517 na začetku leta 2022 na okrog 602, to je 16 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 156 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 151 % več (tabela 3.5). Tabela 3.5: Število prebivalcev v občini Grad leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Grad 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 2.063 1.045 -49 -1,8 65+ 517 602 16 0,4 80+ 116 296 156 2,5 ZN v DSO 21 53 151 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.29 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Grad za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 65 Slika 3.30 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Grad za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.31 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Grad do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 66 Slika 3.32 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Grad po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.33 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Grad po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 67 Slika 3.34 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Grad glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.35 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Grad po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2046 treba vsako leto ali pa vsaj vsako drugo leto zaposliti dodatno po enega oskrbovalca, po letu 2046 pa bo dodatno treba zaposlovati kvečjemu vsako tretje leto. 68 3.1.4 Hodoš/Hodos Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 poraslo. Čeprav se bo število prebivalcev, starih 65 let in več, zmanjšalo iz 112 na začetku leta 2022 na okrog 88, to je 21 %, pa se bo število starih 80 let in več povečalo za skoraj 47 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 66 % več (tabela 3.6). Tabela 3.6: Število prebivalcev v občini Hodoš/Hodos leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Hodoš/Hodos 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 362 154 -58 -2,2 65+ 112 88 -21 -0,6 80+ 28 41 47 1,0 ZN v DSO 5 8 66 1,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.36 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Hodoš/Hodos za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 69 Slika 3.37 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Hodoš/Hodos za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.38 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Hodoš/Hodos do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 70 Slika 3.39 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Hodoš/Hodos po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 3,0 2,5 nikov 2,0 1,5 lo uporab 1,0 Števi 0,5 0,0 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Dodatno število uporabnikov po letih Slika 3.40 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Hodoš/Hodos po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 71 Slika 3.41 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hodoš/Hodos glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.42 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Hodoš/Hodos po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 treba zaposliti dodatno vsako peto leto novega oskrbovalca, po letu 2042 pa bodo te potrebe počasi upadale in bo mogoče celo zmanjšalo obseg zaposlenih. 72 3.1.5 Kuzma Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 407 na začetku leta 2022 na okrog 488, to je 20 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 129 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 104 % več (tabela 3.7). Tabela 3.7: Število prebivalcev v občini Kuzma leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Kuzma 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.654 873 -47 -1,7 65+ 407 488 20 0,5 80+ 103 236 129 2,2 ZN v DSO 20 41 104 1,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.43 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Kuzma za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 73 Slika 3.44 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Kuzma za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.45 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Kuzma do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 74 Slika 3.46 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Kuzma po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.47 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Kuzma po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 75 Slika 3.48 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kuzma glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.49 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kuzma po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 potrebno vsako drugo ali vsaj vsako tretje leto zaposliti dodatno enega oskrbovalca, po letu 2048 pa bodo presežne obremenitve tako nizke, da jih bo mogoče reševati z obstoječimi delavci. 76 3.1.6 Moravske Toplice Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.491 na začetku leta 2022 na okrog 1.736, to je 16 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 149 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 146 % več (tabela 3.8). Tabela 3.8: Število prebivalcev v občini Moravske Toplice leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Moravske Toplice 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 5.990 3.027 -49 -1,8 65+ 1.491 1.736 16 0,4 80+ 331 825 149 2,4 ZN v DSO 62 153 146 2,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.50 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Moravske Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) 77 Slika 3.51 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Moravske Toplice za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.52 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Moravske Toplice do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 78 Slika 3.53 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Moravske Toplice po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.54 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Moravske Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 79 Slika 3.55 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Moravske Toplice glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.56 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Moravske Toplice po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2044 treba vsako leto zaposliti dodatno vsaj dva oskrbovalca, po letu 2044 bo dinamika potreb malo zmanjšana, po letu 2048 pa bo dovolj zaposlovanje na vsako drugo leto ali pa še manj. Že leta 2053 se bodo lahko pokazali manjši presežki. 80 3.1.7 Murska Sobota Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 4.943 na začetku leta 2022 na okrog 5.382, to je 9 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 117 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 115 % več (tabela 3.9). Tabela 3.9: Število prebivalcev v občini Murska Sobota leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Murska Sobota 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 18.543 9.289 -50 -1,8 65+ 4.943 5.382 9 0,2 80+ 1.171 2.546 117 2,1 ZN v DSO 218 468 115 2,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.57 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Murska Sobota za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 81 Slika 3.58 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Murska Sobota za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.59 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Murska Sobota do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 82 Slika 3.60 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Murska Sobota po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.61 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Murska Sobota po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 83 Slika 3.62 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Murska Sobota glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.63 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Murska Sobota po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2040 treba vsako leto zaposliti dodatno v povprečju po 6 oskrbovalcev, po letu 2040 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri enem oskrbovalcu dodatno letno ali celo na dve leti. Zadnja leta se nakazujejo spet manjši porasti. 84 3.1.8 Puconci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.449 na začetku leta 2022 na okrog 1.740, to je 20 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 162 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 141 % več (tabela 3.10). Tabela 3.10: Število prebivalcev v občini Puconci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Puconci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 5.871 3.045 -48 -1,7 65+ 1.449 1.740 20 0,5 80+ 310 811 162 2,6 ZN v DSO 61 146 141 2,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.64 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Puconci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 85 Slika 3.65 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Puconci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.66 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Puconci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 86 Slika 3.67 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Puconci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.68 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Puconci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 87 Slika 3.69 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Puconci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.70 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Puconci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti dodatno v povprečju dva oskrbovalca, po letu 2042 pa bo to število počasi upadalo, ko bo od leta 2049 treba dodatno zaposlovati kvečjemu na nekaj let. 88 3.1.9 Rogašovci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 644 na začetku leta 2022 na okrog 946, to je 47 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 202 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 174 % več (tabela 3.11). Tabela 3.11: Število prebivalcev v občini Rogašovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Rogašovci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 3.125 1.693 -46 -1,6 65+ 644 946 47 1,0 80+ 142 429 202 3,0 ZN v DSO 29 79 174 2,7 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.71 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Rogašovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 89 Slika 3.72 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Rogašovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.73 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Rogašovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 90 Slika 3.74 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Rogašovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.75 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Rogašovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 91 Slika 3.76 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Rogašovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.77 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Rogašovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 potrebno skoraj vsako leto zaposliti dodatno enega oskrbovalca, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo do leta 2054, ko potreb po novih oskrbovalcih ne bo, potem pa je pričakovati kvečjemu manjše oscilacije, ki jih je mogoče reševati z dodatno zaposlitvijo leta 2055 in tudi z nadobremenitvami. 