NOVOTEHNA POPUSTI IN UGODNI NAKUPI V VSEH NOVOTEHNINIH PRODAJAL OD 25.8. DO 25.9. NOVO MESTO, TREBNJE, KRŠKO, KOSTANJ, r. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul tniki si utirajo nove poti Srečanje slovenskih in madžarskih zasebnih podjetnikov na Otočcu — O razvoju ______ malega gospodarstva ob velikih sistemih — Poslovna borza Ul O OTOČEC — Prejšnji teden je Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine na Otočcu pripravilo srečanje slovenskih in madžarskih podjetnikov. Osrednja tema srečanja je bila: razvoj malega gospodarstva ob velikih sistemih v Sloveniji in na Madžarskem. Ob tem so pripravili tudi poslovno borzo Kontakt DIB ter predstavili PR Center, agencijo za odnose z javnostjo, kije te dni začel delovati tudi v Novem mestu. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST U) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ! LE EN OBRTNIK ČRNOMELJ — Podjetnikom in obrtnikom iz črnomaljske občine je bilo v preteklem letu iz različnih virov odobrenih 111,125.000 tolaijev za pospeševanje razvoja podjetništva, obrti, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Tako so iz občinskega proračuna namenili 4 milijone tolaijev za 16 programov, ministrstvo za planiranje za demografsko ogrožena območja za 14 programov 15,872.000 tolaijev, ministrstvo za malo gospodarstvo pa za posojilo in subvencioniranje obresti za dva programa 8,923.000 tolaijev. Ministrstvo za delo je za prestrukturiranje gospodarstva v letih 1991 /92 prispevalo 82 milijonov tolarjev. Doslej je bil sprožen pred sodiščem le spor proti obrtniku, ki je dobil denar za zaposlitev petih delavcev, teh pa ni zaposlil. »Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine ima med svojimi aktivnostmi tudi iskanje novih trgov. V programu za letos so zlasti navezave poslovnih stikov v sosednjih Avstriji, Italiji in Madžarski,« je povedal predsednik tega združenja, Franc Zavodnik. Z Avstrijci so ustanovili me- • »Madžarska s svojimi 10 milijoni prebivalcev je za nas zelo zanimiva,« pravi Zavodnik, »mi pa zanje. Oni imajo močno surovinsko bazo in razvito kmetijstvo, mi pa dobro predelavo in za sedaj smo eni in drugi zainteresirani za blagovno menjavo, saj ne eni ne drugi nimamo na voljo kapitala. Sedaj smo se seznanili in predstavili, videli, kakšni so medsebojni interesi. Naslednja srečanja bodo že specializirana in se že dogovarjamo za nove oblike sodelovanja.« šano firmo Incoop in komanditno družbo DIB, ki si prizadevata za sodelovanje med avstrijskimi in slovenskimi podjetniki in za to, da slovenski podjet- niki prek avstrijskih prodrejo tudi na bolj zahtevne trge. Sodelovanja z Madžarsko pa so se lotili tako, da so se povezali z madžarskim združenjem zasebnih podjetnikov, ki šteje okoli 6.000 članov, medtem ko Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, edino tovrstno združenje v Sloveniji, šteje okoli 100 članov. To združenje ima precejšnje ambicije in svoje projekte razšiija na celo Slovenijo, podpirajo in spodbujajo pa jih tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ministrstva za malo gospodarstvo, za informiranje in za zunanje zadeve, ki so bili tudi sponzoiji tokratnega srečanja na Otočcu. To je bilo povratno srečanje, prvo je bilo na Madžarskem. Na Otočec je prišlo 70 slovenskih in 45 madžarskih zasebnih podjetnikov, udeležili pa so se ga obrtniki, zasebni podjetniki in mala družbena podjetja. V okviru tega srečanja so pripravili tudi borzo. Seveda sta bili srečanji na Madžarskem in na Otočcu lepa priložnost za navezavo medsebojnih stikov pa tudi konkretno navezavo poslov med podjetniki. A. BARTEU Kaj bo z Adrio? Franc Zavodnik Vas četrtkov prijatelj I /////////////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listal na 2. strani: • Kongres SNS brez Zmaga Jelinčiča na 3. strani: • Na pokušnji vrhunska vin; na 4. strani: • Keko so kalile trde preizku: na 5. strani: • Kaj iztržiti s stavko? na 7. strani: • Nesloga jih bo še dolgo tepla na 8. strani: • Kot da se je Bienale zameril... na 9. strani: • Počen groš za Jelinčiča na 10. strani: • 500 let poti Ribničana Urbai na 13. strani: • Trobec spet klal ! Odločitev v teh dneh — Bo vlada nehala stati ob strani? NOVO MESTO — Čeprav seje kolektivni dopust končal že 27. julija, delavci v novomeški Adrii Ca-ravan še vedno ne delajo. Še huje je, da ni še prav nič gotovo, kdaj bodo oz. ali sploh še bodo. Grehi desetletne slabe organizacije in vodenja firme ter njenega izčrpavanja predvsem v zadnjih dveh, treh letih, ki sedaj prihajajo na dan, znajo namreč uničiti to novomeško firmo z uveljavljeno blagovno znamko in desetodstotnim tržnim deležem v zahodnih evropskih državah. Namesto pričakovanih 10 milijonov mark svežega denaija za zagon proizvodnje se novo vodstvo ; Adrie Caravan sooča s posledicami bankrota Adrie France, ki gaje napovedal njen (in do letošnje pomladi tudi Adriin) direktor Andreas Poschacher. Ne le, daje novomeška Adria na račun Adrie France zaradi odpisanih obveznosti v preteklih štirih letih izgubila 28 milijonov mark, zaradi glasno napovedanega stečaja upniki vnovčujejo garancije, kar zna v naslednjih dneh iz slovenskih bank potegniti 16 milijonov mark, Adrio pa dokončno spraviti na tla. Sedanje vodstvo počne vse, da bi do popolnega zloma ne prišlo. Pri tem ima vso podporo novomeškega izvršnega sveta, ki seje na torkovi seji odločil s problematiko j Adrie izčrpno ponovno seznaniti Š slovensko vlade. Brez vsestranske S podpore in hitre akcije v republiš-| kem okviru rešitev namreč ni mo-{ goča, v slovenski prestolnici pa do-| slej niso pokazali pravega interesa • za reševanje Adrie. Z. L.-D. BORZA NA OTOČCU — Prvi dan srečanja so borzo pripravili slovenski udeleženci, naslednji pa madžarski Vsak je razšla vil in razložil, karje pač ponujal, in sklenili so kar nekaj konkretnih poslov. Na sliki eno od madžarskih omizij. (Foto: A. B.) IVAN OMAN V METLIKI METLIKA — Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Metlike pripravlja v torek, 8. septembra, ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu klepet z Ivanom Omanom, članom predsedstva Republike Slovenije. Beseda bo tekla o aktualni kmečki politiki ter sedanji politični podobi Slovenije. Ob tej priložnosti bo ustanovljena metliška podružnica slovenskega kmečkega gibanja. Gubčevci praznujejo 50-letnico Jutri bo na slovesnosti na Trebelnem govoril član predsedstva dr. Plut TREBELNO — V spomin na ustanovitev Gubčeve brigade 4. septembra pred 50 leti v gozdu pri Trebelnem praznujejo Trebanjci občinski praznik. V petek ob 17. uri bo na slovesnosti ob 504etnici Gubčeve brigade na Trebelnem slavnostni govornik dr. Dušan Plut, član predsedstva Slovenije. Predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik pa sklicuje za nedeljo, 6. septembra, ob 14. uri v kulturnem domu v Mokronogu slavnostno sejo skupščine občine. Na njej bodo podelili občinske plakete Jožetu Jevni-kaiju iz Trebnjega, Silvestru Prpaiju iz Dobrniča in Francu Pustu s Hudej. Uro zatem bodo v Mokronogu odprli nov gasilski dom. Ob 110-letnici GD Mokronog bo slavnostni govornik predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine dr. Ludvik Toplak. Letošnji nekoliko skromnejši spored praznovanj trebanjskega občinskega praznika seje pričel v soboto v Mokronogu z občinskim prvenstvom v tenisu in otvoritvijo razsvetljave igrišč. V torek, L septembra, je bil v knjižnici Pavla Golie v Trebnjem zaključek knjižnega kviza »Kolumb in doba odkritij,« ki gaje s koncertom popestril harmonikar trebanjske glasbene šole Franci Kravcar. V soboto dopoldne bo ob 9. uri v Trebnjem na igriščih Vite nogometni turnir na male gole, popoldne ob 17. uri pa bo v Mokronogu odbojkarski turnir. P P. 100 GASILSKIH LET LESKOVEC — Gasilsko društvo Leskovec pri Krškem praznuje letos 100 let delovanja. Okroglo obletnico bodo počastili to nedeljo, 6.septembra, na dan gasilcev krške občine. Pripravili bodo priložnostno proslavo, ki se bo ob 14. uri pričela z gasilsko parado. Obveznice ne gredo v prodajo? Zaradi slabih izkušenj v drugih občinah bodo Brežičani najprej izdelali temeljito študijo o možnostih in namenih izdaje obveznic BREŽICE — V občini že nekaj časa razmišljajo o uvedbi občinskih obveznic, vendar pa so ob tem previdni, saj je tak način kreditiranja pri nas še precej nov. O tem so se posvetovali tudi z občinami, ki že imajo na tem področju nekaj izkušenj. ''//////////////////////////^^^ Brežičani so prepričani, da je pred odločitvijo o izdaji obveznic potrebno izdelati temeljito študijo, zato je izvršni svet že imenoval projektno skupino, jri bo vodila postopek izdaje obveznic. Že POLICISTI ZA VARNOST OTROK — V torek se je na vseh slovenskih šolah pričel pouk. Med šolarji so bili tudi prvošolčki z rumenimi ruticami, ki so se tokrat prvič podali na nevarno pot do šolskih vrat. Slo venski policisti so se letos, ob pomoči drugih, mnogo bolj kot doslej pripravili na to, da bo pot do šole in iz nje vsaj prve dni varna. Letos je na slovenskih cestah umrlo 11 otrok, kar je za tako majhno državo katastrofalno število, po številu mrtvih otrok na 100.000 prebivalcevje Slovenija sedaj na prvem mestu med evropskimi državami Prometni strokovnjaki so že zdavnaj dokazali da otroci povzroče komaj četrtino vseh nesreč, v katere so se zapletli. Zato ni čudno, da so med ukrepi, ki so jih sprejeli za varnost, tudi omejitev hitrosti. V torkovem Delu smo lahko prebrali, da se sme poslej po avstrijskem Gradcu voziti le s 30 kilometri na uro. V Novem mestu je na najbolj prometni Cesti herojev dovoljena hitrost 60 km/h. Prvi šolski dan so policisti (na sliki) malo pred osmo z radarjem usta vili vsakogar, kije prekoračil to hitrost In je pomagalo. Vsaj prvi šolski dan je minil brez nesreče. (Foto: Janez Pavlin) za oktobrsko zasedanje občinske skupščine naj bi skupina pripravila prvo gradivo o obveznicah, da bi delegati lahko dali zeleno luč za nadaljnje aktivnosti. Kot so nedavno izračunali, bi priprava izdaje obveznic stala približno 2 odst. od njihove nominalne vrednosti, kar pri 10 milijonih DEM pomeni 200 tisoč DEM. Dokončno vrednost obveznic bi določili šele po izdelanih naložbenih programih, ki naj bi jih financirali s sredstvi obveznic. Ze zdaj pa so jasno povedali, da to ne bodo infrastrukturni objekti, ampak kvečjemu objekti, ki neposredno prinašajo dobiček. Po izkušnjah pri drugih občinah, je moč soditi, da gre prodaja zelo počasi, 33. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLABE PTUJ — Letošnji slovenski festival domače zabavne glasbe »Ptuj« 92 bo od petka, 4. do nedelje, 6. septembra, v dvorani Center v Ptuju. Prvi dan se bo predstavilo 23 ansamblov za zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke, v soboto pa bodo nastopili ansambli, ki jih bo dan prej izbrala strokovna komisija. Potegovali se bodo za nagrade strokovne komisije in občinstva. V sklepnem nedeljskem nastopu bo moč prisluhniti 18 melodijam. kajti občani še vedno ne zaupajo vrednostnim papiijem, poleg tega pa imajo vse nižji standard, tako da največ obveznic odkupijo banke. Sekretariat za gospodarski razvoj se zato še vedno vprašuje, ali ni za občino pri velikih naložbah ugodneje najeti kredit. Še posebno, če upošteva stroške izdaje obveznic, zniževanje obrestnih mer in ukinitev revalorizacijske vrednosti. B. D.