Andrejček v mestu.
galpikdar še "' Šimnov Andrejček tako težko priča-^Jpvf koval godu sv. Mihela, kakor letos. Vcčkrat je ^sff^ moral zbrati vso svojo računsko učenost, da je izračunil na prste, koliko dni je še do tistega dne. Andrejče je imel pa za to tudi važen vzrok. Kar za kratek čas on ni računal in prešteval trioglatih aj-dovih zrn po pratiki. Oče so mu namreč obljubili, da
— 154 —
ga vzamejo tisti dan s seboj v tnesto na semenj. In semenj, ta je bil Andrejčku še večja uganka kot težke računske naloge. V mladi glavici si je že predstavljal, kako lepo mora biti v mestu, kjer stoje hiše kar na kupu, kakor je že večkrat slišil praviii. Zato je bil ne-izrečeno vesel, ker so mu oče obljubili, da ga vzamejo s seboj. Priden je bil, da bi se jim kaj ne zameril. To bi očetovo obljubo lahko kaj izpremenilo.
Prišcl jc zažcljeni dan. Že na vse zgodaj je stal pred hišo voz, in nanj sta sedla oče in Andrejče ter se odpeljala v mesto na semenj. Med potom sta pu-stila mnogo Ijudi zadaj. Vendar je bilo v mestu že vse nagateno, ko sta prišla tja. Andrejčku se je kar čudno zdelo, odkod toliko ljudi. Kamor je pogledal, povsod je bilo polno kupcev in prodajalcev. ln hiše, kako so se mu zdele lepe in velike! Pa reči, ki jih je videl v izložbah! Vse mu je bilo všeč, silno všeč! Tu je videl v oknu velike, lesene konjičke, tam zopet orgljice, piščalke in — in kdo naj našteje in dopove?
Ko prideta z očetom na živinjski semenj, je bilo tam žc polno živine in Ijudi. Voz so oče zapeljali na dvorišče, konja pa izročili hlapcu, da ga je odgnal v hlev. AndrejČku so pa naročili, naj čaka pri vozu, dokler se ne vrnejo. Andrejček je nekaj časa stal polcg voza; a radovednost ga je gnala na irg, kjer so prodajalci razstavljali različno blago. Hitro se splazi k prvi kolibi, kjer je bila največja gneča. Stal je zadaj in poslušal, kaj sc menijo. Slišal je, kako je krivonos dolgin hvalil uro, in nanjo so gledali neka-teri mladeniči. Dolgo časa so se prepirali zanjo, a na-zadnje je jud vendar toliko odjenjal, da jo je nekdo kupil. Kmalu nato so se Ijudje razšli. Le Andrejček je stal še vedno pred kolibo in ogledoval zdaj to zdaj ono. Vse se mu je zdelo tako lepo, a on ni imel več denarja kot — groš. Jud je menda uganil Andrejčkove misli in mu zato rekel: ,,Kupi, fantič, kupi orgljice! Samo pet krajcarjev! ,,Andrejčka je kar poščegetalo.' Tako !epe, rdeče orgljice in samo pet krajcarjev. Gro& se mu je zdel kar ničvreden. Scgel je v žep, pa si kupil orgljice. Potem je pa stisnil ročici v žep \n stekel proti vozu.
— 155 —
Tam je začel skrbno ogledovati zaklad, in zdelo se mu je, da je dobro kupil.
Kmalu so prišli oče s trga. Šla sta v gostilno in po mestu. Nato sta se odpeljala domov.
Doma je Andrejče takoj vsem pokazal svoje orgljice. A, ko je povedal, koliko je dal zanje, so se mu začeli smejati, češ, da so vredne komaj dva kraj-carja. Andrejčka je silno jezilo, da ga je jud goIjufaL
Dva dni se je jezil Andrejček nad judom, a tretji dan — nad orgljicami, ki so nacnkrat utihnilc. Pihal je vanje, da mu je primanjkovalo sape, a vse je bilo zastonj. Orgljice so komaj še brenčale.
Zdaj pa Andrejček vsak vinar prej desetkrat obrnef preden ga da iz rok.                                          Bojan.