92 3.1.10 Šalovci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Čeprav bo število prebivalcev, starih 65 let in več, padlo iz 419 na začetku leta 2022 na okrog 386, to je 8 %, bo število starih 80 let in več poraslo za skoraj 106 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 101 % več (tabela 3.12). Tabela 3.12: Število prebivalcev v občini Šalovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Šalovci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.372 612 -55 -2,1 65+ 419 386 -8 -0,2 80+ 91 187 106 1,9 ZN v DSO 17 34 101 1,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.78 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Šalovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 93 Slika 3.79 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Šalovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.80 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Šalovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 94 Slika 3.81 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Šalovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.82 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Šalovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 95 Slika 3.83 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Šalovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.84 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Šalovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 potrebno vsako drugo ali tretje leto zaposliti dodatnega oskrbovalca, pozneje pa bo mogoče pomanjkanje kadra pokrivati z manjšimi nadobremenitvami vsaj za 5 let. 96 3.1.11 Tišina Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 845 na začetku leta 2022 na okrog 1.185, to je 40 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 213 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 193 % več (tabela 3.13). Tabela 3.13: Število prebivalcev v občini Tišina leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Tišina 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 3.941 2.096 -47 -1,6 65+ 845 1.185 40 0,9 80+ 192 601 213 3,0 ZN v DSO 36 106 193 2,9 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.85 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Tišina za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 97 Slika 3.86 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Tišina za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.87 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Tišina do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 98 Slika 3.88 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Tišina po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.89 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Tišina po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 99 Slika 3.90 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Tišina glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.91 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Tišina po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto zaposliti dodatno po enega do dveh oskrbovalcev, po letu 2050 pa bo zaposlovanje po enega na dve leti zadostovalo. 100 3.2 LAS PRI DOBRIH LJUDEH 2020 Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 7.127 na začetku leta 2022 na okrog 9.039, to je 27 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 174 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 164 % več (tabela 3.14). Tabela 3.14: Število prebivalcev v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Pri dobrih 2022 2060 prirasta stopnja rasti ljudeh 2020 [%] [%] število prebivalcev 30.328 15.811 -48 -1,7 65+ 7.127 9.039 27 0,6 80+ 1.526 4.183 174 2,7 ZN v DSO 290 764 164 2,6 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.92 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 101 Slika 3.93 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.94 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 102 Slika 3.95 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.96 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 103 Slika 3.97 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.98 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Pri dobrih ljudeh 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 treba vsako leto zaposliti več oskrbovalcev, se pravi od 8 dodatnih oskrbovalcev leta 2023 do 12 oskrbovalcev, potem pa bo vsako leto ta potreba upadla postopoma do leta 2053, ko bo treba letno zaposliti dodatno kvečjemu enega oskrbovalca. 104 3.2.1 Beltinci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.741 na začetku leta 2022 na okrog 2.463, to je 41 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 174 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 184 % več (tabela 3.15). Tabela 3.15: Število prebivalcev v občini Beltinci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Beltinci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 8.104 4.419 -45 -1,6 65+ 1.741 2.463 41 0,9 80+ 414 1.133 174 2,7 ZN v DSO 73 209 184 2,8 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.99 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Beltinci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 105 Slika 3.100 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Beltinci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.101 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Beltinci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 106 Slika 3.102 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Beltinci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.103 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Beltinci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 107 Slika 3.104 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Beltinci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.105 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Beltinci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti dodatno po dva do tri oskrbovalce, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo pri enem dodatnem oskrbovalcu. Leta 2060 pa opazimo spet rahel porast potreb po človeških virih. 108 3.2.2 Črenšovci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 860 na začetku leta 2022 na okrog 1.193, to je 39 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 276 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 210 % več (tabela 3.16). Tabela 3.16: Število prebivalcev v občini Črenšovci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Črenšovci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 3.982 2.200 -45 -1,5 65+ 860 1.193 39 0,9 80+ 148 556 276 3,5 ZN v DSO 31 95 210 3,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.106 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Črenšovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 109 Slika 3.107 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Črenšovci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.108 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Črenšovci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 110 Slika 3.109 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Črenšovci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.110 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Črenšovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 111 Slika 3.111 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Črenšovci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.112 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Črenšovci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2043 potrebno vsako drugo ali vsako tretje leto zaposliti dodatnega oskrbovalca, po letu 2043 pa bo presežno povpraševanje mogoče pokrivati z rahlimi nadobremenitvami, ki pa jih pogosto sploh ne bo. 112 3.2.3 Dobrovnik/Dobronak Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 316 na začetku leta 2022 na okrog 379, to je 20 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 203 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 158 % več (tabela 3.17). Tabela 3.17: Število prebivalcev v občini Dobrovnik/Dobronak leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Dobrovnik/Dobronak 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.263 653 -48 -1,7 65+ 316 379 20 0,5 80+ 58 176 203 3,0 ZN v DSO 12 32 158 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.113 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Dobrovnik/Dobronak za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 113 Slika 3.114 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Dobrovnik/Dobronak za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.115 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Dobrovnik/Dobronak do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 114 Slika 3.116 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Dobrovnik/Dobronak po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 3,0 2,5 nikov 2,0 1,5 lo uporab 1,0 Števi 0,5 0,0 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Dodatno število uporabnikov po letih Slika 3.117 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Dobrovnik/Dobronak po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 115 Slika 3.118 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Dobrovnik/Dobronak glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.119 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Dobrovnik/Dobronak po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bodo do leta 2041 potrebe naraščale od 0,3-0,4 dodatnega delavca do leta 2033, z manjšim povečanjem do leta 2041. Zato bo v tem času treba dodatno zaposlovati vsako drugo ali vsako tretje leto. Potem pa bodo te potrebe vse manjše, ko v letu 2049 ne bo dodatnih obremenitev in ko bo v naslednjih letih obremenitve mogoče pokrivati z nadobremenitvami obstoječih delavcev ali s kvečjemu eno dodatno zaposlitvijo. 