V e s t n i k. Učlteljskl dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Učiteljsko društvo kamniškega okraja na račun pokroviteljine 50 K (1. rok); tovariž Ljudevit Oernej, šolski voditelj v Grižah pri Celju, nabral povodom konference 6 K 20 h; g. Ivan Pr. Lampret, tiskar v Kranju, 30 K; gdč. Viki Dolenčeva nabrala v nMantovi" na Vrhniki 21 K 14 h; gdč. Mara Ivanovna-Tavčarjeva, učiteljica in pisateljica na Kopanju, nabrala raed veselimi tarokisti v Ribnici32 h z motto: Skis je monda — v mond pagata tralala, gospod vodja pa kasira, hopsasa! Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za učiteljskl konrlkt sta plačala tov. Emil G u š t i n , učitelj na Jesenicah in tov. Anton P a v č i 6, nadučitelj v Kostanjevici. Bog plati! Štiridesetletnico učiteljevanja praznuje dne 10. t. m. tovariš K. Engelman, nadučitelj v Domžalah. čestitamo! Osebne vesti v novoineškem okrajn. Šolski vodja Leopold Zupin v Brusnici gre v stalenvpokoj. Na njegovo mesto pride kot provizorični učitelj Ivan Ž n i d a r š i č , doslej prov. učitelj na meščanski šoli v Krškem Provizorični vodja dvorazrednice v Hinab je postal prov. učitelj Alojzij M a r o k v Žužemberku. Dosedanji provizorični učitelj v Hinah Alojzij Mrak je prišel kot učitelj v Baujaloko pri Kočevju. Ufiteljica Josipina Majde pride provizorično v Št. Lovrenc. Učiteljica Klementina Pikl-Kos je premeščena iz Mirne peči v Zalog. Njeno mesto je dobil provizorični učitelj Ignacij Hude iz Velikih Laš6. Na šoli pri Beli cerkvi je nameščena provizorično učiteljiea Marija Bučar. Provizorična učiteljiea Hema Zajec v Znženiberku je dobila dopust zaradi bolezni do konca februarja 1907. Učiteljske vesti na €forenjskem. Učiteljica v Šenčurju, gdč. Marija Slajpah, je umirovljena. — Žačasna ufiteljiea v Srednji vasi pri Bohinju, gdč. Jerica Bizjak, je imftnovana stalnim učiteljieara — Mladinski pisatelj-nadučitelj Janko Leban pride na Bukovico nad Škofjo Loko. — Nadučitelj Eafael Zupanee je resigniral na mesto nadučitelja v Kropi. Odlikovan tOTariš na čebelarski razstavi v Ljubnem je Jos. Peitler, učitelj - voditelj pri Sv. Miklavžu pri Slov. gradcu. Dobil je za izumljenje svojih parilijonov za vzimljenje čebel II. državno kolajno, za izumljenje neke preproste, a prav praktične priprave za topljenje voska pa Eietschejevo stiskalnico za izdelovanje uraetnega satja. Mlademu čebelarju čestitamo na ujegovib uspehih! Petindvajsctletnico matnre na nČiteljiščn v Marlboru so praznovali v Mariboru dne 8. t. m. učitelji, ki so tam maturirali 1. 1881. Skoro polnoštevilno so se zbrali, se spominjali v prijateljskem sestanku in pomenku mladih dijaških let, se spominjali svojih umrlih učiteljev Levičnika, Ehrata, Janežiča, Mikložifa in Haniša ter umrlih tovarišev Krajnea, Pavla, Šumra, Lobnika in Zadravca. Dne 9. t. rn. so napravili izlet v Kamnico, pozneje pa so si ogledali dež. sadjerejsko in vinorojsko šolo mariborsko — Zbrani so bili: šolski vodja Arnečič iz Pameč, nadučitelj Bauer iz Štrasa, nadučitelj Hofbauer iz Kamnika, nadučitelj Jug iz Podoba, učitelj Karba iz Ljutomera, nadučitelj Kaufiič iz Jurkloštra, nadučitelj Kellenberger iz Svečine, učitelj Kreinz iz Maribora, nadueitelj Leskoyar iz Nove cerkve, učitelj Levstik iz Oelja, nadučitelj Nedok iz Eadgone, nadučitalj Neuner iz Mute, nadiičitelj Megla \% Št Lenarta pri Vel. Nedelji, nadučitelj Pečovnik iz Št. Jurja ob Taboru, nadučitelj Pirch