-G. Po prehodnem poslabšanju v soboto se bo vreme v nedeljo spet izboljšalo. Večjih padavin zaenkrat še ne bo. Pili, da bi pozabili Josip Stritar, avtor satiričnih Dunajskih sonetov, je nekje zapisal V vinu je resnica, modrost, prijaznost, ljubezen, poezija — v vinu je sreča. Če je res tako, potem je ta teden bolj srečen od drugih, saj poteka v znamenju vina in tradicionalnega vinogradniško-vinarskega sejma v Ljubljani Na pokušnji je nad tisoč vzorcev najboljšega vina z vsega sveta, pivci se veselijo darov narave, vinogradniki pa bodo »pili, da bi pozabili«. Da bi pozabili, kako hudo je z letošnjo sušo prizadelo slovensko vinogradništvo, ki že šest let ni imelo normalne letine, in kako veliki stresi ga še čakajo. Slovensko vinogradništvo izkorišča samo dve tretjini absolutnih vinogradniških tal pridela od 100.000 do 130.000 ton grozdja in pridobi okrog 80 milijonov litrov vina, pretežno kakovostnega. Zaporedje naravnih ujm, ki se vrstijo iz leta v leto, ga je napol dotolklo prav v času, ko se je začelo pobirati in ko seje po letih nazadovanja začela spet večati skupna površina vinogradov. Iz znanih vzrokov je izostala obnova družbenih vinogradov in letos je kar 180.000prvovrstnih cepljenk ostalo neprodanih. Padec kupne moči prebivalstva in dampinški uvoz vin iz južnih republik sta mu zadala dodaten udarec. Kot rešitev se ponuja izvoz, kjer pa smo slabši, kot se na splošno misli Slovenija je v preteklosti resda veliko vina izvozila, vendar je šlo predvsem za cenena vina iz drugih republik in Kosova (Slovin). Lastnih vin izvozimo le dva do pet milijonov litrov, lahko pa bijih nekajkrat več, če bi imeli drugačno razvojno strategijo. Osamosvojitev nas je tudi na lem področju našla nepripravljene. M. LEGAN Kongres SNS brez Zmaga Jelinčiča Zaradi obsežnih hišnih preiskav, ki so jih policisti opravili minuli četrtek v Kranju, Mariboru, Ljubljani in Celju, je bil prvi kongres SNS »obglavljen« KOČEVJE — Prvi kongres Slovenske nacionalne stranke seje pričel minuli četrtek v kočevski kinodvorani z veliko zamudo in v senci hišnih preiskav pri predsedniku stranke Zmagu Jelinčiču, predsednikih nekaterih območnih odborov stranke in nekaterih njenih članov. Zaradi odstotnosti vodstva stranke je kongres potekal precej neorganizirano in zmedeno. Udeležilo se gaje kar precejšnje število članov in simpatizeijev stranke iz vse Slovenije, gosta kongresa pa sta bila prvaka liberalne stranke Vitomir Gros in Danijel Malenšek. Hišne preiskave, ki so jih slovenski policisti začeli opravljati že v zgodnjih četrtkovih urah, so bile po mnenju udeležencev kongresa izvedene ne le zato, da bi ovirali delo kongresa, ampak tudi strankino delovanje. Sekretarka stranke Marjetka Štiblarje povedala, da so bile preiskave opravljene na podlagi izjave, ki jo je dal policiji nekdanji član njihove stranke Janko Lavrič, češ da ima kaseto, s katero lahko dokaže, daje Jelinčič pripravljal atentat na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, predsednika predsedstva Milana Kučana in notranjega ministra Igorja Bavčarja. Irena Oman z območnega odbora Kranj je dodala, da jih poleg poskusa umora obtožba bre- • O problematiki v svojih občinah so spregovorili tudi predstavniki iz Velenja, Postojne, Slovenj Gradca, Črnomlja, Jesenic in Maribora. Pouda- ' rili so težave, ki jih imajo v svojih okoljih z begunci, kritični pa so bili predvsem do prelahkega pridobivanja državljanstva in tega, da so v številnih občinah na vodilnih in privilegiranih položajih Neslovenci. Po ocenitvi pregleda dosedanjega dela stranke so v skladu z razpravo sprejeli smernice za nadaljnje delo. meni tudi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in povzročanja splošne nevarnosti. Predsednik liberalne stranke Vitomir Gros je ta dogodek ocenil kot incident in izrazil upanje, da bo slovenski narod sprevidel prevare vodilne slovenske garniture in da se bo na volitvah znal pravilno odločiti. Rekel je, da tako nacionalno kot liberalno stranko napadajo zato, ker se jih bojijo, in dodal, da mu je nerazumljiva toleranca do Neslovencev pa tudi sprenevedanje medijev v zadevi dr. Drnovška. V imenu gostiteljev kongresa je spregovoril predsednik kočevskega območnega odbora Stanko Pleterski. Nanizal je temeljne značilnosti stranke, sprego- BLIŽA SE CELJSKI OBRTNI SEJEM CELJE — V času od 1L do 20. septembra bo v mestu ob Savinji tradicionalni 25. mednarodni obrtni sejem. Na njem se bo predstavilo nad 1.600 raz-stavljalcev iz vseh evropskih držav, skupna površina razstavljenih predmetov pa bo presegla 5 ha. Organizatorji pričakujejo vsaj tako velik obisk kot je bil lani, ko sije sejem ogledalo 230.000 obiskovalcev. Sejem, ki nadaluje 110-letno celjsko sejemsko tradicijo in ki bo letos bolj kot doslej poslovno usmerjen, bo v petek, 1L septembra, odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. voril pa tudi o razlikah, ki stranko ločujejo od idej fašizma in nacizma. Kritič- no je spregovoril predvsem o stanju v Kočevju, kije bilo po njegovem mnenju načrtno spremenjeno v »mednarodni center, v katerem ni nič slovenskega in domačega«, najodgovornejši za takšno stanje in dogajanje pa naj bi bili ljudje, »ki naj bi v okviru posebnega komiteja za razvoj skrbeli predvsem za družbeno zaviranje in nazadovanje«. M. LESKOVŠEK-SVETE POLOŽILI CVETJE V ŠEŠKOVEM DOMU — Po končanem kongresu so člani in simpatizerji stranke SNS odšli v povorki, opremljeni z zastavami stranke, v Šeškov dom. Pred spominsko ploščo zasedanja odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo od L do 3. oktobra 1943 v tedanjem Sokolskem domu, so položili cvetje. Prav zaradi omenjenega zgodovinskega dogodka, ki je položil temelje slovenski državnosti, je bil prvi kongres Slovenske nacionalne stranke ravno v Kočevju. (Foto: M. L. S.) Odločilen bo posluh vlade Predsedniški kandidat dr. Stanko Buser in minister Jože Jeraj na srečanju SLS v Semiču_________ SEMIČ — Črnomaljska podružnica Slovenske ljudske stranke je preteklo soboto pripravila v Semiču srečanje, ki sta se ga udeležila tudi kandidat te stranke za predsednika Republike Slovenije dr. Stanko Buser ter minister za trg in cene (v odstopu) Jože Jeraj. Črnomaljska podružnica SLS je, kot je povedal njen predsednik Janko Bukovec, med najstarejšimi v Sloveniji, najpomembnejši cilj stranke pa je, da pomagajo črnomaljski občini z zadnjega mesta glede na družbeni proizvod. Predsedniški kandidat dr. Stanko Buser je dejal, da nam je bilo nekdaj lepše kot danes, a predvsem na račun neporavnanih računov. Te morajo sedaj plačevati tisti, ki jih niso zakrivili. Prepričan je, da si bomo opomogli, le vlada in parlament morata zagotoviti ustrezne zakone. Vladi je svetoval, naj se ne spušča v gospodarstvo, ter ji očital, da denar uspešnih podjetij, ki se steka v državno mošnjo, daje tistim, ki jim ni moč več pomagati. Dr. Stanko Buser Dr. Buser seje dotaknil tudi vprašanja beguncev, s katerimi je po njegovem mnenju Slovenija že prenasičena. »SLS in kmečki živelj sta prva priskočila na pomoč beguncem, sedaj pa jih je že preveč, a ni nikakršnega zagotovila, da se bodo vrnili domov. Slovenija je podpisnica mednarodnih pravil o beguncih, slišati pa je, da bi morali sprejeti zakon o beguncih. Takšnega zakona ne potrebujemo, pred skupščino pa naj pridejo tisti, ki so zahtevali odprte meje. Razumljivo, da mora biti meja odprta za ljudi, ki ob njej živijo. Evropa pa bo od nas zahtevala, da bomo imeli meje, ki ne bodo omogočale, da bi k nam prihajalo zlo, kot so na primer mamila,« je dejal dr. Buser. Glede šol za begunce je • Jože Jeraj je predstavil SLS, ki želi pritegniti v vsoje vrste čim več ljudi. Pojasnil je, zakaj se je odločil umakniti s stolčka ministra za trg in cene. »Boril sem se, da bi bile cene, ki jih določa vlada, realne, a v vladi za to ni bilo posluha.« Opozoril je tudi na posledice suše, kije doslej povzročila za 20 milijard tolarjev škode, ugodnosti za oškodovance pa znašajo le 1,6 milijarde tolarjev. menil, da imamo v Sloveniji veliko svojih nacionalnih problemov, ki jih moramo najprej rešiti. Omenil je še zakon o podeljevanju državljanstva, ob katerem moramo biti pozorni, kako bo iz-gledal jutri. M. BEZEK-JAKŠE Težave zaradi odklopov elektrike V Elektru Ljubljana trdi-jo, da niso krivi METLIKA — Zaradi pogostih izklopov električne energije v metliški občini je oškodovana zlasti Beti ali natančneje Preja, d.o.o.. O tem problemu je na predzadni seji razpravljal tudi metliški izvršni svet ter sprejel sklep, da je odškodninski zahtevek Preje upravičen ter da mora dobavitelj električne energije poravnati škodo, ki je zaradi izpada električne energije nastala od 14. do 19. julija letos. IS je zahteval tudi, da mora dobavitelj elektrike pred planiranimi odklopi o tem obvestiti javnost, predvsem pa industrijo in obrtnike. Iz Elektra Ljubljana so nemudoma odgovorili na sklepe metliškega IS, ki so po njihovem mnenju neutemeljeni in za javnost zavajajoči. To utemeljujejo s tem, da so bile vse elektrodistribucijske naprave, preko katerih Elektro dobavlja električno energijo Preji, v času izpadov brezhibne. Nadalje navajajo, da je posebna strokovna komisija, v kateri sta sodelovala tudi strokovnjaka iz Beti, ugotovila, da do izpadov v proizvodnji ne bi prišlo, če bi pravilno delovala preklopna avtomatika na rezervni daljnovod v razklopišču Novoteks, ki pa ni v upravljanju Elektra Ljubljana. Beti ima tudi rezervno napajanje, a zaradi nepravilnega delovanja razklopišča ni učinkovito. V Elektru Ljubljana dodajajo še, da so za odločanje o morebitni odškodninski odgovornosti v Sloveniji po ustavi in zakonu pristojna le sodišča ter da sklepanje občinskega IS nikakor ni na mestu. Gotovo pa se Metličani ne bodo strinjali s trditvijo, da Elektro Ljubljana niti enkrat ni izvršil planiranega odklopa brez predhodnega obvestila odjemalcev preko sredstev javnega obveščanja. V Metliki namreč še vedno skoraj ni dneva, da ne bi vsaj za kratek čas zmanjkalo električnega toka, a o tem niso obveščeni. Možno je le, da so ti odklopi neplanirani. Kakorkoli že, vsi zapleti z elektično energijo so le dokaz več, da bi morali v Metliki čimprej dokončati razdelilno trafo postajo. M.B.-J. * S DANES BOSS SHOW NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 3. septembra, bo na Loki veliki finale poletne akcije ob 30-letnici Nedeljskega Dnevnika pod naslovom Bosss show Nedeljskega. Že popoldan ob 16. uri bo nagradno metanje žoge v koš. Najprej za domačine, kasneje pa veliki finale za nagrado, vespo Piagio 125 Avto-inpexa iz Ljubljane. Osrednji del programa se bo na velikem odru pričel ob 20.30 z nastopom skupin: Don Juan, plesne skupine Make up, z modno revijo Lisce in Svilanita, s skupino Boutique Mopet show. Prireditev bo povezoval Rado Časi. Glavna atrakcija večera bo žrebanje honde Civic, ki jo bodo organizatorji v Novo mesto pripeljali že ob 11. uri Dobra šola ne zataji svojega poslanstva Nekatere misli in iztočnice ob začetku novega šolskega leta — Kakšne novosti se obetajo šoli Iztočnica za pričujoči zapis je sklop vprašanj, vezan na poslanstvo šole, v prvi vrsti pa na začetek, potek in pričakovane rezultate dela v novem šolslum letu 1992/93. V »učilne zidane« seje 1. septembra spet vrnil utrip življenja. Čas oddiha je mimo in koliko je bil resnično brezskrben, ve najbolje vsak sam. Nemir je povzročala nevšečna in uničujoča suša in tudi odmevnost vojnih grozodejstev ni mogla ostati brez duševnih pretresov. Za vse, ki se delovno srečujejo v šolah, so pomembni uspehi: za otroke, učence in dijake, za vzgojitelje, učitelje in strokovne sodelavce. Za uspešno in prijazno šolo se zavzemajo stari in drugi, ki jim je kvaliteta življenja težnja, hotenje in odgovornost. Naj se začeto šolsko leto junija 1993 tudi uspešno konča. To so želje in pričakovana hotenja. Uspehi pa ne pridejo sami od sebe. In na začetku šolskega leta je že pravi čas, da na premagovanje nalog in odgovornosti nihče ne pozabi. Optimalni umski in čustveni razvoj vsakega učenca je glavni cilj sleherne šole. Vsaka stopnja šolanja ima specifične zahtevnosti in pedagoška stroka preudarno nakazuje poti in možnosti, kako uspešno dosegati zastavljene cilje. Tudi prenove, že zastavljene ali predvidene, so namenjene temu. Naše šolstvo je že precej časa pod kritično lupo z namenom, da dobi primernejšo sistemsko in vsebinsko podobo in sodobno pedagoško zasnovo. Pri iskanju boljšega je treba smotrno uskladiti pozitivne domače in tuje izkušnje po načelu, ki gaje zapisala dr. D. Piciga: Ni vse slabo, kar je domače, in ni vse dobro, kar je tuje. Znanje je osebna vrednota in družbena potreba. Ža razvit(ejš)i svet so to dejstva in ne več odprta vprašanja. Pri nas smo se končno le poslovili od miselne zalege, kije področju šolstva vsiljevala oznako porab-niškga sektorja. Predšolska vzgoja je izrednega pomena za celovito rast osebnosti in njeno potrjevanje. Pri tem je najpomembnejša dobra družinska vzgoja, ogromno pa k temu prispevajo najrazličnejši programi predšolskih ustanov. To področje se je v strokovno-pedagoškem pogledu v zadnjem desetletju vidno uveljavilo in potrdilo. Utemeljen je predlog, da bi tudi na Slovenskem dobili devetletno obvezno osnovno šolo. V primerjavi z drugimi smo glede tega v precejšnji zamudi. Ko bo ta predlog potrjen, bo tudi povedano, kakšen bo postopen prehod do njene uveljavitve. Pedagoški izzivi za prenovo osnovne šole so v praksi že močno prisotni, še posebej na razredni stopnji, kjer bo možno po posebnem postopku in strokovno pripravljeno na vzorcu šol izpeljati tudi opisno ocenjevanje v 1. razredih. Prenovitveni procesi potekajo tudi v osnovnih šolah s prilagojenim programom, v srednjih šolah in v dijaških domovih ter glasbenih šolah. Vse šole so za načrtovanje dela v tem šolskem letu dobile obvestila z utemeljitvami projektov, vezanih na notranjo prenovo, in potrjene novosti pri predmetih, predmetnih področjih in dejavnostih. Tako