116 3.2.4 Kobilje Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 140 na začetku leta 2022 na okrog 153, to je 9 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 161 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 150 % več (tabela 3.18). Tabela 3.18: Število prebivalcev v občini Kobilje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Kobilje 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 532 266 -50 -1,8 65+ 140 153 9 0,2 80+ 28 73 161 2,6 ZN v DSO 6 14 150 2,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.120 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Kobilje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 117 Slika 3.121 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Kobilje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.122 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Kobilje do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 118 Slika 3.123 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Kobilje po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 3,0 2,5 nikov 2,0 1,5 lo uporab 1,0 Števi 0,5 0,0 2022 2024 2026 2028 2030 2032 2034 2036 2038 2040 2042 2044 2046 2048 2050 2052 2054 2056 2058 2060 Leto Dodatno število uporabnikov po letih Slika 3.124 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Kobilje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 119 Slika 3.125 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kobilje glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.126 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Kobilje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2039 treba vsako leto obremeniti oskrbovalce v povprečju za 20 % zaposlitev enega delavca ali zaposliti na novo po enega na vsakih pet let, poletu 2039 pa bo te potrebe še upadle na povprečno 10 % zaposlitve enega delavca, kar je mogoče reševati z nadobremenitvijo obstoječih delavcev ali dodatno zaposlitvijo dveh v celotnem obdobju od leta 2039 do leta 2060. 120 3.2.5 Lendava/Lendva Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 2.766 na začetku leta 2022 na okrog 2.937, to je 6 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 129 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 125 % več (tabela 3.19). Tabela 3.19: Število prebivalcev v občini Lendava/Lendva leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Lendava/Lendva 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 10.312 4.947 -52 -1,9 65+ 2.766 2.937 6 0,2 80+ 601 1.373 129 2,2 ZN v DSO 114 257 125 2,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.127 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Lendava/Lendva za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 121 Slika 3.128 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Lendava/Lendva za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.129 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Lendava/Lendva do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 122 Slika 3.130 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Lendava/Lendva po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.131 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Lendava/Lendva po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 123 Slika 3.132 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lendava/Lendva glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.133 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Lendava/Lendva po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2037 potrebna obremenitev naraščala in da bo do leta 2046 treba vsako leto zaposliti dodatno od 3 do 4 oskrbovalce, po letu 2046 pa bo to število počasi upadalo in se leta 2050 ustavilo. Od tedaj dalje lahko pričakujemo delo presežni obseg zaposlenih. 124 3.2.6 Odranci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 316 na začetku leta 2022 na okrog 505, to je 60 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 237 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 229 % več (tabela 3.20). Tabela 3.20: Število prebivalcev v občini Odranci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Odranci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.595 903 -43 -1,5 65+ 316 505 60 1,2 80+ 63 212 237 3,2 ZN v DSO 12 39 229 3,2 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.134 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Odranci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 125 Slika 3.135 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Odranci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.136 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Odranci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 126 Slika 3.137 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Odranci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.138 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Odranci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 127 Slika 3.139 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Odranci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.140 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Odranci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2045 treba zaposlovati po enega dodatnega oskrbovalca v povprečju vsako drugo leto, pozneje pa kvečjemu vsako tretje leto. 128 3.2.7 Turnišče Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 648 na začetku leta 2022 na okrog 999, to je 54 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 227 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 202 % več (tabela 3.21). Tabela 3.21: Število prebivalcev v občini Turnišče leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Turnišče 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 3.153 1.712 -46 -1,6 65+ 648 999 54 1,1 80+ 140 458 227 3,2 ZN v DSO 27 83 202 3,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.141 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Turnišče za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 129 Slika 3.142 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Turnišče za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.143 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Turnišče do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 130 Slika 3.144 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Turnišče po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.145 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Turnišče po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 131 Slika 3.146 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Turnišče glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.147 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Turnišče po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bodo do leta 2041 potrebe po dodatnih delavcih le naraščale od 0,6 obremenitve enega delavca do 1,6 obremenitve novih zaposlenih, pozneje pa bodo potrebe po dodatnih zaposlitvah vsako leto nižje, do leta 2054, ko je dodatne obremenitve z lahkoto mogoče reševati z manjšimi nadobremenitvami, vendar z razliko leta 2058, ko bo treba zaposliti dodatnega oskrbovalca. 132 3.2.8 Velika Polana Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 340 na začetku leta 2022 na okrog 410, to je 21 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 171 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 154 % več (tabela 3.22). Tabela 3.22: Število prebivalcev v občini Velika Polana leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Velika Polana 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.387 711 -49 -1,7 65+ 340 410 21 0,5 80+ 74 201 171 2,7 ZN v DSO 14 36 154 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.148 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Velika Polana za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 133 Slika 3.149 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Velika Polana za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.150 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Velika Polana do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 134 Slika 3.151 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Velika Polana po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.152 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Velika Polana po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 135 Slika 3.153 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Velika Polana glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.154 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Velika Polana po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2042 vsako leto večja potreba po novih delavcih tako, da bo potrebno zaposlovati na dve do tri leta po enega novega delavca, vse do leta 2046, po letu 2046 pa vse do leta 2060 pa bo dodatne obremenitve lahko prenesti na nadobremenitve ali zaposliti v tem času enega dodatnega oskrbovalca. 136 3.3 LAS PRLEKIJA 2020 Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 8.931 na začetku leta 2022 na okrog 10.903, to je 22 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 142 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 140 % več (tabela 3.23). Tabela 3.23: Število prebivalcev v LAS Prlekija 2020 leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna LAS Prlekija 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 37.227 19.386 -48 -1,7 65+ 8.931 10.903 22 0,5 80+ 2.098 5.081 142 2,4 ZN v DSO 388 931 140 2,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.155 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v LAS Prlekija 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 137 Slika 3.156 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v LAS Prlekija 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.157 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v LAS Prlekija 2020 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 138 Slika 3.158 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v LAS Prlekija 2020 po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.159 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v LAS Prlekija 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 139 Slika 3.160 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Prlekija 2020 glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.161 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v LAS Prlekija 2020 po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2041 treba vsako leto zaposliti dodatno od 10 do 12 oskrbovalcev, po letu 2041 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2050, ko bo letno treba zaposliti le še od 2 do 3 nove oskrbovalce. 