iz Konjic, nadučitelj Porekar iz Huma, nadučitelj Šalamun od Sv. Miklavža pri Ormožu, nadučitflj nemške šole v Konjicah Seidler, šolski vodja Smdnikar iz Zavodne, nadučitelj Walter iz Nemške Bistrice, nadučitelj Weinhardt iz Dornave in nadučitelj Zotter iz Gomilskega. Ljndski sbod v ,,Narodnem domu" t Ljnbljani je priredila narodno-napredna in socialuo-demokraška stranka tisti dan, ko se je zaM III. katoliški shod, t. j. v nedeljo, dne 26. avgusta t. l. Govorila sta dr. T a v č a r in Etbin K r i s t a n. Končuo je bila sprejeta resolucija. Navajamo iz nje samo oni odstavek, ki se tiče šolstva: V stremljenju klerikalizma po reakcionarni reformi šolskega zakona spoznava shod hrepenenje klerikalizma po absolutni vladi v šoli, s černer bi dobili priložnost, preparirati bodoči naraščaj že v prvi raladosti za svoje škodljive namene, napolniti ga z zelotskim duhom in tako pripraviti tla za absolutno vlado klerikalizma v človeški družbi. Shod naglaša, da so šolske naloge povsera različne od cerkvenih; šola ima posredovati mladini objektivno znanje in vzgajati jo ima, brez obzira na cerkveno pripadnost tako, da doseže čim večjo sposobnost za realno, predsmrtno življenje. Vsled tega uima cerkev nobeue etiČDe ali kakršnekoli pravice do vpliva v šoli in je dosledno treba strogo ločiti obe področji. Shod zahteva torej z vso odločnostjo reformo šolskega zakona v sraislu popolne, vsako dvomljivo komentiranje izključujoče osvoboditve šole od cerkve, ki pa ima pravico posredovati cerkveni verski pouk v lastnem okviru vsem tistim, ki ga sami žele. Shod zabteva tudi v sedanjib razmerab strogo izvrševanje zakonske določbe, da se ne sme nikogar siliti na udeležbo pri ceikvenib obredih in vajah. Učiteljstvu bodi zajamčen v šoli tisti vpliv, ki ga mora imeti, da more uspešno izvrševati svoj poklic. Pododsek izTrševalnega odbora narodno-naprednc stranke je izdelal načrt novega programa. Iz tega načrta navajamo samo tiste točke, ki se tičejo šolstva in učiteljstva: 3. Od države zabteva stranka predvsem glede vseh slovenskib pokrajin priznanje iu uveljavljenje popolne enakopraviiosti slovenskega jezika v uradu in šoli, uvedbo sloveuskega notranjega uradnega jezika, ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine, enotno in samostojno organizacijo Tsega slovenskega šolstva na poxjlagi slovenskega učnega jezika, ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in vseb potrebnib slovenskib strokovnih šol. — 4. Sraatrajoč vero za zgolj privatno zadevo in stoječ na stališču popolne verske svobode, se stranka dosledno v verska in cerkvena vprašanja ne vtika, videva pa edino odpomoč zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovske oblasti v strogi ločitvi cerkve od države. Zlasti stranka ne pripoznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svoboduo šolo. — 12. Isto velja — namreč podpora streraljenja za izboljšanje graotnega položaja uradništva — glede učiteljskega stanu, čigar gmotni položaj je tako krivičen in nevreden, da je smatrati izdatno izboljšanje tega položaje za eno najvažnejšib kulturnih dolžnosti vsake ljudske s t r a n k e. Eoko v roki s tem izboljšanjem pa se boče boriti stranka tudi za povišanje znanstvene in strokovne izobrazbe ljudskega učiteljstva. — Shod zaupnikov bo sklican na dan 11. oktobra t. 1. Takrat bo govor tudi o programu. Planimetrijska inetodiška opazka. Za lažje umevanje ploščinskih računov