bo v šolah delo lažje načrtovati in spremljati uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežene rezultate tudi ovrednotiti. Ob teh temeljnih napotkih pa so stekli strokovni posveti za ravnatelje, vzgojitelje, učitelje in strokovne delavce šol. Posamezne skupine učiteljev so se začele usposabljati že pred 20. avgustom. Strokovna srečanja, ki bodo organizirana v dnevih pouka, pa bodo v popoldanskem času. Mlad človek, vključen v šolo, ima pravico imeti dobrega učitelja. Dober učitelj pa se kot strokovnjak, pedagog, didaktik in metodik dokončno ne potrdi z diplomo. Nenehen študij, tudi s samoizobraževa-njem, mu dejansko omogoča, da uspešno opravlja svoje pedagoško poslanstvo. To pa je za učitelja izziv, potreba in nujnost. V šolstvu, ki hoče v korak s časom, predvsem s potrebami v naslednjih desetletjih, nujno prihaja do sprememb in izboljšav. Pri tem je pomembno vedeti, kaj se po šolah že uveljavlja in kaj je predvideno oziroma načrtovano. Se to jesen naj bi bil v parlamentu sprejet nacionalni program za razvoj šolstva. V razvojnem smislu bo utemeljen, če bo ustrezno materialno ovrednoten. Na Slovenskem smo v zadnjem letu in pol dobili izčrpni študiji, ki nakazujeta potrebe in možnosti za prenovo našega šolstva, predvsem osnovnega in srednjega. Na podlagi nakazanih rešitev v obeh stro- kovnih poročilih bo v naslednjih mesecih, če bodo okoliščine temu naklonjene, prišlo do enotne zasnove kot temeljne podlage za vse nadaljnje spremembe in novosti. Do tedaj večjih posegov v te dele šolskega sistema ne bo, saj je treba vse korenitejše spremembe opraviti strokovno odgovorno in postopno. Prenovitvenih posegov bo deležen tudi precejšen del šolske zakonodaje. Med drugim so v pripravi zakona o osnovni šoli, zakon o srednjem šolstvu, zakon o izobraževanju odraslih in nekateri pravilniki. Nekaj temeljnih rešitev sta že prinesla Zakon o zavodih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakonu o plačah v šolstvu se je dokaj hitro pridružil Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, in sicer v naziv mentor, svetovalec in svetnik. S tem smo končno dobili dokument, ki bo moralno spodbujal in omogočal nagrajevanje posameznika. Na podlagi veljavnih standardov in normativov je stekla sistemizacija v zvezi s kadrovskimi in materialnimi potrebami za delo šol. Med drugim je bilo tudi na teh posvetih ugotovljeno, da imajo manjše osnovne šole, zlasti v oddaljenih krajih, kjer število učencev stagnira ali celo upada, specifične težave in naloge. Potrebno je, da so predmeti strokovno zasedeni, zato je v takih primerih nujno kadrovsko sodelovanje med bližnjimi šolami. Prof. JOŽE ŠKUFCA (Nadaljevanje prihodnjič) naša anketa Šola kot sod brez dna Pričetek šole, ki so se ga svojčas veselili starejši in mlajši šolatji, je danes ostal vabljiv samo še za najmlajše, tiste, ki še ne razumejo, da je treba tudi za obvezno osemletno šolanje odšteti kar celo premoženje. Za starejše, ki so se že naučili seštevanja, pa je postal zaradi vse večjih stroškov že prava mora. Največji izdatek so seveda šolske knjige in vse ostale šolske potrebščine, ki udari po roditeljskem žepu takoj na začetku šolskega leta, a dosti manjši niso tudi tekoči izdatki med letom, čeprav so nekoliko bolj porazdeljeni in zato ne tako občutni. Pa ni nujno, daje tako. Zglede, da se da stvari rešiti tudi drugače in breme prenesti drugam, bi lahko našli v marsikje drugje po svetu. Za to ni potrebna posebna bogatija, le dobra organizacija, uravnovešenost in pripravljenost zares narediti red. Kaže, da jih pri nas v šolskem sistemu vse preveč vidi sod brez dna, iz katerega se da neovirano zajemati, izkoriščajoč pri tem potrpljenje staršev in zavedajoč se, da bodo v dobro svojih otrok pripravljeni iztisniti iz sebe tudi poslednji denar. Tako početje ni pošteno, enako ni poštena oblast, ki tega ne prepreči, pa naj bo tašne ali drugačne barve. JOŽICA NEMANIČ, prodajalka z Bo-žakovega pri Metliki: »Nakup šolske opreme in potrebščin za dva šolatja, osnovnošolca in srednješolca, je za družinski proračun prava katastrofa. Znajdem se tako, da že ob koncu šolskega leta začenjam kupovati potrebščine za prihodnje, knjige pa tako in tako kupujemo samo še stare. Če bi morala kupiti vse hkrati, potem nekaj plač ne bi bilo dovolj. Država bi morala razmišljati, da bi bile tudi za nakup šolskih potrebščin olajšave pri dohodnini.« SONJA LOVRENČIČ, vzdrževalka v črnomaljski Iskri: »Nakupi šolskih potrebščin so za starše pravi šok, kar je moč sklepati tudi po tem, da imamo na sindikatu kup prošenj za posojila, največ za nakup šolske opreme. Smola je, ker se vse od šole do ozimnice in kuijave nakopiči jeseni. Jaz sem imela srečo, ker sem dobila regres za dopust in jubilejno nagrado, oboje pa je šlo za nakup šolskih potrebščin za osmošolca in študenta. Razume se, da smo kupili stare knjige.« BOJANA ŠTEBLJAJ, zaposlena v enoti Ljubljanske banke v Kočevju: «Sinu, ki gre v sedmi razred, sem letos prvič kupila rabljene knjige. Nekatere so bile tudi trikrat cenejše od novih. Letos se mi zdijo šolske potrebščine še posebej drage, saj bi dve socialni podpori komaj zadostovali zanje. Večjih denarnih težav sicer nimam, ampak kljub kupovanju na obročno odplačevanje v trgovinah in tam, kjer je najcenejše, vsega potrebnega za šolo ne bi mogla kupiti,« ANDREJA BENČINA, zaposlena na SO Ribnica: » Nikoli ne kupujem vsega hkrati, saj tega preprosto ne zmorem. Kar se da sposoditi, si sposodim, ostalo kupim. Zvezke sem kupila še pred koncem šolskega leta, tako da so še po stari ceni. Delovne zvezke sem kupila prek Modrega Janeza, na dva obroka, knjige pa si bom sposodila. Za sedaj še nekako gre, saj imam v šoli samo enega otroka, kar bojim pa se, kaj bo prihodnje leto, ko bom imel v šoli verjetno vse tri.« v ANTON JUDEŽ, prodajalec na bencinskem servisu Petrola v Boštanju: »Imam sina v srednji lesni šoli v Škofji Loki, kjer je tudi v internatu. Stroškov ob začetku novega letnika bo za približno 40 tisočakov. To gotovo ni malo. Samo internat naj bi mesečno stal 10 tisoč tolarjev, kje so pa še stroški prevoza, hrane itd. Toda jaz nad tem še ne pritožujem. Bolje bi bilo vprašati drugod, kjer so v večji stiski, kako Šolati števil-R ne otroke.« PAVEL JEVŠEVAR, vodja proizvodnje v Iskri Mokronog: »Z nabavo šolskih potrebščin za dva šoloobvezna otroka sem imel okrog 30 tisoč tolaijev stroškov. V papirnici sevniškega gostinskega podjetja smo dobili vse, razen vadnice za nemščino. Starši z manjšimi osebnimi dohodki se ob pričetku vsakega šolskega leta vse bolj upravičeno sprašujejo, kje je brezplačno osnovno šolstvo, ko je že obvezno. Jaz se zaenkrat, k sreči, še ne soočam s takimi dilemami.« MATEJA BRADAČ, študentka Ekonomske fakultete iz Dolenjskih Toplic: »Na sejmu ’Vse za šolo’ prodajam knjige svoje sestre. Tako bom prišla do denarja, s katerim bom kupila knjige za svoje šolanje. Šolanje je že postalo privilegij premožnih. Drugi pa si moramo pomagati, kakor pač vemo in znamo, imela sem srečo, da sem dobila v Ljubljani podnajemniško sobico za 3000 tolaijev, gospodinja pa je še tako prijazna, da mi včasih skuha kosilo. Ko se bom prebila do diplome, pa bo problem zapo-slitev.« IVONA JANKOVIČ, trgovka iz Krškega: »Stroški za šolo so občutno previsoki, zato mislim, da bi se morali zgledovati po sosednjih državah, kjer znajo za to veliko bolje poskrbeti. Resje sicer, da pri nas standard ni tako visok, a vendarle bi morala država zagotoviti sprejemljive cene za učbenike. Sama imam k sreči še majhnega otroka, zato upam, da se bo do tedaj, ko bo šel on v šolo, že marsikaj uredilo. Na bolje, seveda, saj slabše skoraj ne more biti.« FRANC SODEC, prometnik na avtobusni postaji v Brežicah: »Stroški za učbenike bi bili lahko precej nižji, če ne bi vsako leto tiskali novih knjig, starih pa zametovali. Hčerka gre v 3. letnik srednje šole, pa ne more uporabiti niti učbenikov od lanskega leta. Znajdemo se vsak po svoje, nekateri tudi fotokopirajo. Po mojem mnenju bi stroške lahko zelo znižali, če bi vsaj knjige za nižje razrede lahko kupile šole in jih uporabljale več let.« Na pokušnji vrhunska vina sveta V ponedeljek so v Ljubljani odprli sejem »Vino 92« 1.000 vzorcev vina — Veliko vzporednih prireditev — Pokusiti je mogoče nad — Kako so se odrezali naši LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču so v ponedeljek odprli 38. mednarodni vinogradniško — vinarski sejem Vino 92, ki s svojo dolgoletno tradicijo velja za enega najpomembnejših tovrstnih sejmov v svetu. S trgovskega stališča je zlasti pomembno, da ljubljanski sejem edini zunaj meja Evropske skupnosti sme ocenjevati vina vseh porekel ter podeljevati priznanja, ki jih dobitniki smejo komercialno izkoriščati znotraj meja te skupnosti, največjega vinskega trga na svetu. VLADA BLAŽI ŠKODO PO SUŠI LJUBLJANA — Slovenska vlada je za ublažitev posledic suše namenila poldrugo milijardo tolaijev. Zaradi ohranitve črede bo iz blagovnih rezerv takoj razdelila 10.000 ton koruze, poleg tega pa bo uvozila še desetkrat toliko koruze in drugih krmnih nadomestkov. Uvoz bo oproščen carinskih dajatev, da bi kmetje dobili krmo po najnižji možni ceni. Vladaje prav tako zagotovila denar za 80-odsotno sofinanciranje cen krmnih rastlin za strniščno setev in za regresiranje nakupa dušičnih gnojil. Državna direkcija za blagovne rezerve bo odkupila vse tržne presežke živine in mesa, ki bi se utegnili pojaviti. Za najbolj ogrožene kmete bodo predlagali odložitev ali odpis dajatev za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, davkov in zdravstvenih prispevkov. Banke, pri katerih so kmetje najeli Posojila za graditev kmetijskih objektov ali ureditev trajnih nasadov, naj bi Po nasvetu vlade za eno leto odložile odplačilo glavnice in obresti. ZNOVBMEŠKI tržnice Že dolgo na tržnici ni bilo tako malo ponudbe, na sprehodu skozi napol prazno tržnico smo zapisali naslednje cene: za papriko od 80 do 100 tolarjev, hruške 60, banane 80, slive 50, breskve 50, jajca 12, črno redkev 50, paradižnik 60, česen 300, krompir 40, peso 80, jabolka 80 tolaijev. Pri Bernardi na stojnici Sadja in zelenjave pa smo zapisali: paradižnik 89, pomaranče 99, paprika 87, česen 289, grozdje 89, cvetača 219, banane 100 in kumare 95 tolarjev. Pri Deladiniju so banane 100, hruške 80, grozdje 120, zelje 60, lubenice 40, malancani 120, solata 100, česen 300, paprika 80 in sokovi Bravo le 100 tolaijev. Bogdan Iličin vsak tržni dan prodaja pralne praške. Tokrat je ponujal najnovejši prašek za belo perilo Remi po 640 tolaijev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotni sejem so tokrat prodajalci pripeljali 173 do rieh mesecev starih in 92 starejših prašičev. Prvih so prodali 115 po 300, diugih pa 39 po 200 do 220 tolaijev kilogram žive teže. Zaradi bližnjih vojnih žarišč pa tudi nelojalne protipropagande iz nekaterih največjih pridelovalk grozdja, predvsem Francije in Portugalske, je mednarodna komisija za ocenjevanje vin, ki jo vodi dr. Dušan Terčalj, v njej pa sodelujeta z našega območja tudi mag. Julij Nemanič (KIS) in Anton Pezdirc iz KZ Metlika, letos dobila v oceno nekaj manj vzorcev kot običajno, vendar še vedno 972, in to iz 18 držav. Umanjkali so, razumljivo, predvsem vinogradniki • BOGAT SPORED PRIREDITEV — Vinski sejem spremljajo mnoge strokovne in turistične prireditve. Tako je bilo v torek mednarodno posvetovanje o nuklearni magnetni resonanci (NMR), ki pomaga izključiti goljufanje v vinarstvu, včeraj je bila svečana podelitev priznanj v Cankarjevem domu, danes bodo seje poslovne skupnosti in odbora za promet z vinom ter celodnevna brezplačna degustacija metliške črnine, jutri bo okrogla miza o načrtovanju vinskih cest v Sloveniji, v soboto posvet o stekleničenju vin itd. Vstopnica stane 200 tolaijev, vinski sejem pa bo trajal do vključno sobote, 5. septembra. Vabljeni! iz nekdanjih jugoslovanskih republik, več jih je bilo le iz Hrvaške, iz Makedonije pa en sam. So se pa zato odrezali nekateri tujci, zlasti sosednja Avstrija, ki je prijavila kar 219 vzorcev in dobila 3 priznanja šampion od skupno 5, kar je gotovo izjemen uspeh. Največ vzorcev je prispevala Slovenija — 362, vendar po oceni komisije ne premore šampionskega vina, ima pa zato množico vin z drugimi, ne dosti manj bleščečimi odličji. Tako kot vsa leta doslej so večino slovenskih odličij dobili tudi letos štajerski, deloma pa tudi primorski vinogradniki. Dolenjci, Posavci in Belokranjci se med nagrajence šele prebijajo, četudi je tudi na naših vinogradniških legah moč pridelati vrhunska vina. Vzroki so znani, naš človek je znal pridelati dobro grozdje, ni pa znal kletariti. Pa to je že stara zgodba... STRNIŠČNE POSEVKE: ozimno ogrščico, mno-gocvetno ljulko, inkarnatko in drugo semensko blago; TU-BERITE — za dobro ozimnico krompirja; vreče za krompir že od 23,40 SIT dalje; veliko izbiro jesenskih čebulnic (rož), uvoz iz Holandije — vse to vam nudi prodajalna SEJALEC, Cesta komandanta Staneta 3, Novo mesto, tel. 24-132, delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Kmetijski nasveti Plantanaze rešuje silažo Dolenjski kmetje so se v zadnjih dveh desetletjih, to je v času, v katerem je prevladalo siliranje nad drugimi načini spravila krme, Povečini že naučili pripraviti dobro silažo, tako da jih ne izdaja vcč neprijeten smrad po masleni kislini. Vendar so včasih tudi okoliščine in ne le pomanjkanje znanja in vestnosti pri delu krive, oa se krma ne kisa, kot bi bilo treba. Naj gre za preobilico vlage . 