140 3.3.1 Apače Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 742 na začetku leta 2022 na okrog 1.105, to je 49 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 252 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 221 % več (tabela 3.24). Tabela 3.24: Število prebivalcev v občini Apače leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Apače 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 3.556 1.932 -46 -1,6 65+ 742 1.105 49 1,1 80+ 139 490 252 3,4 ZN v DSO 28 91 221 3,1 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.162 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Apače za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 141 Slika 3.163 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Apače za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.164 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Apače do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 142 Slika 3.165 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Apače po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.166 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Apače po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 143 Slika 3.167 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Apače glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.168 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Apače po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2045 treba vsako leto dodatno obremeniti ali zaposliti več oskrbovalcev, v povprečju vsako leto enega, vsako drugo leto pa še enega več, po letu 2045 pa bo to število počasi upadalo in se stabiliziralo do leta 2055, ko dodatno zaposlovanje ne bo več potrebno. Najmanj naslednjih 5 let. 144 3.3.2 Gornja Radgona Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.953 na začetku leta 2022 na okrog 2.554, to je 31 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 150 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 143 % več (tabela 3.25). Tabela 3.25: Število prebivalcev v občini Gornja Radgona leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Gornja Radgona 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 8.476 4.462 -47 -1,7 65+ 1.953 2.554 31 0,7 80+ 463 1.150 148 2,4 ZN v DSO 85 216 153 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.169 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Gornja Radgona za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 145 Slika 3.170 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Gornja Radgona za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.171 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Gornja Radgona do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 146 Slika 3.172 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Gornja Radgona po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.173 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Gornja Radgona po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 147 Slika 3.174 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornja Radgona glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.175 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Gornja Radgona po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2048 treba vsako leto zaposliti dva do tri oskrbovalce, po letu 2048 pa bo to število počasi upadalo in pristalo na enem dodatnem zaposlenem letno, po letu 2056 pa tudi te potrebe ne bo več. 148 3.3.3 Križevci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 867 na začetku leta 2022 na okrog 1.051, to je 21 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 140 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 140 % več (tabela 3.26). Tabela 3.26: Število prebivalcev v občini Križevci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Križevci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 3.536 1.817 -49 -1,7 65+ 867 1.051 21 0,5 80+ 201 483 140 2,3 ZN v DSO 37 89 140 2,3 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.176 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Križevci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 149 Slika 3.177 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Križevci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.178 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Križevci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 150 Slika 3.179 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Križevci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.180 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Križevci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 151 Slika 3.181 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Križevci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.182 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Križevci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2050 treba vsako leto zaposliti dodatno v povprečju enega oskrbovalca več, po letu 2050 pa bo zaposlovanje po enega dodatnega delavca na dve do tri leta čisto zadostovalo. 152 3.3.4 Ljutomer Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 2.785 na začetku leta 2022 na okrog 3.195, to je 15 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 118 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 114 % več (tabela 3.27). Tabela 3.27: Število prebivalcev v občini Ljutomer leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Ljutomer 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 11.140 5.743 -48 -1,7 65+ 2.785 3.195 15 0,4 80+ 695 1.516 118 2,1 ZN v DSO 127 273 114 2,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.183 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Ljutomer za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 153 Slika 3.184 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Ljutomer za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.185 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Ljutomer do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 154 Slika 3.186 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Ljutomer po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.187 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Ljutomer po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 155 Slika 3.188 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ljutomer glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.189 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Ljutomer po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2049 treba zaposliti dodatno po enega oskrbovalca na 2-3 leta, po letu 2049 pa bo to mogoče reševati z manjšimi nadobremenitvami in z eno samo dodatno zaposlitvijo v zadnjem desetletju. 156 3.3.5 Radenci Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 rahlo poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 1.398 na začetku leta 2022 na okrog 1.410, to je 1 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 118 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 113 % več (tabela 3.28). Tabela 3.28: Število prebivalcev v občini Radenci leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Radenci 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 5.056 2.467 -51 -1,9 65+ 1.398 1.410 1 0,0 80+ 310 676 118 2,1 ZN v DSO 58 124 113 2,0 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.190 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Radenci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 157 Slika 3.191 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Radenci za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.192 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Radenci do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 158 Slika 3.193 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Radenci po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.194 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Radenci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 159 Slika 3.195 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Radenci glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.196 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Radenci po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2040 treba vsako leto zaposliti dodatno 1,5 do 2 oskrbovalca, po letu 2040 pa kvečjemu enega dodatno letno ali na dve leti, vse do leta 2048, ko dodatno zaposlovanje ne bo več potrebno. 160 3.3.6 Razkrižje Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 290 na začetku leta 2022 na okrog 359, to je 24 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 155 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 158 % več (tabela 3.29). Tabela 3.29: Število prebivalcev v občini Razkrižje leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Razkrižje 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.237 652 -47 -1,7 65+ 290 359 24 0,6 80+ 67 171 155 2,5 ZN v DSO 12 30 158 2,5 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.197 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Razkrižje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 161 Slika 3.198 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Razkrižje za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.199 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Razkrižje do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 162 Slika 3.200 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Razkrižje po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.201 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Razkrižje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 163 Slika 3.202 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Razkrižje glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.203 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Razkrižje po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da do leta 2042 nihajo potrebne letne dodatne obremenitve okrog 9,4, kar pomeni, da bo smiselno zaposliti dodatno po enega delavca na vsaki dve leti, po tem obdobju pa kvečjemu na 5 do 10 let, ostalo rešimo lahko z majhnimi nadobremenitvami. 