so večkrat potrebne podobe. Ako učenec ne zna dane naloge rešiti, mu veli učitelj, naj nariše dotični lik in pripiše zraven znane dimenzi.je. Taka slika pogostoma učencu takoj pojasni rešitev naloge. Ako ne, ga pa tudi učitelj na podlagi slike lažje dovede k izvršitvi. V začetku so posebno primerne naloge, če učenec izračuni obseg in ploščino lika, narisanega na šolski deski. N. pr. ,,Načrtaj poljuben trikotnik, izmeri stranice invišino ter izračunaj obseg in ploščino trikotnika". Tako postopamo tudi z drugimi liki. Učenci si na ta naein ne pridobe samo jasnih pojmov, ampak tudi spretnost, hitro izračuniti zamotane uporabne planimetrijske naloge. —z— Šolske staTbe. V Kostanjevici na Dolenjskem je dogotovljeno šolsko poslopje za štirirazrednico. Jeseni začne pouk v tej novi zgradbi. — V Vavti vasi pri Novem mestu začno jeseni ali prihodnjo pomlad graditi novo poslopje za trirazrednico. Ločitev cerkre od držare na Francoskem. Papež je izdal encikliko »Gravissimo oficio" na francoske škofe. Eneiklika pravi, da je papež po posvetovanju s kardinali odobril vse sklepe franeoskih škofov. Papež prepoveduje ustanavljanje cerkvenib občin, dovoljuje pa verske zadruge, ki bodo imele zakoniti in kanonični značaj, a tudi take zadruge se dovolijo šele potem, ko se zagotovi varstvo papeževib in škofijskih pravic in cerkvenega imetja, osobito posvečenih poslopij. Enciklika zavraea nadalje obtožbe proti papežu, ker se upira republikanski vladi. Zakon o ločitvi imenuje nasilstvo, tako da je bil papež skoraj primoran, prekoračiti svoje apostolske dolžnosti, toda noče jih prekoračiti. Kulturui boj na Francoskem. Različui listi prinašajo sedaj podrobnosti o zborovanju fancoskih škofov, ki se je vršilo koncem maja. Iz teb poročil je razvidno, da se je večina navzočih škofov izrekla zato, da se francoski katoličaui prilagodijo novim razmeram, in z 48 proti 26 glasovom je bil sprejet načrt za verske družbe v okviru novega z a k o n a. Papeža je ta sklep baje neprijetno dirnil in je vzkliknil: rProti meai so glasovali, glasovali so kot Praacozi" — Francoski škof v Avignonu je celo izdal pastirski list, v katerem izrečno obeta državi pokorščino v vseh njenih odredbah ter opominja vernike, naj se ravnajo po njegovem zgledu. Iz seje c. kr. okr. šolskega sreta za goriško okolico. Dradna naznanila se vzemo v znanje in v sporočilo šolskim vodstvom. DdvoH se I. petletnina gdč. Klementini Lovrenčičevi. — Občina Vrh se odveže od plačevanja pristojbine za poučevanje veronauka. Enemu učitelju se dovoli 500 K predujma. Društvu nŠolski dom" se dovoli še nadalje brezplačao učitelja. Sklene se zgraditi šolsko poslopje za dvorazrednico y Lakaveu. Eazširi se enorazrednice v Bukovici, Ligu in Cepovanu v dvorazrednice; slednjo z ekspozituro v Puštalab. Ekspozituro za prva 4 šolska leta se ustanovi za frakcijo Vitovlje občine Osek. Dovoli se razne poprave in naprave ter likvidira račune. Definitivno se namestijo: V Opatje selo nadučitelj Gregorič Vinko, Ozeljan nadučitelj Likar Ladislav, Ločnik učitelj-voditelj Bitežnik Josip, St. Maver učitelj - voditelj Benič Moric, Eihenberk učitelj Bric Josip, Sv. Križ učitelj Plesničar Pavel, Sv. Križ učiteljica Plesničar Zofija, Kamnje učiteljica Blažič Marija, Deskle učiteljica Komel Ana, Kozana učiteljica Prinčič Ana. Provizorno se namestijo: V Bate Eustja Anton iz Tribuše, Sovodnje nadučitelj Pavlin Leopold iz Bočinja, v