1 pomanjkanje sladkorjev v silažni masi, v vseh takih primerih Jc mogoče silažo rešiti z uporabo dodatkov. Na našem tržišču je mogoče ta čas dobiti naslednje silime dodatke: mravljinčno kislino, ki jo proizvaja oz. prodaja Chcmo Ljubljana, ensimax (Ljubljanske mlekarne), alfamax (Ljubljanske mlekarne), silall (Salus Ljubljana), plantanaze (Krka Novo mesto), mold-zap prašek in tekoči mold-zap (Salus Ljubljana). X pripravkih, ki imajo trgovska imena, so predvsem organske kishne, melasa in encimi. Za njihovo izbiro je odločilna poleg učinkovitosti tudi cena. Vsekakor se dodajanje izplača, če rešimo silazo, ki bi se sicer zagotovo pokvarila. Naj tokrat malo izčrpneje predstavimo naravni biološki dodatek, .'..je zrasel na “domačin tleh”. Tovarna zdravil Krka izdeluje silirni , , -------, daje dobro silažo le mlečnokislinsko vrenje, dodatek teh bakterij povečuje zanesljivost pri siliranju, zmanjšuje 'zgube, ohranjuje hranljive snovi, preprečuje pregrevanje zelene mase ter izboljša okus. Plantanaze je povsem nestrupen za ljudi žjvali ter je, kot pravimo, prijazen do okolja. ■ ri uprabi tega pripravka je proces siliranja končan že po slabem tednu dni. Plantanaze je primeren za vse vrste silaž, pakirajo v __________uporabo ga je treba le raztopiti v vodi in enakomerno razporediti po silažni masi, najbolje gre to z dozirno napravo. Več piše v navodilu. Inž. M. L. njegova uporaba pa več kot enostavna. V Krki ga Vrečke A in B. Pred uporabo ga je treb ’ Iz bogatega kataloga, ki so ga izdali organizatoiji vinskega sejma, povzemamo, da so z našega območja dobili priznanja naslednji vinogradniki oz. podjetja (po abecednem redu): Kartuzija Pleterje je dobila za šardone z laškim rizlingom veliko častno diplomo s srebrno medaljo (I/SR). Tako priznanje je dobil tudi šardone Franca Martinčiča iz Šentjerneja. KZ Metlika Vinska klet je enaka priznanja prejela za laški rizling, belokranjski rože, šardone, laški rizling-pozna trgatev in metliško črnino, za metliško črnino predlanskega letnika pa celo veliko častno diplomo z zlato medaljo (I/ZL). Agrokombinat Krško je prejel veliko častno diplomo z veliko zlato medaljo za laški rizling pozna trgatev, za modro frankinjo pa I/SR. Vinogradnik Vinko Štemberger iz Šentjerneja je dobil I/SR za svoj laški rizling, enaka priznanja pa sta za svoje vino prejela Franc in Pavla Sobočan iz Brestanice. Veliko častno diplomo s srebrno medaljo je za rumeni muškat spet prejel stari znanec vinskega sejma Otmar Šturm iz Metlike, enako priznanje pa je kar za šest svojih vin (šipon, modra frankinja, šardone, šardone-jagodni izbor, laški rizling-ledeno vinod in portos tawny) prejelo Vino Bizeljsko Brežice, za nameček pa še veliko častno diplomo z zlato medaljo za svoj laški rizling-izbor. Pismena priznanja sta za svoje izdelke prejela tudi Janez Lorenci iz Trebnjega in Anica Kos iz Šentjerneja- M. LEGAN OPEHARJENI ČRNOMELJ — Črnomaljski kmetje so razočarani nad letošnjo odkupno ceno pšenice, ki soje za republiške blagovne rezerve prodali kar 250 ton. Obljubljena cena je bila glede na kakovost od 17 do 18 tolarjev, ob izplačilu pa jim ponujajo 13 do 14 tolaijev. Prevoz iz Črnomlja do Ljubljane morajo plačati kmetje sami, kar pa v začetku ni bilo dogovorjeno. Zato kmetje razočarani kritizirajo kmetijsko zadrugo, čeprav to pri tem ni nič kriva, saj je pri prodaji lastne pšenice tudi sama utrpela škodo. MULER TALNE OBLOGE Več tisoč uvoženih tapisonov, itisonov, parketov, linolejev, toplih podov, plut, tapet, dekorativnih tkanin itd. CELJE: 27-306 STAVBA RAZVOJNEGA CENTRA, tel. (063) : L J U BL J AN A: grad Kodeljevo, tei. (061) 441 -834 Šampanjerija po bizeljsko Isteničevi odprli šampanjsko klet in gostinski lokal STARA VAS NA BIZELJSKEM — Družina Istenič je minuli petek slovesno odprla šampanjsko klet in neposredno nad njo še gostinski objekt. Obe pridobitvi bosta mlademu družinskemu podjetju Barbara International zagotavljali odlične možnosti ne le za kakovostno pridelavo surovin, kot je to v navadi v teh krajih, temveč tudi za strokovno predelavo in prodajo. Na 1,5 ha Isteničevih vinogradov rastejo vinske trte sort laški rizling, renski rizling, sauvignon, chardonnay, modra frankinja in rumeni plaveč. Z lastnim vinom napolnijo približno 12 tisoč steklenic belih penečih vin in še okoli 3 tisoč rose oz. rdečih. Kot podjetje odkupujejo dodatne količine grozdja, mošta in vina, tako da trenutno v kleti starajo okrog 70 tisoč steklenic žlahtne penine. Peneča vina pripravljajo po klasični šampanjski metodi z večletnim ležanjem na kvasovkah in s stalno temperaturo, ki jo zagotavlja nova toplotna črpalka. Prednost njihovih vin sta nizka vsebnost žveplovega dioksida in nizka stopnja sladkoija. Še v tem mesecu bo zaživel tudi gostinski del objekta. Isteničevi se bodo usmerili v izobraževanje in dviganje vinske kulture potrošnikov. Organizirali bodo vinske seminarje, se tesno povezali z bližnjimi zdravilišči in turističnimi agencijami, pripravljali degustacije ob prigrizkih, dneve kuhinj domače in drugih slovenskih regij, omogočali nakup penečih vin, tudi v darilni opremi, in organizrali nedeljske turnirje golfa. Družinska družba Barbara International je torej na Bizeljskem zaorala ledino podjetništvu v kmetijstvu. Samo upamo lahko, da bo podobnih podjetij v teh krajih še več, pa ne samo v vinogradništvu, temveč tudi v drugih kme- JESENSKI SEJEM NA VESELI GORI ŠENTRUPERT—Krajevna skupnost in turistično društvo bosta v soboto, 5. septembra, priredila jesenski sejem na Veseli gori. Naprodaj bo živina, kramarsko blago in drugi izdelki. Vabljeni prodajalci in kupci! tijskih dejavnostih, ki se že leta ponašajo z veliko kakovostjo pridelkov, a ne znajo dobro prodajati. Kot je ob otvoritvi Isteničevega objekta poudaril slovenski minister za kmetijstvo mag. Jože Protner, podjetništvo v kmetijstvu združuje znanje in tradicijo. »Ministrstvo podpira razvoj takega podjetništva in ima izdelane tudi programe,« je za Dolenjski list dejal minister in še zagotovovil, da podpora ni samo besedna, temveč tudi finančna. B. DUŠIČ-GORNIK EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Pravočasne priprave na trgatev Ta naslov ne napoveduje skrajšanega roka trgatve. Povedati hočem le, da se na trgatev ne moremo pripraviti v enem dnevu ali tednu. Velikokrat sem zapisal in povedal na predavanjih, da nista dva letnika enaka, da nastajanja vina ne moremo prepuščati naključju. Ta proces moramo usmerjati in obvladati, šele potem je kakovost zagotovljena. Glavne stvari, ki nas opozorijo, kako kletariti, so naslednje: 1. Sladkorna stopnja. Grozdje sort modre frankinje, laškega rizlinga, šentlovrenke, ki je doseglo 80 ° Oechsleja, ne potrebuje popravka mošta s sladkorjem; kakovostne sorte, kot so beli pinot, chardonnay, sauvignon idr., z lahkoto dosežejo stopnjo sladkorja nad 80 ° Oechsleja, zato mošta ni potrebno sladkati. Manj kakovostne sorte rodijo ponavadi več, toda sladkoija dosežejo le od 60 do 70 °. To so predvsem sorte rumeni plaveč, Štajerka ali ranfol, kraljevina, žametovka. Pri njih je potrebno ponavadi delno sladkanje; koliko bo letos potrebno, bomo vedeli kasneje. da kvasovke lažje poženejo alkoholno fermentacijo. V sušnih letinah se pospešeno zmanjšuje količina jabolčne kisline v grozdju, zato bodimo letos pozorni na grozdje iz po suši prizadetih vinogradov. Lahko se bo zgodilo, da ne bo dovolj niti sladkorja niti kisline. Sorte, ki bodo imele ob trgatvi samo do 8 g skupnih kislin na liter, zahtevajo več žvepla. 3. Zdravstveno stanje grozdja letos ne bo najboljše. Računati moramo z ovelimi, od sonca preveč ožganimi jagodami, ki bodo imele malo jagodnega soka. Kako torej kletariti? Trgatev je že kletaijenje. Pred glavno trgatvijo je koristno podbrati vse ovelo grozdje in ga predelati posebej. V letinah, ko grozdje gnije, dobri kletaiji gnilo grozdje potrgajo pred glavno trgatvijo. Za takšno trgatev ni potreben od občine predpisani rok trgatve. Podbiranje pomeni manjšo količino grozdja. Vinogradnik bo že vedel, katero grozje ne bo dozorelo. Nekatere trte bo potrebno popolnoma obrati. Mogoče bomo tako rešili posamezne trte, da bodo preživele zimo. Grozdje, ki bo ostalo, bo lažje dozorelo, ker ga bo na trti manj, in iz njega bo možno pridelati najboljše vino. Podatki z dne 27. avgusta za grozdje iz zadružne plantaže Vinomcr pri Metliki, merjeno v Vinskli kleti Metlika, so naslednji: sorta sladkor skupne kisline kraljevina 47 ° Oechsleja 15 g/l portugalka 58 ° Oechsleja 7,5 g/l sentlovrenka 61 ° Oechsleja 8,25 g/l m. frankinja 53 ° Oechsleja 16,5 g/l 2. Ob trgatvi moramo poznati tudi skupne kisline jagodnega soka. Kislost mošta ima pomembno vlogo pri poteku alkoholne fermentacije. Bolj kisli letniki zanesljiveje povrejo. Dobri letniki s sladkimi mošti in manj kisline zahtevajo več skrbi pri vodenju alkoholne fermentacije. Dobri letniki zahtevajo več žvepla, da razkužimo mošt pred bakterijami, Po skupnih kislinah sort portu-galke in šentlovrenke lahko sklepamo, da bomo imeli letos grozdje malo kisline. Podatki o sladkorju pa omogočajo rešitev ovelega grozdja že sedaj za predelavo v manj kakovostno vino, ki bi ga uporabili za vsakdanjo pijačo. (Nadaljevanje prihodnjič) mag. JULIJ NEMANIČ Dela je dovolj, kaj pa zaslužek? Na vinogradniško in sadjarsko usmerjeni Mavretičevi kmetiji v Drašičih sta zaposlena oče in sin — Razmišljanja o kmečkem turizmu in hladilnici sadja DRAŠIČI — Na gričevnatih in višinskih predelih metliške občine so skromne možnosti za poljedelstvo in živinorejo, zato pa toliko ugodnejše za vinogradništvo in sadjarstvo. Medtem ko se kljub temu pri marsikateri hiši še mučijo s pridelovanjem vsakega po malem, pa se je nekaj večjih kmetov že preusmerilo zgolj v vinogradništvo in sadjarstvo. Eden takšnih je Jože Mavretič iz Drašič, ki je pred šestimi leti začel obnavljati vinograd, v katerem ima 4.500 trt, tretje leto pa ima tudi sadovnjak s 3.000 jablanami. Prednost Mavretičevih je, da imajo seje odrezal tudi na državnih ocenjeva- Jože Mavretič vinograd le v dveh kosih, sadovnjak pa celo samo v enem. Jože seje pred nekaj leti posvetil le kmetijstvu, prav tako je tudi sin po osnovni šoli ostal doma, hčerka začenja letos s šolanjem na kme tijski šoli, medtem ko je žena zaposlena. »Na naši kmetiji je dela dovolj za polno zaposlitev dveh ljudi, vprašanje pa je, če bo tudi zaslužek takšen, da bo lahko dva preživel. Zato smo razmišljali, kako bi čim več pridelkov prodali doma, in prišli na misel o kmečkem turizmu. Naslednje leto naj bi začeli z izletniškim kmečkim turizmom, pozneje pa tudi s stacionarnim. Gostom bi bila na voljo bogata ponudba domače hrane,« pravi Mavretič. Jože kot novopečeni sadjar, saj jablane letos prvič bolj rodijo, pravi, daje v sadjarstvu večji hektarski donos kot v vinogradništvu, seveda pa tudi več dela. Toda Mavretič že misli na čas, ko bodo imele jablane v polni rodnosti več kot 40 ton pridelka. Ima sicer klet, v kateri lahko skladišči sadje mesec ali dva, ker pa bi ga rad imel naprodaj vso zimo, ko so prodajne cene tudi ugodnejše, razmišlja o gradnji hladilnice. Če je Mavretič eden tistih, ki v belokranjskem sadjarstvu orje ledino, pa ima več izkušenj v vinogradništvu. »Bili so časi, ko Belokranjci nismo smeli saditi kakovostnejših sort vinske trte. Tako smo se nekateri odločili na svojo roko in tveganje zasadili sorte kot so beli pinot, zeleni silvanec, rumeni muškat.