164 3.3.7 Sveti Jurij ob Ščavnici Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 močno poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 552 na začetku leta 2022 na okrog 854, to je 55 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 175 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 189 % več (tabela 3.30). Tabela 3.30: Število prebivalcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Sveti Jurij ob 2022 2060 prirasta stopnja rasti Ščavnici [%] [%] število prebivalcev 2.855 1.611 -44 -1,5 65+ 552 854 55 1,2 80+ 148 408 175 2,7 ZN v DSO 25 73 189 2,8 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.204 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Sveti Jurij ob Ščavnici za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 165 Slika 3.205 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Sveti Jurij ob Ščavnici za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.206 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Sveti Jurij ob Ščavnici do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 166 Slika 3.207 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Sveti Jurij ob Ščavnici po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.208 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 167 Slika 3.209 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.210 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2057 treba vsako leto zaposliti dodatno po enega oskrbovalca z 0,6 do 1 polno obremenitvijo, po letu 2057 pa bo to število počasi upadalo. 168 3.3.8 Veržej Število starejših prebivalcev bo do leta 2060 poraslo. Tako bo število prebivalcev, starih 65 let in več, poraslo iz 344 na začetku leta 2022 na 374, to je 9 %, število starih 80 let in več pa bo poraslo za skoraj 148 %. Med njimi pa bo tistih, ki bodo potrebovali zdravstveno nego v domovih starejših občanov ali negovalnih bolnišnicah, kar za 149 % več (tabela 3.31). Tabela 3.31: Število prebivalcev v občini Veržej leta 2022 in projekcija števila za leto 2060 (brez novorojenih in migracij od 2022 do 2060) Stopnja Srednja letna Veržej 2022 2060 prirasta stopnja rasti [%] [%] število prebivalcev 1.371 703 -49 -1,7 65+ 344 374 9 0,2 80+ 75 186 148 2,4 ZN v DSO 14 35 149 2,4 Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Natančnejše projekcije starejšega prebivalstva glede na spol prikazujeta slika 1 (za populacijo 65+) in slika 2 (za populacijo 80+). Slika 3.211 [slika 1]: Projekcije števila prebivalcev 65+ v občini Veržej za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. 169 Slika 3.212 [slika 2]: Projekcije števila prebivalcev 80+ v občini Veržej za obdobje od leta 2023 do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Ob predpostavki, da se delež prebivalstva v posameznih starostnih skupinah po funkcionalnih zmožnostih ne bo izboljšal, kar je odvisno od učinkovitosti novih programov integrirane oskrbe, bo število oskrbovancev po kategorijah zdravstvene nege sledilo projekcijam, ki jih podaja slika 3. Slika 3.213 [slika 3]: Projekcije oskrbovancev v institucionalni oskrbi (DSO) po kategorijah zdravstvene nege v občini Veržej do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na analizo stanja na terenu in predvideno širitvijo zmogljivosti oskrbe oziroma pomoči na domu, bo pričakovano število oskrbovancev po vrstah oskrbe blizu vrednosti, ki jih prikazuje slika 4 in pričakovano dodatno število oskrbovancev, ki jih prikazuje slika 5. 170 Slika 3.214 [slika 4]: Projekcije števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe v Sloveniji v občini Veržej po vrsti oskrbe do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.215 [slika 5]: Projekcije dodatnega števila uporabnikov dolgotrajne oskrbe letno v Sloveniji v občini Veržej po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Glede na rast povpraševanja po dolgotrajni oskrbi bo ob nespremenjenih standardih oskrbe raslo tudi letno število potrebnih oskrbovalcev (slika 6) in s tem novih zaposlitev (slika 7) ob predpostavki, da ne bodo delavci zapuščali delovnih mest. 171 Slika 3.216 [slika 6]: Projekcije števila potreb po zaposlitvi socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Veržej glede na oskrbo do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Slika 3.217 [slika 7]: Projekcije potrebnega dodatnega števila zaposlenih socialnih oskrbovalcev in zaposlenih v zdravstveni negi v občini Veržej po letih do leta 2060 (scenarij brez selitev – NMGR) Vir: SURS 2022, EUROSTAT 2019, IRSSV 2022 in ZZZS 2016. Upokojitve in prekinitve delovnih razmerij v sliki 7 niso vštete. Iz slike 7 namreč sledi, da bo do leta 2032 treba vsako leto zaposliti dodatno v povprečju pol delavca oziroma na dve leti dodatnega delavca, pozneje pa bo dodatno zaposlovanje na 3-5 let zadostovalo. 172 4 SKLEP Kot že desetletja navajajo politične stranke v Sloveniji, vsakokratni vladni organi in parlamentarci, državljani pa to čutimo na lastni koži, je primerna organizacija oskrbe starejših nujna. Ne samo starejši, potrebni pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih in zahtevnejši oskrbi, ampak tudi njihovi svojci in prijatelji kličejo k rešitvam, po katerih mora postati sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in ustrezno financiranje potrebnih storitev ena izmed prioritet naše države. Demografske spremembe so že danes pripeljale do nezavidljivega položaja starejših. Za Prekmurje lahko navedemo, da je že danes kar četrtina prebivalcev starejših od 65 let. Najbolj kritično sedanje stanje predstavljajo slike 2.1-2.4, iz katerih je očitno, da je skoraj polovica starostnikov, ki živijo v razpršenih domovih, daleč od oskrbnih središč, brez sobivajočih mlajših oseb. To pomeni, da je sistemsko urejena pomoč lokalnih skupnosti in države nujna. Do tedaj, ko bo v popolnosti zaživel Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), pa je treba najti boljše začasne rešitve, hkrati pa postaviti temelje tudi za zagotavljanje ustreznih človeških virov in bivališč za starejše na dolgi rok. V Zakonu o dolgotrajni oskrbi so za reševanje problematike na dolgi rok še neurejena številna področja, med drugim financiranje dejavnosti, ki jih uokvirja zakon, kar je gotovo najpomembnejše, vendar je na temelju tega zakona veliko stvari mogoče rešiti tudi s podzakonskimi akti, predvsem pa mora biti mnogo stvari, ki so videti v ZDOsk obrobne in neproblematične, zasnovane mnogo prej, kot celotna dejavnost steče po novem zakonu. Dve stvari, ki zahtevata dolgoročno planiranje, je treba zasnovati že danes. To sta: 1. planiranje bivališč za starejše, bolj ranljivo in pomoči drugih potrebno prebivalstvo ter 2. načrtovanje izobraževanja in usposabljanja človeških virov, štipendiranje in financiranje. (1) Pri razmisleku o planiranju bivališč nam sam ZDOsk našteva nabor možnih rešitev, tako s fizičnega kot lastniškega in upravljavskega vidika, pričujoča monografija pa podaja dinamiko potreb. Nimamo pa usmeritev, kako se tega lotiti in kako vključiti te dolgoletne plane v prostorske plane občin in finančne načrte odgovornih za financiranje varnega bivanja starejših. V poglavju 1.2.2. smo pokazali, kako je smiselno preveriti trditev, da moramo v Sloveniji zagotavljati predvsem izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki ljudem čim dlje omogoča samostojno in varno ter kakovostno življenje doma. Ob taki usmeritvi je potrebno takoj preučiti, kako so domovi za starajoče z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi varni in koliko se dvigujejo izdatki zdravstvene blagajne po izvedbi nevarnosti, ki preži na starejše doma, od padcev pa vse do posledic osamljenosti. Če bi to preučili, bi najbrž podobno kot Claudia Wood (2017) ugotovili, da so stroški oziroma izdatki prilagoditve bivališča potrebam starejših le polovica stroškov kurative, ki gredo na račun zdravstvene blagajne. Zato je smiselno izdelati finančne načrte, plane subvencij in organizacijske oblike prilagajanja obstoječih bivališč tem 173 uporabnikom in/ali pa razmisliti o obnovi prostorskih planov občin tako, da bi vključevali objekte dolgotrajne oskrbe v občini. Domisliti je treba tudi vrste objektov, njihovo razpršenost v prostoru in lastniške oblike (občinski, v koncesiji, v javno-zasebnem partnerstvu, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji), saj ZDOsk daje široko paleto možnih rešitev. Vse to mora postati rešitev, dogovarjanja v lokalnih skupnostih. Pri razmisleku o financiranju pa ni mogoče zaobiti dejstva, da je razpršitev domov starejših v prostoru velika, kar zahteva dodatno zaposlovanje, saj oskrbovalci zdaj velik del časa porabijo na poti med oskrbovanci. Vse to so dejstva, ki morajo pripeljati do optimalne rešitve izgradnje in prilagajanja stanovanjskega sklada za starejše v posameznih občinah. Kakšen naj bo skupni obseg takega stanovanjskega sklada po občinah imamo podano po grafih v poglavju 3. Projekcije so podane po posameznih Lasih in po občinah v teh LAS-ih. Vse to bi morali imeti že danes. V prihodnosti pa bodo potrebe še najmanj 20 let skokovito naraščale, potem pa se bodo le počasi umirjale. Velja poudariti tudi dejstvo, da se na podeželju, ko gre za veliko razpršenost starejšega kmečkega prebivalstva, izkazuje ena od dobrih izbir tudi dopolnilna dejavnost na kmetijah, ki bi ne samo rešila problematike pomoči potrebnih starih oseb, ampak bi zagotovila tudi delo na podeželju in s tem zmanjšan odtok mladih s podeželja v večja naselja in mesta. (2) Medtem ko imata Norveška in Švedska preko 12 % oskrbovalcev v dolgotrajni oskrbi glede na število prebivalcev, starih 65 let ali več, ZDA in Izrael pa le malo manj kot 12 %, ima Slovenija le dobrih 3 % tovrstnega kadra. Že te številke dajo vedeti, da smo na področju človeških virov v dolgotrajni oskrbi več kot bosi. S podaljšanjem starosti ob upokojitvi pa smo še zmanjšali možnosti oskrbe z neformalnimi oskrbovalci, predvsem družinskimi člani. Projekcije na slikah z notranjo številko 7, [slika 7], nam povedo, da bo potreba po oskrbovalcih še strmo naraščala, nato pa se bo rahlo umirila, vendar bomo naraščanju potreb priča še najmanj 30 let. Za te kadre je treba že danes zagotoviti mesta v srednješolskih in visokošolskih študijskih programih za različne profile od zdravstvenega in socialnega varstva do fizioterapevtov in upravljavcev objektov, v katerih starejši bivajo ali jih potrebujejo za vzdrževanje svojih funkcionalnih zmožnosti. Treba je razmisliti o štipendijski in plačni politiki. Takoj pa je treba začeti tudi s programi usposabljanja prebivalstva na kmetijah in splošneje za vse primere storitev nižjih zahtevnosti. Za te profile pa bo treba usposobiti