Eočinj Kuac Ivan iz Kala, v Kal Lomšek Anton, Murovce Pilipič Andr., Srednje-Kambreško Tomažič Viljelm, Lig Zajc N., Eavne Šubic V., Lokve Koršič Vladimir, prideljen v nSolski Dom" v Gorici, Oepovan Lovrenčič Alojzij, Lom Nemec Peter, Lakovec Eeja Eudolf, Otelca Vrčon Miba, Zapotok Toroš Pavel, Dol Faganelj Anton. Dornberg Žnidarčič N., Ajdovščina Ljudmila Lovrenčič, Vrtojba Sedej M., Solkan Bajt Eožica, Gabrije pri Ajdovščini Benko Alojzij, Eihenberk prov. voditelj Plesničar Pavel iz Sv. Križa, na njega mesto Delak J., v Podgoro Turk Iv. in okrajni učitelj Kodrič Artur. Not tiskovni zakon na Hrvaškem. Te dni pošlje šef pravosodja, dr. Badaj, zakonski načrt novega tiskovnega zakona vsein Iistom, da bo na ta način možno pričeti javno debato. Sodijo, da bo sklicana enketa novinarjev, da se od strani novinarstva podajo konkretni predlogi. Štrajk zdrarnlkor. Zdravniška zbornica za Goriško ia Gradiščansko je prepovedala zdravnikom cepiti koze, dokler bo bonorar za cepljenje znašal samo pol do % vinarja za vsak slučaj. — Ali bi ne bilo popolnoma umestno in pravilno, da bi deželni šolski sveti prepovedali učiteljstvu poučevati toliko časa, dokler mu ne izboljšajo plac tako, da bo moglo živeti samo ob njib? Sedaj zahteva delo v šoli toliko časa, da si je težko izboljšati neznosno materijalno stanje s postranskimi zaslužki. A to mora biti, ker bi učiteljstvo s samo plačo ne moglo vzdržavati sebe in svojih rodovin! Not angleški pravopis. Predsednik Eoosevelt je zapovedal, da se morajo vse državne tiskovine tiskati v novem angleškem pravopisu, ki piše vsako besedo fonetično. Drnštvo arstrijskih risarskih udlteljer je priredilo letos v počitnicah nadaljevalni tečaj za pokrajinsko slikanje. Prvi del imenovanega tečaja se je vršil v Burgbausnu ob meji med Avstrijsko in Bavarsko. Burghausen je staro mestece, ki nudi obilico arhitektonskih motivov. Posebno znamenit je grad, ki se razteza nad mestom v dolgosti enega kilometra ter obsega nebroj stolpičev ia prebodov redke, slikovite romantike. V gradu je tudi velikanska zbirka slik in skrbno urejen muzej. Tečaj se je oficijalno završil v Wasserburgu ob Iau v sredini Bavarske. V Wasserburgu se je posebno upoštevala odprta pokrajina ob Inu. Dodatno k tečaju so poleteli obiskovalci še v Monakovo, kjer so si ogledovali več dni razne galerije in umetniške zbirke. Voditelj tečaju je bil profesor Hofer z Dunaja, v pomoč mu je bil pa tudi profesor Boeck z Dunaja. Udeleženci so prihiteli iz Zgornjega in Spodnjega Avstrijskega, iz Oeške, Moravske, Šleske, Poljske, Štajerske, Kranjske in Ogrske; bilo jib je lepo število: štirideset. Iz Kranjske so se udeležili: strokovna učiteljica Fani Poka pl. Pokafalva iz Ljubljane, strokovni učitelj Albert Sič iz Ljubljane in strokovni učitelj Karel Humek iz Krškega. K. H. PomoČek protl kačjemu stmpu. Profesor Calmette je izumil proti kačjemu strupu prav preprost pomoeek. To je raztopljina klorovega apna. Mala množina tega se zmeša z vrelo vodo in potem maže ali umiva rano in okolo nje, pa se kmalo nstavi otok (oteklina) od strupa. Avstrijska vlada baje namerava v kratkem času izdati potrebne odločbe, ker je posebno v zadnjih letih umrlo tukaj veliko Ijudi zaradi kačjega pika. V krajih, kjer je te golazni dosti, bi bilo dobro, da bi se imenovano zdravilo preskrbelo za slueaj nesreče za dom in šolo. Dobiva se — klorovo apno — v lekarnah in tudi v večjih prodajalnicah.