« Izplačalo se je, saj je Jože na lanskem mednarodnem ocenjevanju vin za beli pinot dobil srebrno medaljo, dobro pa njih. Najkakovostnejša vina je začel tudi stekleničiti, saj se zaveda, da dobro vino le pridelatini dovolj. Veselje, da se je tudi kultura pitja dvignila na višjo raven. »Žal pa je še vedno večina takih, ki jim ni mar, kaj imajo v kozarcu, samo da diši po vinu,« je nekoliko razočaran Mavretič, ki se boji, da bodo letos prav slednji prišli na svoj račun. Grozdje, ki je sicer kazalo zelo dobro, bo namreč zaradi suše ostalo tako brez soka kot brez sladkorja, temu primerno pa bo tudi vino slabše kakovosti. M. BEZEK-JAKŠE 15 p: zavarovalnica triglav d.d. Ker življenje potrebuje varnost POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ZAGREBŠKA 2 68000 NOVO MESTO Vabi k zaposlitvi kandidate za delovno mesto - RAČUNOVODJA Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje razpisne pogoje: — da imajo VI. ali VII. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri in — 5 let delovnih izkušenj na področju finančno-računovodskih poslov — obvladajo osnovno znanje iz računalništva s področja financ in računovodstva — sposobnost vodenja in organiziranja ter komuniciranja Delovno razmerje ob sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. jfj IZNOSIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN (f Večno obsojeni na žejo? Suha krajina v pasjih avgustovskih dneh ŽUŽEMBERK — Suha krajina je v tej dolgotrajni suši še posebej trpela. Zlasti to velja za 16 vasi na levem bregu Krke, kjer nimajo vodovoda. Prav v teh krajih pa redijo največ goveje živine, po oceni poznavalcev je tu kar dve tretjini goveje živine v krajevni skupnosti Žužemberk. Res so si kmetje v teh vaseh, zlasti na ajdovski planoti, zgradili velike kapnice, tudi po 60 kubikov merijo, a so v hudi julijsko-avgustovski suši tudi te ostale brez vode. Živina pa zahteva svoje. Žužemberški gasilci so tako imeli v teh dneh obilo dela, a ne, hvala bogu, z gašenjem požarov, ampak z dovažanjem vode v teh 16 vasi. Svojo avtocisterno so, tako kot je bilo že pred tem določeno, polnili v Žužemberku, na desnem bregu Krke, v naselju Stranska vas. Ljudje iz ogroženih vasi so tam kar v vrsti stali in si skušali kar se da hitro zagotoviti vodo, saj je žejna živina v hlevih grozljivo mukala. »Tudi za 20 cistern - cisterna drži 6.600 litrov -na dan smo imeli naročil,« pove tajnik GD Žužemberk in predsednik sveta KS Žužemberk Franc Škufca. »Pa smo vozili samo najbolj potrebnim, samo tja, kjer imajo živino in smo ustavili vse prevoze v vikende in podobno. Razpored voženj smo delali na osnovi najnujnejših potreb.« Vendar so jim iz novomeške Komunale prepovedali točiti vodo v cisterno, češ da seje pojavilo pomanjkanje vode v Žužemberku na levem bregu Krke in da so tudi rezervoarji prazni. Žužemberški gasilci, ki so že tako in tako tesno povezani s krajani in sodelujejo tako rekoč pri vsaki večji akciji v krajevni skupnosti, niso mogli kar tako pustiti ljudi v stiski. Obrnili so se na novomeške poklicne gasilce in začeli vodo v ogrožene vasi voziti iz Novega mesta, po 25 km v eno stran, kdljudem pa so tu- di računali vožnjo samo v eno stran, in to po najnižjih cenah. Za najdaljšo pot je kmeta taka vožnja s plačilom vode stala okoli 1.700 tolaijev. Pa tudi to ni trajalo več kot dan, določili so jim novo odjemno mesto v Hruševcu pri Straži, pa so jim že naslednji dan tudi od tam prepovedali voziti vodo, dovolili pa so jim »tan-kati« največ dve cisterni na dan v Žužemberku, in to takrat, ko so bile potrebe po 20 cistern na dan. No, gasilci so se nekako znašli in vozili po kakih 5 cistern na dan. Eno cisterno vode sta si morala razdeliti po dva kmeta, toliko vode pa pri 25 • Pomanjkanje vode v tistih su-hokranjskih vaseh, ki nimajo vodovoda, je že tako huda stvar, stiska v taki dolgotrajni suši pa še toliko hujša. Zato ti ljudje ne morejo doumeti, da nekdo prepove, da bi jim v suši vozili vodo, in to za plačilo. Eden od »argumentov« za prepoved je bil ta, da s takim odjemom vode prizadevajo tiste, ki so za vodovod prispevali. Tudi prebivalci teh 16 vasi, ki so trpeli najhujše pomanjkanje vode, bi radi prispevali vsaj toliko, če ne več kot njihovi srečnejši sokraja-ni, samo da bi imeli vodovod. A ga, žal, nimajo in nič ne kaže, da ga bodo kmalu imeli. Vendar zaradi te nesreče njih in njihove živine nima pravice nihče obsoditi na žejo. do 30 glavah živine v hlevu zadostuje komaj za en dan. Na srečo je tisto soboto padlo nekaj dežja in se je v kapnice nateklo nekaj vode. Kljub temu sedaj vozijo po kakšne tri cisterne na dan, če pa še nekaj čase ne bo dežja, bodo potrebe kmalu spet večje. A. B. NAJSODOBNEJŠE VOZILO ZA 85-LETNICO — V soboto je Gasilsko društvo Vavta vas proslavilo 85 let obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili sektorsko tekmovanje gasilskih enot, na katerem so se najbolje odrezali gasilci iz Soteske. Prosla va se je začela s po vorko, v kateri so pokazali tudi stari gasilski vozi iz leta 1929, na katerem je še originalna črpalka, medtem ko je njihova prva ročna črpalka danes v gasilskem muzeju v Metliki Potem je direktor No-volesa Milan Bajželj kot predstavnik pokrovitelja slovesno izročil vavtovškim gasilcem ključe nove sodobne gasilske avtocisterne, za katero so odšteli kar 120.000 DEM, v tolarski protivrednosti seveda. Po proslavi so se, kot se spodobi, gasilci in drugi prebivalci teh krajev še dolgo zabavali na gasilski veselici Ob ustanovitvi leta 1907je gasilsko društvo štelo 15 članov, danes pa jih je 125, od tega je 30 aktivnih. Vavtovški gasilci imajo lep in prostoren gasilski dom, društvo pa je eno najbolj opremljenih prostovoljnih gasilskih društev v novomeški občini. (Tekst in foto: A. Bartelj) JERNEJEV VEČER — V soboto zvečer so ga na svojem trgu pripravili godbeniki Iskre. V goste so povabili še godbo iz Kamnika ter domače pevce in ansambel Zapel je tudi čebelarski zborček (na sliki), ki je edini tak v Šloveniji. Šesta v-lia ga dvanajst šentjemejskih čebelarjev, vodi pa ga prekaljeni oktetovec Polde Švalj. Zaenkrat imajo za seboj še malo nastopov, zato upajo, da jih bodo v goste še povabili. (Foto: J. P.) Keko so kalile trde preizkušnje Zaradi izgube jugoslovanskih trgov se je žužemberški Keko usmeril v izvoz — Polovica vseh zaposlenih v tej tovarni — Trdna firma brez dolgov in redne plače ŽUŽEMBERK — Medtem ko se je število zaposlenih v celotnem sistemu Iskra v nekaj letih zmanjšalo od 36.000 na 19.000, se pravi za več kot polovico, seje v nekdanji žužemberški Iskri, v Keku, le za 12 odst. To govori, da v Žužemberku nikoli niso živeli na veliki nogi in prek svojih zmožnosti pa tudi to, da so krizo in hude čase, ki veliki Iskri niso niti najmanj prizanesli, dočakali bolj pripravljeni in na trdnih tleh. »Že pred leti smo izgubili takratne jugoslovanske južne trge; svoje čase je šlo več kot pol naše proizvodnje /a El Niš Ko seje Slovenija dokončno razšla z Jugoslavijo, pa smo izgubili še slovenske firme, ki so končne proizvode pro- jKj . 1 dajale najužna tržišča, zlasti Gorenje in Elrad,« pravi inž. Peter Štor, vodja ko- fr rfaH merciale in od 1. septembra po sklepu upravnega odbora vršilec dolžnosti direktorja žužemberškega Keka. Keko se JZgmL je že pred 12 leti izdvojil iz sistema Is- ' J0 kra, a je na določenih trgih z. Iskro obdržal vezi na prodajnem področju. Glavni program Keka je proizvodnja keramičnih kondenzatoijev, izdelujejo pa še štarterje za neonske luči, tehnološko opremo za proizvodnjo kondenzatorjev, javljalnike plina, njihov novi program, od katerega si veliko obetajo, pa je proizvodnja pozistoijev in varistor-jev. nih zahodnih trgih. »Tako nas čakajo še hude preizkušnje,« napoveduje v.d. direktorja. »Upamo, da bo naš glavni trg postalo nemško tržišče, kije nasploh za našo branžo največje in najbolj trdno v Evropi.« Sedaj je na prvem mestu izvoz v Rusijo, sledi indija, Nemčija pa je na tretjem mestu. Poleg tega pa v Keku iš- DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. septembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market, Ljubljanska od 7. do 19. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: PERKO, market v Šentpetru od 7. do 21. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto • Šentjernej: Mercator—Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator— KZ Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka, Market • Straža: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 4 od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi_ o PERKO, market v Šentpetru od 8. do 17. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto Inž. Peter Štor, v.d. direktorja Keka Prav zaradi težav na domačih trgih so se že pred leti močno usmerjali v izvoz. Lani so izvozili okoli 60 odst. celotne proizvodnje, letos pa gre v izvoz že celih 90 odst., in to v vrednosti 9 milijonov dolaijev. »Vendar moramo biti pripravljeni še na en večji pretres,« pravi inž. Štor. Kaj lahko se namreč zgodi, da bodo izgubili pomemben ruski trg, kamor sedaj izvažajo tako kondenzatorje kot opremo za proizvodnjo kondenzatorjev. Kriza pa je tudi na zasiče- • Žužemberk in ta del Suhe krajine je res tesno povezan in v veliki meri odvisen od Keka. Pol vseh zaposlenih dela v tej tovarni, ki na srečo tudi finančno dobro stoji: svoje obveznosti sproti poravnava, ni zadolžena, redno do srede meseca izplačuje plače, njihova rast pa je v skladu s sindikalno listo; povprečje za julij je bilo blizu 30 tisočakov. Je pa že tako, da delavci te trdnosti, rednosti in varnosti ne znajo prav ceniti in se raje nad domačo tovarno zmrdujejo, kot da bi se malo ozrli naokoli in priznali, da živijo precej bolje in varneje kot marsikje drugje. čejo nove trge in brez posrednikov tudi izvažajo svoje proizvode. Veliko pa, kot rečeno, si obetajo od novega programa, proizvodnje pozistoijev in varistoijev, kar je novost na svetovnem trgu, ti izdelki pa so uporabni tako pri proizvodnji avtomobilov kot drugih izdelkov za široko potrošnjo. S tem programom naj bi v Žužemberku zapolnili izpad oz. zmanjšanje proizvodnje kondenzatoijev. A. BARTELJ PR CENTER ŠE TA MESEC V NOVEM MESTU—Na tiskovni konferenci prejšnji četrtek so na Otočcu predstavili PR center ali Public Relations, prvo slovensko agencijo za odnosez javnostjo. V Mariboru že uspešno posluje prvi regionalni center te agencije, no vomeškega bodo s pomočjo In vesta odprli še ta mesec. Ustanovitelji PR centra, ki se ukvarja s svetovanjem na področju komunikacijskega managementa, so Brane Gruban, Dejan Verčič, Meta Maksimovič in Franci Zavrl, kot pa je povedal Franc Zavodnik, direktor novomeškega Investa, bo prva tovrstna agencija pri nas poleg tesnejšega sodelovanja s tujci vključitve v mednarodno mrežo pripomogla tudi k večji uveljavitvi Dolenjske v slovenskem prostoru. (Foto: Majda Luzar) Nova streha na Trški gori Po sto letih je cerkev na Trški gori dobila novo kritino — Denar v Nemčiji zbral potomec zadnjih lastnikovgraduOtočec___________ TRŠKA GORA — Prejšnji teden so prekrili streho na znameniti romarski cerkvi na Trški gori. Delo je organiziral otoški župnik Jože Tori — trškogorska cerkev je ena od podružnic otoške — pomagali pa so mu župljani, še posebej tisti, ki spadajo pod trškogorski zvon. »Prejšnja kritina je bila stara blizu 100 let in je bila že močno načeta, kar se je pokazalo zlasti pred dvema letoma, ko smo jo preložili,« je povedal župnik Tori. Misel, da bi cerkev nanovo prekrili, je lani na malo mašo, 8. septembra, ko je na Trški gori znano žegnanje, sprožil direktor Bramaca Jernej Klemenc. In tako bo letošnjo malo mašo, ko se ob trškogorski cerkvi zbere po 2000 in več ljudi, cerkev pričakala nanovo prekrita. »Čeprav je Bra-mac ponudil dokaj ugodne pogoje za kritino, smo po zaslugi nekdanjega otoškega grofa Karla Villavi-cencia—Margherija dobili ves denar za nakup kritine. Gre za okoli 15.000 nemških mark, ki jih je otoški grof zbral v Hamburgu, kjer živi. Poleg tega smo tako lahko kupili bobrovec, ki je pač najbolj primerna kritina za to cerkev. Upam, da nam bo Bramac priskočil na pomoč pri drugih delih, ki nas še čakajo pri obnovi in vzdrževanju tr-škogorske cerkve,« pravi župnik. Potomec zadnjih lastnikov gradu Otočec, grof Karl Villavicencio— Margheri je obljubil, da bo zbral denar za kritino lani novembra, ko so v rodbinsko grobnico na šentpe-terskem pokopališču skupaj položili njegovo takrat umrlo mamo in pred 20 leti umrlega očeta, ki je bil do takrat pokopan na Dunaju. Ob zamenjavi kritine so zamenjali tudi dotrajane dele ostrešja. Še letos nameravajo opraviti dela za osuši-tev cerkvene fasade, pred tem pa bo strokovnjak moral odstraniti granate in ročne bombe, ki so od druge svetovne vojne ostale zarite v cerkveni steni. »Potem nas najprej čaka obnova orgel pa ureditev parkirišča, da ljudje za malo mašo ne bodo rinili z avtomobili k cerkvi, za naprej pa je v planu tudi ureditev cerkvene fasade in še kaj se bo našlo. Seveda je vse odvisno od tega, koliko bo denaija, koliko bodo ljudje pripravljeni prispevati in pomagati. No, če vidijo, da je njihov denar koristno porabljen in da ima njihovo delo hasek, farani prispevajo denar in priskočijo na pomoč. Saj vse delamo za skupno dobro,« je končal župnik. Cerkev Marijinega rojstva na Tr-ški gori so leta 1621 zgradili stiški cistericijanci, ki so imeli na Trški gori svoje vinograde in v njenem vznožju pristavo Bajnof. Je ena redkih cerkva pri nas, kije ohranila nezazidan prostor okoli cerkve, kar je značilen romarski ambient, v katerega sodijo tudi lipe. A. B. Župnik Jože Tori NOVA KRITINA NA CERKVI— Takole so prejšnji četrtek prekrivali streho na znameniti romarski cerkvi na Trški gori Novomeška kronika NETOPIR - Sobotno večerno kino predstavo grozljivke Prevarana so si “ogledali” tudi trije netopiiji- Človeški gledalci si do konca filma niso bili na jasnem, ali gre za posebne žive efekte, ki naj bi triler naredili še grozljivejši, ali pa so to domače živali, ki se v dvorani samo ogrevajo pred pravimi nočnimi izleti. 