tudi učitelje. Zato bi morala biti naloga šolskega sektorja, da se bolj dejavno vključi v planiranje izobraževanja za pomoč starejšim državljanom. Prav bi bilo, da tudi ministrstvo za finance izvajalcem prisluhne in nameni vsaj malo večji košček sredstev dolgotrajni oskrbi, s katerimi se bomo približali vsaj polovici tistega odstotka oskrbovalcev na število prebivalcev 65+, ki ga imajo skandinavske države in ZDA. 174 5 LITERATURA IN VIRI Abler, R., Adams & J. S., Gould, P. (1972). Spatial Organization: the Geographer's View of the World (London: Prentice-Hall). Andersen, A. K. (2002). Are commuting areas relevant for the delimitation of administrative regions in Denmark?, Regional Studies, 36(8), str. 833–844. Andrews, G. J., Milligan, C., Phillips, D. R., Skinner, M. W. (2009). Geographical gerontology: Mapping a disciplinary intersection. Geography Compass 3(5), str. 1641–1659. Ball, R. M. (1980) The use and definition of Travel-to-Work areas in Great Britain: Some problems, Regional Studies, 14(2), str. 125–139. Bogataj, D., Aver, B., Bogataj, M. (2016a). Supply chain risk at simultaneous robust perturbations. International journal of production economics, let. 181, del A, str. 68–78. Bogataj, D., Ros McDonnell, D., & Bogataj, M. (2015a). Reverse Mortgage Schemes Financing Urban Dynamics Using the Multiple Decrement Approach. Springer Proceedings in Mathematics & Statistics 135: Springer, 27–47. Bogataj, D., Ros-McDonnell, D., Bogataj, M. (2015b). Financing Urban Growth in Aging Societies: Modelling the Equity Release Schemes in the Welfare Mix for Older Persons. Enhancing synergies in a collaborative environment. Lecture Notes in Management and Industrial Engineering, ISSN 2198-0780. Cham: Springer, str. 205–215. Bogataj, D., Ros-McDonnell, D., Bogataj, M. (2016b). Management, financing and taxation of housing stock in the shrinking cities of aging societies. International journal of production economics, let. 181, št. pt. A, str. 2–13. ISSN 0925-5273 Coombes, M. G. in Openshaw, S. (1982). The use and definition of travel-to-work areas in Great Britain: Some comments, Regional Studies, 16(2), str. 141–149. Coombes, M., Casado-Díaz, J. M., Martínez-Bernabeu, L. in Carausu, F. (2012). Study on comparable labour market areas – Final research report (Rome: Istat – Istituto nazionale di statistica) 146 str. Cörvers, F., Hensen, M. in Bongaerts, D. (2009). Delimitation and coherence of functional and administrative regions, Regional Studies, 43(1), str. 19–31. Deshmukh, S. (2012). Multiple Decrement Models in Insurance, An Introduction Using R, Springer. 219 str. Drobne, S. (2016). Model vrednotenja števila in območij funkcionalnih regij, doktorska disertacija (A model evaluating the number and areas of functional regions, doctoral thesis) (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, samozaložba S. Drobne), 174 str. Drobne, S. (2021). Funkcionalne regije v Sloveniji ()Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo), 130 str. DzS (2022). Domovi za starejše. GOV, https://www.gov.si/teme/domovi-za-starejse/ EK (1999). ESDP, European Spatial Development Perspective. Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the European Union (Bruselj: Evropska komisija). EK (2003). Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS). Official Journal of the European Union, L 154/1, (Bruselj: Evropska komisija). 175 EK (2007). Report from the Commission to the European Parliament and the Council on implementation of the NUTS Regulation (Regulation (EC) No 1059/2003; Bruselj: Evropska komisija). EK (2010). Sporočilo komisije. Evropa 2020. Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Bruselj: Evropska komisija). EK (2014). Adequate social protection for long-term-care needs in an ageing society (Bruselj: Evropska komisija). EK (2016). Evropa 2020. (Bruselj: Evropska komisija). ESPON 1.1.1 (2004). Potentials for polycentric development in Europe, Final project report, Revised version 2005 (Luxembourg: ESPON Coordination Unit). ESPON 1.4.3 (2007). Study on urban functions, Final report, Luxembourg, The ESPON Monitoring Committee and the partners of the projects, 253 str. ESPON 3.4.3 (2006). The modifiable areas unit problem, Final report (Luxembourg: ESPON Coordination Unit). GURS (2022). Prostorski podatki o prostorskih enotah v letu 2021 in 2022. (Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije). Haggett, P. (1971). Locational analysis in human geography, Reprint edition (Original 1965), London: Edward Arnold. Harvey, D. (2011). The Enigma of Capital and the Crises of Capitalism, (New York, London, Oxford University Press), 320 str. IRRSV (2015). Analiza organiziranosti in izvajanja oskrbe na področju oskrbovanih stanovanj. Končno poročilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). IRRSV (2015). Spremljanje izvajanja storitve pomoči za družino: Pomoč na domu. Analiza stanja v letu 2020. Končno poročilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). IRRSV (2021). Spremljanje izvajanja storitve pomoči za družino: Pomoč na domu. Analiza stanja v letu 2020. Končno poročilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). IRRSV (2022). Spremljanje izvajanja storitve pomoči za družino: Pomoč na domu. Analiza stanja v letu 2021. Končno poročilo. (Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo). Karlsson, C. in Olsson, M. (2006). The identification of functional regions: theory, methods, and applications, The Annals of Regional Science, 40(1), str. 1–18. Klapka, P., Halás, M. in Tonev, P. (2013) Functional regions: Concept and types, V: Klímová, V. & Žítek, V. (ur.) 16th International Colloquium on Regional Sciences, Conference Proceedings Valtice, June 19–21, 2013 (Brno: Masaryk University), str. 94–101. Maier, K. (2005). New policy? New regions? New borders? V: AESOP 2005 Congress, July 13–17, 2005. Vienna, Avstrija: 9 str. MELLS (1996). Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), Uradni list RS 15/96. MJZM (2022). Mreža javne zdravstvene mreže. GOV, https://www.gov.si/teme/mreza- javne-zdravstvene-sluzbe/ MJZS (2022). Mreža javne zdravstvene službe. GOV, https://www.gov.si/teme/mreza- javne-zdravstvene-sluzbe/ MKGP (2022). Lokalne akcijske skupine v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 (posodobitev marec 2019), https://skp.si/download/las-interaktivna- publikacija07032019_-pdf 176 MNZ (2021). Podatki o številu prebivalcev po starostni strukturi v stavbi s hišno številko na dan 30. 4. 2021. (Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve). MZ (2020). MoST - Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti, 2017–2020 (Ljubljana: Ministrstvo za zdravje). https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/most-model-skupnostnega-pristopa-za-krepitev-zdravja-in-zmanjsevanje-neenakosti-v-zdravju-v-lokalni-skupnosti/ Nagode, M., Zver, E., Marn, S., Jacović, A., Dominkuš, D. (2014). Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji.Delovni zvezek št. 2/2014, let. XXIII. Zbirka Delovni zvezki UMAR. http://www.umar.gov.si/avtorski_prispevki/ NSPIZ. (2022). Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. https://www.ns-piz.si/si/oskrbovana-najemna-stanovanja/predstavitev/ OECD (2002). Redefining territories – The functional regions (Paris: OECD Publishing), 132 str. Promislow, S. D. (2015). Fundamentals of Actuarial Mathematics, Third Edition. John Wiley & Sons, Ltd., Chichester. 428 str. Rajer, C., Drobne, S., Bogataj, M. in Bogataj, D. (2022). Smart Silver Villages Through the Lenses of the Slovenian Rural Inhabitants, CIRRE 2022 Proceedings, Ankara. Rebec, J. (1983). Razvoj naselij mestnega značaja z več kot 2000 prebivalci v SR Sloveniji, 1971–1981, Prikazi in študije, 28. Rebec, J. (1984). Funkcijska klasifikacija mestnih naselij z več kot 2000 prebivalci v SR Sloveniji, 1981, Prikazi in študije. 29. Rickayzen, B. D., Smith, D. in Mayhew, L. (2017). Flexible and affordable methods of paying for long term care insurance. International Longevity Centre – UK (ILCUK)/Cass Business School. 30 str. Rogelj, V. (2016). Pričakovano trajanje življenja ob vstopu v socialnovarstveni zavod kot merilo kakovosti izvajanja dolgotrajne oskrbe (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Rogelj, V. in Bogataj, D. (2018). Planning and financing the home and facility-based care using the multiple decrement approach. Journal of decision systems, let. 2018, št. 27. ISSN 1246-0125. Schmithals B. in Schötz E. U. (1994). Herleitung der DAV-Sterbetafel 1994 R für Rentenversicherungen (DAV1994R), Köln, https://cran.r- project.org/web/packages/MortalityTables/vignettes/international-mortality-tables-overview.html SE (2016). Council of Europe Conference of Ministers Responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) (Strasbourg: Svet Evrope). Skinner, M. W., Andrews, G. J. in Cutchin, P. M. (2018). Introducing geographical gerontology in in Skinner, Andrews and Curchin (Eds.) Geographical Gerontology: Perspectives, Concepts, Approaches. Routledge Studies in Human Geography, str. 3–10. SSNS (2022). Pregled vseh naravnih zdravilišč v Sloveiji, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, https://slovenia-terme.si/vse-terme-in-zdravilisca-seznam/ SSZS (2016, 2019). Podatki o številu prošenj in zneskih v EUR na dan oskrbe za leto 2016, 2019 (Ljubljana: Skupnost socialnih zavodov Slovenije). SSZS (2022). Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih – 1. 1. 2022. (Ljubljana, Skupnost socialnih zavodov Slovenije). https://www.ssz-slo.si/splosno-o-posebnih-domovih/pregled-kapacitet-in-pokritost-institucionalnega-varstva-starejsih-in-posebnih-skupin-odraslih/ 177 SURS (2009). Popolne tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2007 – moški, ženske (Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije). SURS (2019). Pojasnila o teritorialnih spremembah statističnih regij (Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije). SURS (2022). Število prebivalcev po občinah v Sloveniji (Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije), https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C4003S.px Tavzes, M. (2002). Veliki slovar tujk (Ljubljana, Cankarjeva založba), 1303 str. Tomaney, J. in Ward, N. (2000). England and the »New Regionalism«, Regional studies, 34(5), str. 471–478. Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). UL EU 14/Zv. 1, 2003, str. 196–238. Uredba (ES) št. 1319/2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Uredba (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Ur. l. EU, L 309, 25.11.2005, str. 1–8. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Slovenije. Uradni list RS, št. 28/00. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot. Uradni list RS, št. 9/07. Van der Laan, L. in Schalke, R. (2001). Reality versus policy: The delineation and testing of local labour market and spatial policy areas, European Planning Studies, 9(2), str. 201– 221. Vrišer, I. (1974). Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji, Značilnosti njihovega razvoja in družbeno gospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta, Geografski zbornik, 14(3), str. 179–337. Vrišer, I. (1978). Regionalno planiranje, zbirka tokovi. (Ljubljana: Mladinska knjiga), 356 str. Vrišer, I. in Rebernik, D. (1993). Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest, Geografski zbornik, 33, str. 9–40. Wood, C. (2017). Social Value of Sheltered Housing (London: Demos), 14 str. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21). ZZZS (2016). Podatki o številu upravičencev do zdravstvene nega in zneskih v EUR v Sloveniji po spolu, starostnih razredih in kategoriji zdravstvene nege za obdobje od 2013 do 2016 (Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). ZZZS (2016a, 2019a). Splošni dogovor za pogodbeno delo v letu 2016, 2019 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana). 178 PRILOGE 179 1 KAZALO PRILOG Tabela 1: Popolne tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2007 – moški Tabela 2: Popolne tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2007 – ženske Tabela 3: Tablice umrljivosti – DAV1994 i ii Tabela 4: Popolne tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2007 – moški Vsotna Surova Izravnana Pričakovano Verjetnost Število Število Preživeta funkcija Starost verjetnost verjetnost trajanje doživetja živih umrlih leta preživetih smrti smrti življenja let x nqx nq'x npx lx ndx nLx Tx ex (1) (2)=(6)/(5) (3)=(2)1/(2)0 (4)=1-(3) (5) (6) (7) (8) (9) 0 0,00270 0,00270 0,99730 100.000 270 99.757 7.461.238 74,61 1 0,00031 0,00032 0,99968 99.730 31 99.715 7.361.480 73,81 2 0,00032 0,00027 0,99973 99.699 27 99.685 7.261.766 72,84 3 0,00011 0,00023 0,99977 99.672 23 99.660 7.162.080 71,86 4 0,00033 0,00020 0,99980 99.649 20 99.639 7.062.420 70,87 5 0,00011 0,00016 0,99984 99.629 16 99.621 6.962.781 69,89 6 0,00010 0,00012 0,99988 99.613 12 99.608 6.863.160 68,90 7 0,00010 0,00009 0,99991 99.602 9 99.597 6.763.553 67,91 8 0,00011 0,00006 0,99994 99.593 6 99.590 6.663.955 66,91 9 0,00000 0,00004 0,99996 99.587 4 99.585 6.564.365 65,92 10 0,00000 0,00004 0,99996 99.583 4 99.581 6.464.780 64,92 11 0,00000 0,00006 0,99994 99.579 6 99.576 6.365.198 63,92 12 0,00020 0,00010 0,99990 99.573 10 99.568 6.265.622 62,92 13 0,00029 0,00014 0,99986 99.563 14 99.556 6.166.054 61,93 14 0,00000 0,00020 0,99980 99.549 20 99.539 6.066.497 60,94 15 0,00028 0,00029 0,99971 99.529 29 99.515 5.966.958 59,95 16 0,00052 0,00041 0,99959 99.501 41 99.480 5.867.443 58,97 17 0,00043 0,00057 0,99943 99.460 57 99.431 5.767.963 57,99 18 0,00056 0,00077 0,99923 99.403 76 99.365 5.668.531 57,03 19 0,00097 0,00098 0,99902 99.327 98 99.278 5.569.166 56,07 20 0,00155 0,00116 0,99884 99.229 115 99.172 5.469.888 55,12 21 0,00124 0,00124 0,99876 99.114 123 99.053 5.370.717 54,19 22 0,00128 0,00123 0,99877 98.991 122 98.930 5.271.664 53,25 23 0,00133 0,00117 0,99883 98.869 116 98.811 5.172.734 52,32 24 0,00088 0,00109 0,99891 98.753 108 98.700 5.073.923 51,38 25 0,00077 0,00106 0,99894 98.646 104 98.594 4.975.223 50,44 26 0,00120 0,00109 0,99891 98.542 107 98.488 4.876.629 49,49 27 0,00099 0,00116 0,99884 98.434 114 98.377 4.778.141 48,54 28 0,00146 0,00123 0,99877 98.320 121 98.259 4.679.764 47,60 29 0,00147 0,00126 0,99874 98.199 124 98.137 4.581.505 46,66 30 0,00124 0,00124 0,99876 98.075 121 98.014 4.483.368 45,71 31 0,00102 0,00120 0,99880 97.954 118 97.895 4.385.354 44,77 32 0,00115 0,00119 0,99881 97.836 117 97.777 4.287.459 43,82 33 0,00122 0,00122 0,99878 97.719 119 97.659 4.189.682 42,87 34 0,00123 0,00127 0,99873 97.600 124 97.538 4.092.023 41,93 35 0,00169 0,00133 0,99867 97.476 129 97.411 3.994.485 40,98 36 0,00123 0,00139 0,99861 97.346 136 97.279 3.897.074 40,03 1 Vsotna Surova Izravnana Pričakovano Verjetnost Število Število Preživeta funkcija Starost verjetnost verjetnost trajanje doživetja živih umrlih leta preživetih smrti smrti življenja let x nqx nq'x npx lx ndx nLx Tx ex 37 0,00116 0,00151 0,99849 97.211 147 97.137 3.799.795 39,09 38 0,00178 0,00171 0,99829 97.063 166 96.981 3.702.658 38,15 39 0,00195 0,00193 0,99807 96.898 187 96.805 3.605.677 37,21 40 0,00233 0,00213 0,99787 96.711 206 96.608 3.508.873 36,28 41 0,00283 0,00230 0,99770 96.505 222 96.394 3.412.265 35,36 42 0,00194 0,00244 0,99756 96.283 235 96.166 3.315.870 34,44 43 0,00220 0,00268 0,99732 96.048 257 95.920 3.219.705 33,52 44 0,00343 0,00302 0,99698 95.791 289 95.647 3.123.785 32,61 45 0,00348 0,00341 0,99659 95.502 325 95.339 3.028.138 31,71 46 0,00347 0,00383 0,99617 95.177 364 94.995 2.932.799 30,81 47 0,00465 0,00429 0,99571 94.812 407 94.609 2.837.804 29,93 48 0,00476 0,00476 0,99524 94.405 449 94.181 2.743.195 29,06 49 0,00502 0,00524 0,99476 93.956 492 93.710 2.649.015 28,19 50 0,00642 0,00574 0,99426 93.464 536 93.196 2.555.304 27,34 51 0,00548 0,00627 0,99373 92.928 583 92.637 2.462.108 26,49 52 0,00683 0,00691 0,99309 92.345 638 92.026 2.369.472 25,66 53 0,00797 0,00763 0,99237 91.707 700 91.357 2.277.445 24,83 54 0,00798 0,00838 0,99162 91.007 762 90.626 2.186.088 24,02 55 0,01000 0,00912 0,99088 90.245 823 89.833 2.095.462 23,22 56 0,00946 0,00982 0,99018 89.422 878 88.983 2.005.629 22,43 57 0,01078 0,01055 0,98945 88.544 934 88.076 1.916.647 21,65 58 0,01097 0,01138 0,98862 87.609 997 87.111 1.828.570 20,87 59 0,01145 0,01237 0,98763 86.612 1.072 86.076 1.741.460 20,11 60 0,01521 0,01350 0,98650 85.540 1.154 84.963 1.655.384 19,35 61 0,01427 0,01462 0,98538 84.386 1.234 83.769 1.570.421 18,61 62 0,01441 0,01584 0,98416 83.152 1.318 82.493 1.486.652 17,88 63 0,01832 0,01723 0,98277 81.835 1.410 81.130 1.404.158 17,16 64 0,01980 0,01861 0,98139 80.425 1.497 79.677 1.323.028 16,45 65 0,01863 0,02001 0,97999 78.928 1.580 78.138 1.243.352 15,75 66 0,02175 0,02164 0,97836 77.349 1.674 76.512 1.165.213 15,06 67 0,02396 0,02351 0,97649 75.675 1.779 74.785 1.088.701 14,39 68 0,02479 0,02565 0,97435 73.896 1.896 72.948 1.013.916 13,72 69 0,02879 0,02810 0,97190 72.000 2.023 70.988 940.968 13,07 70 0,03168 0,03082 0,96918 69.977 2.157 68.898 869.979 12,43 71 0,03191 0,03388 0,96612 67.820 2.298 66.671 801.081 11,81 72 0,03746 0,03744 0,96256 65.522 2.453 64.295 734.410 11,21 73 0,04454 0,04137 0,95863 63.068 2.609 61.764 670.115 10,63 74 0,04183 0,04558 0,95442 60.459 2.756 59.082 608.351 10,06 75 0,05020 0,05036 0,94964 57.704 2.906 56.251 549.270 9,52 2 Vsotna Surova Izravnana Pričakovano Verjetnost Število Število Preživeta funkcija Starost verjetnost verjetnost trajanje doživetja živih umrlih leta preživetih smrti smrti življenja let x nqx nq'x npx lx ndx nLx Tx ex 76 0,05926 0,05551 0,94449 54.798 3.042 53.277 493.019 9,00 77 0,05843 0,06079 0,93921 51.756 3.146 50.183 439.742 8,50 78 0,06414 0,06650 0,93350 48.610 3.233 46.994 389.559 8,01 79 0,07712 0,07258 0,92742 45.377 3.294 43.730 342.565 7,55 80 0,08200 0,07869 0,92131 42.084 3.312 40.428 298.835 7,10 81 0,07945 0,08527 0,91473 38.772 3.306 37.119 258.407 6,66 82 0,08688 0,09325 0,90675 35.466 3.307 33.812 221.288 6,24 83 0,10900 0,10250 0,89750 32.159 3.296 30.511 187.476 5,83 84 0,11711 0,11182 0,88818 28.862 3.227 27.249 156.965 5,44 85 0,12972 0,12105 0,87895 25.635 3.103 24.084 129.716 5,06 86 0,11737 0,13158 0,86842 22.532 2.965 21.050 105.633 4,69 87 0,14337 0,14583 0,85417 19.567 2.853 18.141 84.583 4,32 88 0,15986 0,16413 0,83587 16.714 2.743 15.342 66.442 3,98 89 0,18202 0,18564 0,81436 13.971 2.593 12.674 51.100 3,66 90 0,23341 0,20853 0,79147 11.377 2.373 10.191 38.426 3,38 91 0,18291 0,23125 0,76875 9.005 2.082 7.963 28.236 3,14 92 0,29019 0,25422 0,74578 6.922 1.760 6.042 20.272 2,93 93 0,31473 0,27232 0,72768 5.162 1.406 4.460 14.230 2,76 94 0,25507 0,28621 0,71379 3.757 1.075 3.219 9.770 2,60 95 0,23892 0,30379 0,69621 2.681 815 2.274 6.551 2,44 96 0,29487 0,32686 0,67314 1.867 610 1.562 4.277 2,29 97 0,38462 0,34993 0,65007 1.257 440 1.037 2.715 2,16 98 0,45600 0,37299 0,62701 817 305 665 1.679 2,05 99 0,29167 0,39606 0,60394 512 203 411 1.014 1,98 100 + 0,17037 0,41913 0,58087 309 309 603 603 1,95 Vir: Statistični urad RS, 3. 6. 2009 3 Tabela 5: Popolne tablice umrljivosti prebivalstva Slovenije, 2007 – ženske Vsotna Surova Izravnana Pričakovano Verjetnost Število Število Preživeta funkcija Starost verjetnost verjetnost trajanje doživetja živih umrlih leta preživetih smrti smrti življenja let x nqx nq'x npx lx ndx nLx Tx ex 0 0,00294 0,00294 0,99706 100.000 294 99.735 8.179.789 81,80 1 0,00011 0,00028 0,99972 99.706 27 99.692 8.080.053 81,04 2 0,00056 0,00026 0,99974 99.678 26 99.665 7.980.361 80,06 3 0,00024 0,00022 0,99978 99.652 22 99.642 7.880.696 79,08 4 0,00000 0,00017 0,99983 99.631 17 99.622 7.781.054 78,10 5 0,00000 0,00014 0,99986 99.614 14 99.607 7.681.432 77,11 6 0,00035 0,00014 0,99986 99.600 14 99.593 7.581.825 76,12 7 0,00011 0,00014 0,99986 99.586 14 99.579 7.482.232 75,13 8 0,00012 0,00014 0,99986 99.572 14 99.565 7.382.653 74,14 9 0,00011 0,00014 0,99986 99.558 14 99.551 7.283.088 73,15 10 0,00022 0,00015 0,99985 99.544 15 99.537 7.183.537 72,16 11 0,00011 0,00016 0,99984 99.529 16 99.521 7.084.000 71,17 12 0,00021 0,00018 0,99982 99.513 18 99.504 6.984.479 70,19 13 0,00010 0,00021 0,99979 99.495 21 99.484 6.884.975 69,20 14 0,00031 0,00025 0,99975 99.474 25 99.461 6.785.490 68,21 15 0,00039 0,00028 0,99972 99.449 28 99.435 6.686.029 67,23 16 0,00028 0,00028 0,99972 99.421 28 99.407 6.586.594 66,25 17 0,00018 0,00028 0,99972 99.393 28 99.379 6.487.187 65,27 18 0,00034 0,00028 0,99972 99.365 28 99.352 6.387.808 64,29 19 0,00032 0,00028 0,99972 99.338 28 99.324 6.288.456 63,30 20 0,00016 0,00029 0,99971 99.310 29 99.295 6.189.133 62,32 21 0,00016 0,00032 0,99968 99.281 32 99.265 6.089.838 61,34 22 0,00077 0,00034 0,99966 99.249 34 99.232 5.990.573 60,36 23 0,00015 0,00033 0,99967 99.216 32 99.199 5.891.340 59,38 24 0,00029 0,00030 0,99970 99.183 30 99.168 5.792.141 58,40 25 0,00021 0,00029 0,99971 99.153 28 99.139 5.692.973 57,42 26 0,00041 0,00027 0,99973 99.124 27 99.111 5.593.834 56,43 27 0,00020 0,00025 0,99975 99.098 25 99.085 5.494.723 55,45 28 0,00027 0,00024 0,99976 99.072 24 99.060 5.395.638 54,46 29 0,00014 0,00025 0,99975 99.048 25 99.036 5.296.578 53,47 30 