2 : 1 - Ne gre za nogometni rezultat. Tako je razmetje, če kupite vodene barvice za svojega šolarja v samopostrežni trgovini v Plavi laguni ali pa prav take, a še enkrat dražje v specializirani trgovini, katere lastniki privabljajo z reklamo, da pri njih “najceneje napolnite šolsko torbico • Kaj bi šele bilo, če ne bi bili najcenejši! TRAVA - Predstavnik Trottersov je protestiral. Vrli navijači prvoligaša Studia D na prvi tekmi niso vrgli dimne bombe na tartan. Po zaslišanju več očividcev se je izkazala resnica: natančen bombaš Trottersov je dimno bombo v silnem navdušenju zalučal na travo na robu igrišča. Od tam pa so jo tam prisotni redarji takoj zbrcali na atletsko stezo. Kajti res ne gre, da bi dimna bomba poškodovala negovano in celo dolgo vroče in sušno poletje skrbno zalivano prvoligaško travo. STAVA - Pred časom sta podpredsednik vavtovških gasilcev Miran Kulovec in direktor Novolesa Mila« Bajželj stavila. Kulovec, popularni Kuli, je vehementno trdil, da Novoles ne bo prispeval obljubljenega deleža 35.000 nemških mark za nakup novega gasilskega avtomobila, Bajželj pa se je pridušal, da ne bodo požrli besede. Kuli je izgubil. Stavila sta za pečenko in pijačo. Ta hudobni Stražani, ki Vavtovčanom že tako zavidajo uspešno gasilsko društvo, se zmrdujejo, češ da je Novoles tako m tako plačal svoj delež samo zato, da je Bajželj dobil stavo. Kadar pa Novoles širokogrudno pomaga Stra-žanom, pa zato, ker je to tako in tako njihova firma. Med Stražo in Vavto vasjo je pač Krka, kraja pa najbolj druži dolgoletno rivalstvo. na gospa je rekla, da če je >, kar so podjetniki prejšnji :n pripravili na Otočcu, bor-potem je novomeška tržnica c ponedeljek in petek VVall TEDEN ŠPORTA V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Tudi športni zanesenjaki v novomeški občini so se vključi1 v republiško akcijo Teden športa, ki potekala od 6. do 13. septembra. V tej te vilki objavljamo privi del programa, nedeljo, 6. septembra organizira Plan,!J sko društvo pohod na Gorjance. Zbira i če bo ob 7. uri pri trgovini KZ Krka v Zf ji vasi. V ^ ponedeljek, 7. septem r organinzira Športna zveza Novo mesto n bazenu v Dolenjskih Toplicah tekmov . nje v plavanju s pričetkom ob 17. uri, P jave bo organizator sprejemal pred te movanjem na bazenu. V torek, 8. septe bra, organizira novomeška športna zve na teniških igriščih v Portovaldu te. p • vanje v tenisu s pričetkom ob 16. uri. jave zbirajo na zvezi do 12. ure tega dne-torek bo od 16. do 19. ure tudi §P° zabavna prireditev na Krki pri 8ostI , Loka, ki jo organizira Ministrstvo u stvo Slovenije, Športna zveza Novo m in Rafting klub Novoles Straža. V sr • 9. septembra, bo na igriščih pri 8r . Otočec tekmovanje v odbojki na p Prijave sprejema Športna zveza pred P četkom tekmovanja. V sredo bo tudi a ja Vsi na kolo za zdravo telo, ki jo org žira KD Krka in oddelek za rekreacu tovarne zdravil Krka. Odhod s koles1 ^ ob 16. uri, pot bo potekala Novo mes o Otočec — Ratež — Novo mesto. PRIPRAVE NA STRAŠKO JESEN STRAŽA — Turistični delava v te"1 kraju se skupaj z drugimi društvi W Popravljajo na tradicionalno Stras* J sen, ki bo letos že šesta po vrsti. rrl « tev bo 13. septembra. Z njo bodo letos obudili običaje od »šrange« vj prevoza bale in vse, kar spada k p dolenjski ohceti. PRI HUDOKLINU BO VESELO GABRJE — Gostilna Hudoklin «j Pivovarna Union prirejata v go ^ Hudoklin v Gabrju veliko veseil‘'ba. nedeljo, 6. septembra ob 17. u"~'bavo li bodo kupone za malo Piv0>.7av„r(jer-pa bo poskrbel ansambel Tonija beija. Črnomaljski drobir SUŠA - V normalnih časih bi Črnomaljci postrani gledali malomarnega voznika, ki se vozi v avtomobilu, na katerem so številne plasti umazanije. Danes pa je sumljiv tisti, ki ima čisto vozilo. Suša je namreč vse hujša, zalivanje vrtov in pranje avtomobilov je že dolgo časa prepovedano in komur je v teh težkih časih še uspelo obdržati svežo zelenjavo na vrtu in čist avto, si po mnenju tistih, ki spoštujejo prepovedi komunalcev, zasluži kazen. NERED - Kar pa se tiče nereda, Črnomaljcem ni potrebno stikati po vrtovih, dvoriščih in garažah someščanov, le pred grad sredi mesta naj se postavijo. Čeprav so občinske oblasti upale, da bodo s tem, ko so velele zarisati bokse za parkiranje, naredile red pri parkiranju ob mestni hiši, so se pošteno uštele. Ljudje parkirajo, kakor nanese, počez in povprek in tudi čez dva boksa, če tako pač zapeljejo kolesa. Človeku gre na smeh, ko pomisli, kakšen nered bi bil Sele, če bi začeli pobirati še parkirnino. Takšne predloge je namreč zadnje čase slišati iz ust nekaterih redoljubnih meščanov. BREZA - Predsednik črnomaljske Slovenske ljudske stranke, Janko Bukovec, je na nedavnem srečanju stranke v Semiču vse najlepše povabil na tabor stranke “na Brezah”. Spodrsljaj je sredi belokranjskih brezovih gajev opravičljiv, tisti, ki se bodo labora udeležili, pa bodo tako in tako ugotovili, da so na Gorenjskem od brez ostale le Brezje. Sprehod po Metliki STROKOVNJAKI SO IZMERILI, da je odmevnost telovadnice metliške osnovne šole za četrtino večja, kot je sicer dovoljeno. Gotovo je, da ne tx) nihče iskal krivcev za napako, ki je nastala najverjetneje ob grandji, odprava odvečnih decibelov pa bo veljala metliško občino mastne denarje. Da bi ostalo vse tako, kot je, se baje zavzemajo nekatere metliške stranke, ki nameravajo imeti v bodoče svoje sestanke prav v telovadnici. Prepričani so, da bodo zaradi večje odmevnosti dlje iz glasneje odmevale tudi njihove briljantne zamisli. ČLANI IZVRŠNEGA SVETA so se na poletnih sejah dobesedno kuhali v občinski sobi, namenjeni sestankovanju. “To ni nič,” jih je skušal potolažiti občinski sekretar Milan Travnikar, “zaradi vročine v moji pisarni smo na dražbi prodali kuhalnik, ker ga enostavno nismo imeli več za kaj rabiti.” Gospod Travnikar seveda ni povedal, da jim prinese jutranjo kavico bližnji gostilničar. METLIČANI SE SMEJEJO v pest, ker jim je uspelo zaračunati republiki osem mark mesečne najemnine od kvadratnega metra za prostore, v katerih je davkarija, ki po novem sodi pod okrilje države Slovenije. Potuhnejno hihitanje gre na račun Črnomaljcev. Le-ti bodo za isto uslugo pospravili samo tri marke v tolarski protivrednosti. Trebanjske iveri CENTER - Mokronog je vsaj ob letošnjem trebanjskem občinskem Prazniku središče občine. Dokler Mokronožani še ne bodo postavili na noge svoje občine, je tudi to bolje kot mč, saj se je bolje postopoma privadi-na velike spremembe, ker je navadno potlej manj glavobola pri zagnanih avtonomistih. V času kislih kumaric, kot pravimo vročem poletju, ko sc običajno bolj malo zanimivega dogaja in so ljudje na oddihu, je za nekatere popestritev mrtvila tudi stava dveh obrtnikov in lovcev v hitri hoji, o čemer pišemo posebej, za še holj športno usmerjene pa je bilo to tudi sobotno občinsko prvenstvo v fenisu. Ob tej priložnosti so na Igriščih zasvetili tudi reflektorji. Malo ju potrebno za zadovoljstvo ljudi, kajti tudi življenje je prej mozaik drobcenih prijetnih in žalostnih trenutkov kakor pa usodnih premikov in sprememb. KOLINSKA - Če ne bi imeli v mirenski Kolinski novega stroja ob zaključku linije za pakiranje otroške hrane navkljub pridnim rokant delavcev ne bi bili kos velikim naročilom. Za Skupnost neodvisnih držav bodo dobesedno dan in noč, ob petkih in Svetkih, delali otroško hrano do konca leta. Da se ne bi obrisali pod nosom Za plačilo za svoje izdelke zdaj Rusi plačujejo Kolinski vsak teden vnaprej. INOVATORJI - Komisija za razdelitev sredstev za inovativno dejavnost v občini Trebnje kot se uradno imenuje, vodil pa jo bo Franc Bartolj, ne bo imela lahkega dela. Predvsem zato ne, ker je na voljo Premalo fičnikov. • Nemogoče je ostati vse življenje Pokončen, ne da bi se upognili (Japonski pregovor) * Vse ženske so lepe v somraku, od daleč ali pod papirnatim dežnikom. IZ NKŠIH OBČIN illAto IZ NKŠIH OBČIN E (Japonski pregovor) Kaj iztržiti s stavko? Tako se pred splošno stavko kovinarjev sprašujejoivbelokranjskemsindil^ ČRNOMELJ, METLIKA -Stavke ni težko začeti, jo je pa toliko težje končati. Predvsem pa mora vsak član sindikata vedeti, zakaj naj bi stavkal in kaj lahko iz stavke iztrži. Sicer pa je vprašanje, koliko ljudi bi sploh še stavkalo, ker jih je že toliko na čakanju. Te ugotovitve so se kot rdeča nit vlekle na seji območnega odbora sindikata kovinske in elektro industrije za Belo krajino, ki je bil pretekli teden v Črnomlju. Člani belokranjskega sindikata pa naj bi se do jutri odločili, ali soglašajo s splošno stavko kovinatjev. Poleg stavke je bila glavna tema poslovanje belokranjske kovinske in elektro industrije, ki je vse prej kot rožnato. Ob polletju je bilo za 284 milijonov tolaijev izgub alf trikrat več kot je bil bruto dobiček. Plače pa dosegajo razen nekaterih izjem le 70 do 90 odst. kolektivne pogodbe, v Beltu pa celo samo 60 odst. Poleg tega, da plače v belokranjskem gospodarstvu za petino zaostajajo za slovenskim povprečjem, jih marsikje izplačujejo z več kot enomesečnim zaostankom, pa še to delno v bonih. Iz Belta je bilo med drugim slišati, da bi se morali z republiško vlado končno dogovoriti, kakšna je najmanjša plača, ki še omogoča preživetje. Ta bi morala biti izplačana do 18. v mesecu. Moratorija na stečaje ne smejo opustiti, dokler ne bo socialnega programa. Ob tem pa še »priporočilo« direk-toijem Belta, češ da noben direktor nima možnosti, da Belt preživi, če ne bo najprej delavcem zagotovil redne plače. Iz Iskre kot velikega izvoznika so opozorili na nerealen tečaj tolarja, zaradi česar imajo precej težav. Na srečo pa nimajo izgub, vendar predvsem na račun 86-odst. plač po kolektivni pogodbi. Sicer pa že imajo delavce na čakanju, tako kot tudi v Lesu, kjer je doma približno tretjina delavcev. Vprašanje pa je, kako bodo v Lesu zagotovili plače za september in oktober, ko to doma skoraj vseh 300 delavcev, in kdo bo dal denar za zagon tovarne v novembru. Nekoliko so se pohvalili le v Ekiju, kjer so plače sicer nizke, a redne. Delaje dovolj, ker pa gre izključno za lohn posel, dolgoročne rešitve nimajo. Sindikalisti so opozorili, da se belokranjska industrija ne bo pobrala, če vlada ne bo takoj ukrepala. Zato od nje zahtevajo, naj omogoči s krediti tehnološko posodobitev v podjetjih, dokapitalizacijo z lastninjenjem, realen tečaj tolarja, selektivno kreditiranje izvoza, nadzor nad monopolisti ter znižanje stroškov države. M. BEZEK-JAKŠE Upi za brezposelne so v obrti Letos večje število zaposlenih — Mnogi še vedno niso povedali, koliko presežnih delavcev imajo — Več možnosti za zaposlovanje na Majerju ČRNOMELJ — Lani seje brezposelnost v črnomaljski občini v primerjavi z letom poprej povečala za 8,7 odst., to pa je celo več, kot je bilo republiško povprečje. Vendar pa seje v prvih mesecih letošnjega leta število zaposlenih povečalo za 2,2 odst., od tega v družbenih podjetjih za 0,8 odst., v zasebnih pa kar za 130 odst. Zasluge za večje povpraševanje po delavcih in pripravnikih imata predvsem akcija »1.000 novih delovnih mest« in sofinanciranje pripravništva. Kljub temu je v občini še vedno 600 vladujejo delavci brez poklica. Poveča- brezposelnih, iz podjetij pa jih napove- lo se je tudi število tistih, ki prejemajo dujejo še najmanj 400. Med njimi pre- denarno nadomestilo; teh je bilo avgu- BLAGOSLOVZA ORGLE PRIŠEL Z DUNAJA — Orgle v cerkvi Žalostne materi božje, eni od cerkva pri Treh farah v metliški občini ki jih je leta 1573 izdelal znameniti ljubljanski orglar Joannes Georgius Eisei so na žegnanje preteklo nedeljo znova zapele. Zasluga za to gre nedvomno restavratorju Andreju Lenarčiču, ki je dragocenemu inštrumentu, najstarejšemu tovrstnemu narejenemu na Kranjskem, znova vrnil glas. Pa seveda tudi organistu Marjanu Grši-ču (na fotografiji), ki je spremljal pevski zbor, ko je opat dr. Arnold IVieland, vrhovni predstojnik križniškega reda z Dunaja, blagoslovil obnovljene orgle. (Foto: M.B.-J.) Suša še pustoši METLIKA — Tukajšnji izvršni svet na zadnji seji pretekli teden ni mogel mimo posledic suše, ki so že katastrofalne. V Komunali se boje, da bo zajetje pitne vode v Rajako-vičih presušilo, če ne bo kmalu padavin. Konec avgusta je priteklo le še 2 decilitra vode na sekundo, kar ni dovolj niti za potrebe Žumberka, zato imajo občasne omejitve. Na Jamnikih so razen dveh izvirov vsi suhi, pretekli teden pa so dajali manj kot 3 litre vode na sekundo. Kako velika je suša, pove tudi to, da seje prvič zgodilo, daje bilo celo v Obrhu vode premalo. Sedaj je vodna gladina že pod biološkim minimumom. Zaradi vsega tega Metličanom veliko pomeni 800 prost, metrov vode, ki jo vsak dan dobivajo iz črnomaljskega vodovoda. Že sedaj so stroški okvar na cevovodih in prevoza pitne vode zaradi suše znašali 4 milijone tolarjev na mesec. Pri Komunali opozarjajo, naj krajani vozijo vodo le v tiste vodnjake, ki so čisti in dezinficirani. Iz dneva v dan je večja škoda zaradi suše tudi v kmetijstvu. Ljudje so začeli predčasno silirati koruzo, vprašljiva pa bo kakovost silaže, ki je bo tudi manj. Zato je kmetijska zadruga ponudila kmetom, ki imajo silose, a premalo silaže, za siliranje koruzo na 35 ha zadružnih njiv. Vinska trta se zlasti na lapomatih tleh že suši, grozdje pa je zaradi vročine zapečeno. Tudi tu ne bo pričakovanega pridelka, posledice suše pa bodo v vinogradništvu in sadjarstvu čutili tudi prihodnje leto. M.B.-J. Hrvati zapuščajo dom počitka Iz metliškega doma počitka bodo Hrvati te dni izselili v Skrad onkraj meje 58 svo-jih državljanov — Problemi z odvečno delovno silo_ METLIKA — Ko so pred štirimi leti odprli dom starejših občanov v Črnomlju, je metliški dom počitka ostal brez mnogih oskrbovancev iz črnomaljske občine. Ker je za prebivalce metliške občine postal dom prevelik, so morali poleg Črnomaljcev, ki so se predvsem zaradi nižje cene še vedno odločali za bivanje v Metliki, ter prebivalcev iz drugih slovenskih občin, ki pa jih je bilo malo, sprejemati tudi oskrbovance iz sosednje Hrvaške. Prav slednje pa bodo v teh dneh izgubili. Poleg metliških oskrbovancev je bilo konec avgusta v domu počitka, ki ima 185 postelj, 21 Črnomaljcev, 15 oskrbovancev iz drugih slovenskih krajev ter 58 hrvaških državljanov. Število slednjih se je zadnje čase zmanjševalo, saj jih je bilo sicer v domu povprečno po 80. Vendar do osamosvojitve Slovenije oz. uvedbe slovenskega denarja ni bilo težav s plačilom oskrbnine za te ljudi. Pojavile so se zaradi hitrega padca vrednosti hrvaškega dinarja. V metliškem domu počitka so se sicer zavedali, da bodo prej ali slej ostali brez hrvaških oskrbovancev, vendar je kot strela z jasnega prišla vest, da se bo to zgodilo prav kmalu, najveijetneje še te dni. Hrvaška seje namreč odločila, da svoje državljane preseli iz vseh slovenskih za- NI ZANIMANJA ZA ŠTIPENDIJE METLIKA — Metliška skupščina občine je za prihajajoče šolsko leto razpisala štipendije za študij za dipl. inž. arhitekture, dipl. inž. računalništva ter socialnega delavca. Vendar so bili precej začudeni, ker razen za študij na šoli za socialne delavce ni bilo prošenj, četudi danes štipendij ni na pretek. vodov, ne le iz domov starejših. Iz Metlike naj bi tako v Skrad onkraj meje odšlo 58 ljudi, v tukajšnjem domu počitka pa bi ostalo še okrog 110 oskrbovancev. Pomeni, da bo prostih približno 80 postelj. Čeprav je prišla vest o izselitvi oskrbovancev naglo, pa v domu počitka že iščejo možnosti za preselitev oskrbovancev v Metliko iz drugih slovenskih krajev, da bi nekaj prostorov oddali v PREVEČ ODMEVA METLIKA — Ob sanitamo-higien-skem pregledu metliške telovadnice je bila pripomba, da je odmevnost zvoka v njej prevelika. Ob ponovnem pregledu in meritvah hrupa je bilo ugotovljeno, daje akustičnost dvorane neustrezna. Hrup bi smel znašati največ 60 decibelov, namerili pa so ga kar dobrih 78 decibelov. Zato bodo potrebni tehnični sanacijski ukrepi za ublažitev odmevnosti. OPRAVIČILO V prejšnji številki Dolenjskega lista je prišlo na tej strani do neljube napake. Pri montaži časopisa so namreč zamenjali fotografiji Zvonka Ivanušiča in Pavleta Jev-ševarja. Prizadetima se opravičujemo. ■ ■ najem, ter seveda o zmanjševanju delovne sile. Po besedah direktoija doma počitka Ivana Škofa je prav slednje največji problem. Sedaj je na plačilnem seznamu 58 ljudi, ker pa je veliko mladih delavk, so pogosti porodniški dopusti. Tako jih sedaj zares dela 52. Toda ker v domu najbrž ne bodo mogli tako hitro dobiti novih oskrbovancev iz drugih slovenskih krajev — računajo pa, da bi jih bilo do konca leta zopet 150 do 160 — bodo morali že v začetku tega meseca začeti pošiljati ljudi na začasno čakanje. V domu je zaposlenih tudi 7 delavk iz Hrvaške, vendar pa je glede na določila zakona o delovnih razmerjih težko izpeljati, da bi te delavke odšle na Hrvaško skupaj s hrvaškimi oskrbovanci. M. BEZEK-JAKŠE sta letos 86 ali 7,5 odst. več kot decembra lani, medtem ko je bilo upravičencev do denarne pomoči 118 ali za 21,4 odst. manj kot konec lanskega leta. V Črnomlju ugotavljajo, da postajajo težave pri reševanju presežnih delavcev vse večje. Vzrokov za to je več. Med drugim majhna mobilnost delavcev med organizacijami in dejavnostmi, kar je posledica nepripravljenosti delavcev, da bi zamenjali podjetje ali delovno mesto. V nekaterih terciarnih dejavnostih, kot sta gostinstvo in turizem, ukinjajo delovna mesta, čeprav naj bi se tja odlivala odvečna delovna sila. Poleg tega podjetja niso sposobna zagotavljati zaposlitve ali socialne varnosti delavcem, ki so presežki iz tehnoloških, organizacijskih ali ekonomskih razlogov. Podjetja nimajo ne programov ne denarja, da bi se lahko spopadla s posledicami odpravljanja neproduktivnega zaposlovanja delavcev. V večini podjetij pa nimajo niti strokovnih podlag za določanje potrebnega števila delavcev in njihove izobrazbe. Seveda vse možnosti za odpiranje novih delovnih mest še niso zapečatene, zlasti ne v obrti in ustanavljanju majhnih proizvodnih enot. V Črnomlju se zavedajo, da brezposelnost lahko omilijo le z zaposlovanjem v malem gospodarstvu. Vendar doslej ni bilo pretiranih uspehov. Število zaposlenih se sicer povečuje, a ta podjetja, razumljivo, ne morejo zaposliti vseh iskalcev zaposlitve. Doslej je bilo v črnomaljski občini ustanovljenih 171 podjetij, v katerih je zaposlenih 129 ljudi. Precej delavcev bi morali zaposliti tudi tisti, ki so že dobili denar za odpiranje novih delovnih mest, po obljubah investitorjev pa bo vsaj 100 novih delovnih mest na voljo tudi v novem poslovno-proizvodnem središču na Majerju, torej v nekdanji vojašnici. M. BEZEK-JAKŠE PASJA SEMIČ — O tem, daje v črnomaljski občini premalo oglasnih tabel, na katere bi lahko obešali vsa obvestila, je bilo izrečenih že ničkoliko besed in prelitega precej črnila, pa ni nič bolje. Tisti, ki lepijo plakate, se pač znajdejo in prelepijo svoje obvestilo čez tista, ki so že na oglasni deski Tako so pred kratkim Semičani na eni oglasnih desk v kraju lahko brali: »Vabimo lastnike psov, da se tega in tega dne s svojimi štirinožnimi prijatelji zberejo pri tovarni Leso v Črnomlju. Za zabavo po poskrbel ansambel Slavka Pluta« V Ljubljani prezrli kmetijstvo Niti eden izmed 32 programov za razvoj kmetij v trebanjski občini ne bo dobil denarja iz naslova demografsko ogroženih območij_ TREBNJE — Trebanjcem se ob pičlo odmerjenih denarcih, ki so jim jih odobrili na republiki na podlagi zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji, sprašujejo ali je potemtakem sploh še smiselno sprejemati takšne zakone. Iz trebanjske občine so namreč prijavili na natečaju za denar iz omenjenega naslova skupaj kar 56 projektov v skupni predračunski vrednosti 654,233.000 tolarjev. Od te vsote je bila približno polovica predvidena za dva projekta za podjetja z nad 5 zaposlenimi. Na ministrstvu za planiranje so jim odobrili 6 milijonov tolarjev za 1 projekt in 1,800.000 tolarjev za enega izmed 10 projektov za obrtnike in podjetja z do 5 zaposlenih. Še naj večji delež od predračunske vrednosti projekta so »republikanci« odobrili za 5 izmed 12 na natečaju prijavljenih projektov za gospodarsko infrastrukturo. Za nobenega izmed 32 projektov za kmete in dopolnilne dejavnosti na kme- tijah pa v Ljubljani niso prižgali zelene luči, kar Trebanjce še posebej boli, saj spada trebanjska občina med 12 občin v Sloveniji, ki imajo največji delež kmečkega prebivalstva. Od 8991 aktivnih prebivalcev v občini jih je dobra četrtina (27 odst.) zaposlenih na kmečkih gospodarstvih. Zato je, milo rečeno, čudno, da niso gospodje v Ljubljani odkrili niti enega programa iz kmetijstva, ki bi bil po njihovih merilih vreden in upravičen do denarne spodbude iz naslova demografsko ogroženih območij. Na občinskem sekretariatu za družbeno planiranje in gospodarstvo v Trebnjem se jim zdi nerazumljivo, da za razvoj kmetij in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ni bil odobren niti en pro- jekt, navkljub sprejetim razvojnim programom občine in določilu 12. člena zakona o spodbujanju demografsko ogroženih območij. Ta člen namreč določa, da v primeru, če zahtevki investitorjev presegajo razpoložljiva sredstva, • Ministrstvo za planiranje je Trebanjcem odobrilo le 9,6 odst. vseh zaprošenih sredstev oz. 2,9 odst. predračunske vrednosti vseh projektov iz te občine. Največji delež odobrenih sredstev predstavljajo nepovratna sredstva v gospodarsko infrastrukturo (58 odst.) ter za kreditiranje obrti in podjetništva (41 odst.) republiški organ upošteva tudi pomen naložbe za razvoj posameznega območja in regionalno razporeditev naložb. P. P. Na pot, četudi bi gnojne vile padale z neba Mokronoši mesar Cve-tan dobil stavo TREBELNO, MOKRONOG — Veijetno ni dosti Trebeljanov, ki ne bi poznali podjetnega prevoznika in hudomušnega sovaščana, 39-letnega Antona Cvetana. Nedavno je Cvetan v Mokronogu odprl še mesnico s predelavo. Cvetanovo, s svežim mesom in iskanimi mesnimi izdelki, obiskujejo tudi številni Trebanjci, nemalokrat pa se v lokalu gnetejo celo kupci iz dolenjske metropole. Cvetanu, zapriseženemu članu zelene bratovščine posel lepo cveti, \r mesnici je zaposlil tudi svojega sina, in čeravno se mu navadno precej mudi, ko mora tekati, pardon, prevažati svojo čokato postavo sem ter tja, navadano najde minuto, da kakšno razdre v prijetni družbi. Tako sta med jago v Semiču že lani z lovskim sodrugom Francem Tramtetom, obrtnikom iz Mokronoga, takoj udarila v roke zaradi stave, ko je Tramte ponudil Cvetanu odojka in pripadajočo pijačo, če bo v poldrugi uri prepešačil dobrih 14 km od Jagodnika do Mokronoga. K stavi so navijači Tramteta pristavili še aneks, ki pravi, da so pečenemu odojku, ki je moral pretežno lovsko druščino že pričakati na cilju pri Devovi Zlati kaplji v Mokronogu 15. avgusta, dodali še jageryčka. Tega dne do 14. ure bi moral prisopihati Cvetan do znane gostilne, »četudi bi gnojne vile z neba padale«. Anton Cvetan Cvetanu je to uspelo celo 4 minute poprej. Vesela druščina je slastno pojedino seveda izdatno zalila s pivom in okrog 60 litri vina. Za mnoge je stavo presenetljivo dobil Cvetan, zakaj vsi so vedeli, da še zaradi obiska kakšnih sto metrov od mesnice oddaljene gostilne do Deva raje sede v svojega jeklenega konjička. Potemtakem ne bi smel imeti nobene prave kondicije, so modrovali Tramtetovi navijači. »Samo moja trma in volja sta pripomogli, da sem prišel pravočasno na cilj. Pri Bogneči vasi sem imel najhujšo krizo in sem že mislil vreči puško v koruzo. Prijatelj je predlagal, da poskusim z dopingom - z litrom borovničevca naj bi si poplaknili grla še spremljevalci. Ko pa sem ob poti videl, koliko ljudi me spodbuja, jih nisem hotel razočarati. Pri Sv. Petru, na odcepu za Čuž-njo vas, je bilo 32 avtomobilov in tudi veliko kolesarjev. Zdelo se mi je, da navija zame vsaj 80 odst. ljudi,« pripoveduje Cvetan. Naporen pohod ni pustil žuljev na nogah, še več, že naslednji dan je šel na jago, čeprav prizna, da ga še po enem tednu bolijo mišice. P. P. IZ NKŠIH OBČIN r* *fre| il lU IZ NKŠIH OBČIN lil Nazadovanje v delu s prizadetimi Osnovna šola Jožeta Petka formalno še ni ukinjena —Ministrstvo za šolstvo in šport ni ugodilo pritožbi staršev — Samo en oddelek pomeni