0,00027 0,00028 0,99972 99.023 28 99.010 5.197.542 52,49 31 0,00040 0,00032 0,99968 98.996 31 98.980 5.098.532 51,50 32 0,00028 0,00035 0,99965 98.965 35 98.947 4.999.552 50,52 33 0,00056 0,00037 0,99963 98.930 37 98.912 4.900.605 49,54 34 0,00028 0,00038 0,99962 98.893 38 98.874 4.801.693 48,55 35 0,00042 0,00040 0,99960 98.855 39 98.836 4.702.819 47,57 36 0,00022 0,00043 0,99957 98.816 43 98.794 4.603.984 46,59 37 0,00072 0,00049 0,99951 98.773 48 98.749 4.505.189 45,61 4 Vsotna Surova Izravnana Pričakovano Verjetnost Število Število Preživeta funkcija Starost verjetnost verjetnost trajanje doživetja živih umrlih leta preživetih smrti smrti življenja let x nqx nq'x npx lx ndx nLx Tx ex 38 0,00056 0,00054 0,99946 98.725 53 98.698 4.406.440 44,63 39 0,00061 0,00060 0,99940 98.671 59 98.642 4.307.742 43,66 40 0,00045 0,00068 0,99932 98.612 67 98.579 4.209.100 42,68 41 0,00082 0,00081 0,99919 98.545 79 98.506 4.110.522 41,71 42 0,00103 0,00095 0,99905 98.466 94 98.419 4.012.016 40,75 43 0,00124 0,00109 0,99891 98.372 107 98.318 3.913.597 39,78 44 0,00132 0,00122 0,99878 98.265 120 98.205 3.815.278 38,83 45 0,00124 0,00136 0,99864 98.145 134 98.078 3.717.074 37,87 46 0,00111 0,00157 0,99843 98.011 154 97.934 3.618.996 36,92 47 0,00213 0,00184 0,99816 97.857 180 97.767 3.521.062 35,98 48 0,00216 0,00211 0,99789 97.677 206 97.574 3.423.294 35,05 49 0,00245 0,00235 0,99765 97.471 229 97.357 3.325.720 34,12 50 0,00271 0,00256 0,99744 97.242 249 97.117 3.228.363 33,20 51 0,00270 0,00276 0,99724 96.993 267 96.859 3.131.246 32,28 52 0,00279 0,00298 0,99702 96.725 288 96.581 3.034.386 31,37 53 0,00288 0,00326 0,99674 96.437 315 96.280 2.937.805 30,46 54 0,00391 0,00359 0,99641 96.122 345 95.950 2.841.525 29,56 55 0,00410 0,00389 0,99611 95.777 373 95.591 2.745.576 28,67 56 0,00452 0,00413 0,99587 95.405 394 95.208 2.649.985 27,78 57 0,00354 0,00434 0,99566 95.011 412 94.805 2.554.777 26,89 58 0,00492 0,00460 0,99540 94.599 435 94.381 2.459.972 26,00 59 0,00555 0,00488 0,99512 94.164 460 93.934 2.365.591 25,12 60 0,00418 0,00521 0,99479 93.704 488 93.460 2.271.657 24,24 61 0,00587 0,00569 0,99431 93.216 530 92.951 2.178.196 23,37 62 0,00549 0,00628 0,99372 92.686 582 92.395 2.085.245 22,50 63 0,00848 0,00692 0,99308 92.104 637 91.785 1.992.850 21,64 64 0,00768 0,00745 0,99255 91.467 682 91.126 1.901.065 20,78 65 0,00749 0,00799 0,99201 90.785 725 90.422 1.809.939 19,94 66 0,00778 0,00872 0,99128 90.060 785 89.667 1.719.517 19,09 67 0,01061 0,00970 0,99030 89.275 866 88.842 1.629.850 18,26 68 0,01001 0,01088 0,98912 88.409 962 87.928 1.541.008 17,43 69 0,01352 0,01226 0,98774 87.447 1.072 86.911 1.453.080 16,62 70 0,01273 0,01379 0,98621 86.375 1.191 85.779 1.366.170 15,82 71 0,01678 0,01557 0,98443 85.184 1.326 84.521 1.280.390 15,03 72 0,01568 0,01759 0,98241 83.858 1.475 83.120 1.195.870 14,26 73 0,02082 0,01996 0,98004 82.383 1.644 81.560 1.112.749 13,51 74 0,02321 0,02253 0,97747 80.738 1.819 79.829 1.031.189 12,77 75 0,02567 0,02525 0,97475 78.919 1.993 77.923 951.361 12,05 76 0,02876 0,02823 0,97177 76.926 2.172 75.841 873.438 11,35 5 Vsotna Surova Izravnana Pričakovano Verjetnost Število Število Preživeta funkcija Starost verjetnost verjetnost trajanje doživetja živih umrlih leta preživetih smrti smrti življenja let x nqx nq'x npx lx ndx nLx Tx ex 77 0,02963 0,03172 0,96828 74.755 2.371 73.569 797.597 10,67 78 0,03738 0,03596 0,96404 72.384 2.603 71.082 724.028 10,00 79 0,04157 0,04095 0,95905 69.781 2.858 68.352 652.946 9,36 80 0,04644 0,04686 0,95314 66.923 3.136 65.355 584.594 8,74 81 0,05211 0,05398 0,94602 63.787 3.443 62.066 519.239 8,14 82 0,06082 0,06252 0,93748 60.344 3.773 58.458 457.173 7,58 83 0,07468 0,07227 0,92773 56.571 4.088 54.527 398.715 7,05 84 0,07949 0,08274 0,91726 52.483 4.343 50.311 344.189 6,56 85 0,09930 0,09367 0,90633 48.140 4.509 45.886 293.877 6,10 86 0,09855 0,10455 0,89545 43.631 4.562 41.350 247.992 5,68 87 0,13191 0,11548 0,88452 39.069 4.512 36.813 206.641 5,29 88 0,11687 0,12643 0,87357 34.558 4.369 32.373 169.828 4,91 89 0,12475 0,13948 0,86052 30.189 4.211 28.083 137.455 4,55 90 0,17640 0,15519 0,84481 25.978 4.031 23.962 109.372 4,21 91 0,15245 0,17215 0,82785 21.946 3.778 20.057 85.410 3,89 92 0,20429 0,19104 0,80896 18.168 3.471 16.433 65.352 3,60 93 0,20848 0,21070 0,78930 14.698 3.097 13.149 48.919 3,33 94 0,22724 0,23128 0,76872 11.601 2.683 10.259 35.770 3,08 95 0,25360 0,25292 0,74708 8.918 2.255 7.790 25.511 2,86 96 0,28199 0,27504 0,72496 6.662 1.832 5.746 17.721 2,66 97 0,29300 0,29727 0,70273 4.830 1.436 4.112 11.975 2,48 98 0,31502 0,32027 0,67973 3.394 1.087 2.851 7.863 2,32 99 0,35014 0,34406 0,65594 2.307 794 1.910 5.012 2,17 100 + 0,36682 0,36108 0,63892 1.513 1.513 3.102 3.102 2,05 Vir: Statistični urad RS, 3. 6. 2009 6 Tabela 6: Tablice umrljivosti – DAV1994 𝒏𝒒′𝒙 𝒏𝒑𝒙 Starost moški ženske Starost moški ženske 0 0,0001 0,0001 0 0,9999 0,9999 1 0,0001 0,0001 1 0,9999 0,9999 2 0,0001 0,0001 2 0,9999 0,9999 3 0,0001 0,0001 3 0,9999 0,9999 4 0,0001 0,0001 4 0,9999 0,9999 5 0,0001 0,0001 5 0,9999 0,9999 6 0,0001 0,0001 6 0,9999 0,9999 7 0,0001 0,0001 7 0,9999 0,9999 8 0,0001 0,0001 8 0,9999 0,9999 9 0,0001 0,0001 9 0,9999 0,9999 10 0,0001 0,0001 10 0,9999 0,9999 11 0,0001 0,0001 11 0,9999 0,9999 12 0,0001 0,0001 12 0,9999 0,9999 13 0,0001 0,0001 13 0,9999 0,9999 14 0,0001 0,0001 14 0,9999 0,9999 15 0,0002 0,0001 15 0,9998 0,9999 16 0,0002 0,0001 16 0,9998 0,9999 17 0,0003 0,0001 17 0,9997 0,9999 18 0,0004 0,0001 18 0,9996 0,9999 19 0,0004 0,0001 19 0,9996 0,9999 20 0,0005 0,0001 20 0,9995 0,9999 21 0,0006 0,0001 21 0,9994 0,9999 22 0,0008 0,0001 22 0,9992 0,9999 23 0,0008 0,0001 23 0,9992 0,9999 24 0,0008 0,0001 24 0,9992 0,9999 25 0,0008 0,0001 25 0,9992 0,9999 26 0,0008 0,0001 26 0,9992 0,9999 27 0,0008 0,0001 27 0,9992 0,9999 28 0,0008 0,0001 28 0,9992 0,9999 29 0,0009 0,0001 29 0,9991 0,9999 30 0,0009 0,0002 30 0,9991 0,9998 31 0,0009 0,0003 31 0,9991 0,9997 32 0,0010 0,0004 32 0,9990 0,9996 33 0,0011 0,0004 33 0,9989 0,9996 34 0,0011 0,0004 34 0,9989 0,9996 35 0,0011 0,0004 35 0,9989 0,9996 36 0,0011 0,0004 36 0,9989 0,9996 37 0,0011 0,0005 37 0,9989 0,9995 38 0,0011 0,0005 38 0,9989 0,9995 39 0,0011 0,0006 39 0,9989 0,9994 40 0,0012 0,0006 40 0,9988 0,9994 7 𝒏𝒒′𝒙 𝒏𝒑𝒙 Starost moški ženske Starost moški ženske 41 0,0013 0,0007 41 0,9987 0,9993 42 0,0014 0,0008 42 0,9986 0,9992 43 0,0015 0,0009 43 0,9985 0,9991 44 0,0017 0,0009 44 0,9983 0,9991 45 0,0019 0,0010 45 0,9981 0,9990 46 0,0020 0,0011 46 0,9980 0,9989 47 0,0022 0,0012 47 0,9978 0,9988 48 0,0024 0,0012 48 0,9976 0,9988 49 0,0025 0,0012 49 0,9975 0,9988 50 0,0027 0,0012 50 0,9973 0,9988 51 0,0028 0,0013 51 0,9972 0,9987 52 0,0030 0,0013 52 0,9970 0,9987 53 0,0033 0,0014 53 0,9967 0,9986 54 0,0036 0,0015 54 0,9964 0,9985 55 0,0039 0,0016 55 0,9961 0,9984 56 0,0043 0,0017 56 0,9957 0,9983 57 0,0047 0,0018 57 0,9953 0,9982 58 0,0051 0,0019 58 0,9949 0,9981 59 0,0054 0,0020 59 0,9946 0,9980 60 0,0058 0,0021 60 0,9942 0,9979 61 0,0061 0,0022 61 0,9939 0,9978 62 0,0065 0,0024 62 0,9935 0,9976 63 0,0070 0,0026 63 0,9930 0,9974 64 0,0076 0,0029 64 0,9924 0,9971 65 0,0083 0,0032 65 0,9917 0,9968 66 0,0092 0,0037 66 0,9908 0,9963 67 0,0101 0,0041 67 0,9899 0,9959 68 0,0111 0,0046 68 0,9889 0,9954 69 0,0122 0,0051 69 0,9878 0,9949 70 0,0133 0,0057 70 0,9867 0,9943 71 0,0146 0,0063 71 0,9854 0,9937 72 0,0162 0,0070 72 0,9838 0,9930 73 0,0181 0,0078 73 0,9819 0,9922 74 0,0202 0,0089 74 0,9798 0,9911 75 0,0226 0,0101 75 0,9774 0,9899 76 0,0254 0,0115 76 0,9746 0,9885 77 0,0285 0,0132 77 0,9715 0,9868 78 0,0318 0,0151 78 0,9682 0,9849 79 0,0355 0,0174 79 0,9645 0,9826 80 0,0398 0,0201 80 0,9602 0,9799 81 0,0443 0,0232 81 0,9557 0,9768 82 0,0492 0,0267 82 0,9508 0,9733 8 𝒏𝒒′𝒙 𝒏𝒑𝒙 Starost moški ženske Starost moški ženske 83 0,0545 0,0307 83 0,9455 0,9693 84 0,0602 0,0353 84 0,9398 0,9647 85 0,0663 0,0403 85 0,9337 0,9597 86 0,0724 0,0460 86 0,9276 0,9540 87 0,0787 0,0524 87 0,9213 0,9476 88 0,0851 0,0595 88 0,9149 0,9405 89 0,0915 0,0672 89 0,9085 0,9328 90 0,0981 0,0753 90 0,9019 0,9247 91 0,1042 0,0839 91 0,8958 0,9161 92 0,1100 0,0923 92 0,8900 0,9077 93 0,1157 0,1007 93 0,8843 0,8993 94 0,1215 0,1089 94 0,8785 0,8911 95 0,1274 0,1169 95 0,8726 0,8831 96 0,1334 0,1247 96 0,8666 0,8753 97 0,1396 0,1325 97 0,8604 0,8675 98 0,1458 0,1401 98 0,8542 0,8599 99 0,1519 0,1476 99 0,8481 0,8524 100 0,1580 0,1549 100 0,8420 0,8451 101 0,1645 0,1633 101 0,8355 0,8367 102 0,1707 0,1715 102 0,8293 0,8285 103 0,1767 0,1795 103 0,8233 0,8205 104 0,1825 0,1872 104 0,8175 0,8128 105 0,1879 0,1945 105 0,8121 0,8055 106 0,1930 0,2015 106 0,8070 0,7985 107 0,1978 0,2081 107 0,8022 0,7919 108 0,2022 0,2143 108 0,7978 0,7857 109 0,2062 0,2200 109 0,7938 0,7800 110 0,2099 0,2252 110 0,7901 0,7748 Vir: Schmithals in Schötz (1994). 9 GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ POMURSKA REGIJA (MEORL 33) Zdravje, predvsem pa socialna in zdravstvena oskrba starejših občanov, so bili vedno osrednji vidik geografske gerontologije (krajše geo‐gerontologije, GG). Napredek v objavah na tem področju kaže, kako je GG trenutno sestavljena iz več znanstvenih in strokovnih področij, ki jih preučuje več akademskih disciplin. GG študira prostorske trende razpršenosti, gibanje starejšega prebivalstva v prostoru, gibanje denarnih tokov za uresničevanje ciljev oskrbe teh kohort ter z mešanimi (kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami) preučuje zapletene odnose med starejšimi ljudmi in okoljem, različnimi kraji, kjer živijo in se oskrbujejo. V delih zadnjih 20‐tih let se zrcali teoretični razvoj tega novega GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ ‐ področja raziskav ter družbeni in prostorski odnosi med starejšim prebivalstvom in okoljem. GG narekuje večje sodelovanje in komunikacijo med različnimi disciplinami in uporabniki storitev za starejše prebivalstvo, s čimer se obeta, da bo GG kmalu priznana kot samostojna disciplina v mavrici znanstvenih in strokovnih disciplin. V seriji POMURSKA REGIJA monografij GEO‐GERONTOLOŠKI OBSERVATORIJ želimo prispevati k temu razvoju. Pri tem se obračamo na posamezne slovenske regije ‐ v tej knjigi predvsem na pomursko regijo ‐ in na lokalne skupnosti v njih, da pristopijo k boljšim rešitvam oskrbe starejših tudi v prostorskih planih in planih razvoja človeških virov v svoji regiji. prof. ddr. David Bogataj, izr. prof. dr. Samo Drobne, prof. dr. Marija Bogataj in dr. Valerija Rogelj rvatorij ‐ Pomurska regija David Bogataj, Samo Drobne, Marija Bogataj in Valerija Rogelj Geo‐gerontološki obse Document Outline Blank Page Blank Page