nazadovanje RIBNICA — Osnovna šola s prilagojenim programom Jožeta Petka iz Ribnice je začetek novega šolskega leta pričakala formalno še vedno kot samostojna šola. Ribniška skupščina še ni sprejela sklepa o njeni ukinitvi oziroma o priključitvi njene dejavnosti osnovni šoli dr. Franceta Prešerna in delavnice pod posebnimi pogoji k Centru za socialno delo. Oblikovanje samo enega oddelka s prilagojenim programom pri osnovni šoli dr. Franceta Prešerna pa po mnenju nekaterih pomeni nazadovanje pri delu z duševno prizadetimi v ribniški občini. Sama ukinitev samostojnosti šole posredovala ministrstvu Breda Orežem Jožeta Petka pravzaprav ni sporna. Šola ima uradno prijavljenih le 13 učencev, število tistih, ki redno obiskujejo pouk, pa je menda celo še manjše. To je bil poleg težavnosti oblikovanja kombiniranega oddelka 7. in 8. razreda razlog, da se je ministrstvo za šolstvo in šport odločilo, da se v Ribnici oblikuje le en kombiniran oddelek, in sicer za 3., 4. in 6. razred. Poudarili so, da je tudi oblikovanje tega oddelka samo začasno in da bo že prihodnje leto potrebno razmišljati o drugačni rešitvi. Starši tistih otrok, ki naj bi se prešolali na kočevsko osnovno šolo s prilagojenim programom Ljuba Šercerja, se z odločitvijo ministrstva niso strinjali. Kljub njihovim utemeljenim ugovorom, da gre za težje vodljive in prilagodljive otroke, in celi vrsti iz tega izhajajočih utemeljitev, ki jih je v njihovem imenu SUŠA JE PRIZADELA VSE KOČEVJE, RIBNICA — Po prvih ocenah znaša skupna škoda, nastala zaradi suše na kmetijskih površinah, v kočevski občini 161.501.811 tolarjev. Neposredno škodo so ocenili na preko 111,5 milijona tolarjev. V Ribnici so ocenjevali samo dejansko škodo in ta znaša 83.133.000 tolarjev, kar predstavlja 7-odst. družbenega proizvoda občine v letu 1990. V obeh občinah hektarsko daleč najbolj prizadeta kmetijska zemljišča pašniki in travniki. Na Kočevskem je kar 85-odst. kmetijskih zemljišč, ki jih je prizadela suša, na demografsko ogroženih območjih. Posredne škode v tem trenutku še ni mogoče oceniti, nastaja pa tudi kot posledica poškodovanosti gozdne vegetacije zaradu suše, saj divjad zaradi pomanjkanja hrane v gozdu prihaja na kmetijske površine. z ribniške občine, ministrstvo za šolstvo svoje odločitve o oblikovanju samo enega oddelka ni spremenilo. KDAJ TURISTIČNA ZVEZA? KOSTELSKO, KOČEVJE — Turistično društvo Kostel je naslovilo na razne organe predlog za ustanovitev občinske turistične zveze. V občini Kočevje sta bili do nedavnega le dve turistični društvi ter malo družbenih in zasebnih turistično-gostinskih objektov. Zdaj so že štiri društva pa tudi število zasebnih gostišč in turističnih poslovalnic je poraslo. Turistično društvo Kostel je svoj predlog podkrepilo z ugotovitvijo, da se vedno bolj opaža potreba po sodelovanju vseh, ki delujejo na področju turizma. Za ribniško občino to pomeni nazadovanje dejavnosti dela z duševno prizadetimi otroci. S skrčenjem dejavnosti na samo en oddelek so se namreč občutno zmanjšale tudi možnosti, da bi v Ribnici lahko imeli oddelek za delovno usposabljanje. »Trenutno imamo v ribniški občini 8 otrok, ki so nameščeni v zavodih za usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok v Dragi, Dornavi in Črni na Koroškem, že v kratkem pa bodo potrebovali posebno obravnavo še trije otroci,« pojasnjuje potrebo po ustanovitvi oddelka za delovno usposabljanje otrok direktorica ribniškega Centra za socialno delo Majda Vrh. »Vse občutnejša so prizadevanja, da se takšnim otrokom omogoči, da čim dlje ostajajo v domačem okolju,« dodaja Vrhova. Kot vse kaže, pa se v Ribnici od tega oddaljujejo. 'SE M.LESKOVSEK-SVETE DOLENJSKI LIST Vključenih le 20 otrok manj V ribniškem vrtcu število oddelkov nespremenjeno RIBNICA — V vzgojno-varstveni zavod Majde Šilc v Ribnici je bilo letos na novo vpisanih 55 otrok. Skupno je v vrtec vključenih 345 otrok, kar ni bistveno manj kot v preteklih letih. Glede na lanski september je denimo vključenih le 20 otrok manj. Za vrtec, kije bil v preteklih letih prenapolnjen, sedanje stanje predstavlja normalizacijo števila oddelkov. Teh bo tudi letos 18, nespremenjeno pa bo ostalo prav tako število zaspolenih. Po mnenju ravnateljice vrtca Andreje Hojč pa je kljub zanje še vedno ugodnemu številu otrok, vključenih v vrtec, zaskrbljujoč podatek o številu rojstev otrok. Na območju krajevnih skupnosti Ribnica in Dolenja vas, kiju njihov vrtec pokriva, se je lani rodilo le 114 Izobraževanje podjetnikov Pričeli pri brezposelnih, nadaljevali bodo pri osnovno-šolcih, srednješolcih, študentih, obrtnikih in podjetnikih SEVNICA — Izobraževanje za podjetništvo, ki v Sloveniji že poteka, bodo skušali v sevniški občini prilagoditi potrebam svojega okolja in različne oblike približati ciljnim skupinam tega izobraževanja. Na sestanku delovne skupine za pripravo programa tovrstnega izobraževanja pri sevniški županji Bredi Mijovič so Anton Koren, Kamil Krošelj, Jože Peternel, Marjana Kralj, Julij Jeraj, Matjan Kurnik, Jože Kovač in Jože Maurer enotno ugotovili, daje nekaj izobraževanja za podjetništvo že tudi v Sevnici, da pa je bilo doslej še največ narejenega v okviru Zavoda za zaposlovanje in KIN PIC-a za izobraževanje brezposelnih potencialnih podjetnikov. Sevniški program predvideva izobraževanje za podjetništvo že v osnovnih šolah, kjer naj bi začeli v okviru interesnih dejavnosti z delom tudi podjetniški krožki. Izobraževali naj bi s pomočjo podjetniških delavnic in seminarjev tudi srednješolce, višje- in visokošolce, dodatno pa naj bi izobraževali študente višjih in visokih šol. Vsaj enega podjetnika naj bi usposobili za vključitev v svetovalno mrežo za podjetništvo. Obrtnike in podjetnike, ki se naglo razvijajo, naj bi spodbudili za pridobitev dodatnih znanj, potrebnih za njihov nadaljnji razvoj. otrok, medtem ko jih je bilo še leto poprej rojenih 140 oziroma leta 1987 celo 160. Tudi to je razlog za zmanjšanje števila otrok, vključenih v vrtec. Sicer pa Hojčeva med glavnima razlogama za to navaja slabšanje socialnih razmer in nezmožnost staršev, da bi plačali prispevke za vrtec, ter vse večje število staršev, od katerih sta eden ali celo oba ostala brez zaposlitve oziroma čakata na delo doma. M. L.-S. • Od ponarejenih zob do ponarejenih možganov je le korak. (Singer) • Ne sprašuj psihologije, raje vprašaj sebe. • Zame je družba stroga hierarhija na osnovi zaslug in moči (Sartre) V nedeljo ribniški sejem suhe robe 500 let patenta — Govoril bo dr. B. Voljč RIBNICA — V nedeljo bo v Ribnici tradicionalni, letos že 17. sejem suhe robe, lončarstva in obrtnih dejavnosti. Sejem bo združen s počastitvijo spomina na 500. obletnico izdaje patenta, ki je takratnim podložnim kmetom na Kranjskem dovoljeval med drugim tudi svobodno trgovanje z izdelki, ki jim danes pravimo ribniška suha roba. Prav zaradi tega bo letošnji sejem spremljala cela vrsta različnih športnih in kulturnih prireditev, ki v Ribnici potekajo že ves teden. Tako je bila že v soboto na ribniškem gradu plesna revija Show dance, ta teden pa so se tudi že zvrstile nekatere športne prireditve. Jutri bo ob 19.30 na gradu ponovitev pred časom zelo uspele izvedbe predstave Kuge, lakote in vojske reši nas o...«, v soboto ob isti uri in prav tako v gradu pa bo KUD Gallus predstavil plese iz baroka in renesanse. Na ogled bodo gobarska razstava, razstava malih živali in v prostorih stare banke razstava del Draga Koširja na temo Ribniški ciklus, reliefne podobe v lesu. V nedeljo bo že ob 8. uri v ribniški cerkvi slovesna Gallusova maša, ob 9.30 pa bo otvoritev sejma s parado. Slavnostni govornik bo minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Po slovesni otvoritvi sejma bo v gradu koncert pihalne godbe iz Zagoija. Dobri obeti za sklenitev prijateljstva S seje predsedstva RIBNICA — Na ponedeljkovi seji predsedstva ribniške občinske skupščine je predsednik izvršnega sveta Janez Henigman prisotne seznanil s pripravami na sejem suhe robe. Izrazil je upanje, da bo letos manj kramaijev in da bodo zato imeli domači obrtniki več možnosti, da se predstavijo s svojimi izdelki. Župan Franc Mihelič je povedal, da bodo v času sejma gostili delegacijo iz italijanskega pobratenega mesta Ar-cevia in da še ni znano, ali bodo prisotni tudi gostje iz Bologne. V zvezi s tem je še povedal, da si želijo z Bolonjci vzpostaviti tesnejše stike in da so obeti za sklenitev prijateljstva dokaj dobri, čeprav se z županom Bologne o tem še niso pogovarjali. Prisotni so menili, da bi sodelovanje z gospodarsko zelo razvito in močno Bologno za Ribnico in njeno gospodarstvo pomenilo zelo veliko. Ribniškemu gospodarstvu, kije že nekaj časa v zelo težkem položaju, je namreč vsaka pomoč in navezava stikov s tujimi firmami izredno dobrodošla. O tem, da samo uvoz tujega kapitala ni rešitev, in nasploh o lastninjenju pa je že ob bolj neformalnem razgovoru o stanju v ribniškem in celotnem slovenskem gospodarstvu ob zaključku seje spregovoril republiški poslanec France Lovšin. Predsedstvo ga je zadolžilo, da na eni od prihodnjih parlamentarnih sej izpostavi potrebo po uvedbi finančne policije. M. L.-S. KULINARIČNA RAZSTAVA KOČEVJE — Jutri ob 17. uri bo v Likovnem salonu v Kočevju otvoritev kulinarične razstave. Organizator razstave je Društvo upokojencev Kočevje. Preko 60 upokojenk se bo predstavilo z najrazličnejšimi kulinaričnimi dobrotami, kijih bodo obiskovalci lahko tudi poskusili. Razstava bo odprta do nedelje, do 12. ure. SUŠA POBRALA ČETRTINO DRUŽBENEGA PROIZVODA SEVNICA — Po najnovejših podatkih znaša škoda, ki jo je katastrofalna suša povzročila sevniškemu kmetijstvu, 739,205.000 tolaijev, kar predstavlja 26 odst. občinskega družbenega proizvoda. Ob skoraj uničeni krmi in koruzi je vse večja škoda na trajnih nasadih hmelja, v sadovnjakih in vinogradih. Pri sevniškem Merca-toiju so morali pohiteti celo z obiranjem jesenskih jabolk, in sicer so začeli s sorto elstar, da bi rešili, kar se sploh da rešiti. bodo usposobili za izposojo domače in tuje strokovne literature, da bi tako omogočili tudi samoizobraževanje za podjetništvo. Vse te programe bodo podrobno obdelali do 15. septembra, uskladili do konca tega meseca, finančno pa ovrednotili do sredine oktobra. Za prihodnje leto naj bi zagotovili sofinanciranje programa iz občinskega proračuna oz. iz sklada za izobraževanje podjetnikov, obrtnikov in menedžerjev, ki naj bi ga šele ustanovili. P. P. Proučili bodo tudi možnosti sofinanciranja študija podjetništva na III. stopnji visokošolskega študija. Knjižnice NOVOSTI O ZAPOSLOVANJU TUJCEV SEVNICA — Da bi uredili zaposlovanje tujih državljanov v Sloveniji, je bil sprejet zakon o zaposlovanju tujcev, ki je pričel veljati 18. julija. Več informacij o vsebini tega zakona je mogoče dobiti v kadrovskih službah podjetij ali na sedežu sevniške enote Republiškega zavoda za zaposlovanje oz. na njenih izpostavah v Brežicah in Krškem. Na zavodu opozarjajo, da lahko že zaposleni tuji delavci vložijo vloge za pridobitev osebnih delovnih dovoljenj v 90 dneh po uveljavitvi zakona, to je do 15. oktobra: JESENSKO PRESENEČENJE RIBNICA — Rdeča katrca, ki stoji v pritličju Mercatorjeve blagovnice v Ribnici, je za ta prostor dokaj nenavadna in zato pritegne pogled prav vsakega mimoidočega. Renault 4 GTI je glavna nagrada »Super jesenskega presenečenja«, ki ga prireja Mercator — Jelka iz Ribnice. Zaključna prireditev z žrebanjem nagrad, med katerimi so tudi 3 tone cementa in enodnevni izlet z Mercator — Turistom, bo 23. oktobra. Do tedaj bo avto služil kot »skrinjica« za nagradne kupone, ki jih bodo dobili v času od 14. avgusta do 23. oktobra v vseh prodajalnah Mercator — Jelke tisti kupci, ki bodo kupili za več kot 3.000 tolarjev blaga. NOVA SKUPNA TRGOVINA — Zadnjo soboto v avgustu je 4-letni Matjaž Šetjak, sin lastnika podjetja Fenco, d.o.o., Sevničana Janija Serjaka, prerezal vrvico pred novo skupno trgovino ljubljanske A vtotehne, dd, in celjske Kovinotehne, s katero ima Šerjak franšizing pogodbo. Predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik je v priložnostnem nagovoru poudaril uspešen razvoj firme Fenco, kije začela pred približno enim letom, v sodelovanju z A vtotehno, s trgovino s tehničnim blagom Fenix na Kvedrovi ulici, zdaj pa je dobila ustreznejše, okrog 100 m2 velike prostore v pritličnem delu hotelsko-trgovskega centra v Sevnici Gre za prvi tak lokal v tem delu objekta, podobnih poslovnih prostorov zato ostaja še dovolj za nove podjetnike. (Foto: P. Perc) Nezaposlenih še največ mladih V Posavju med iskalci zaposlitve narašča delež žensk, upada pa število mladih, vendar imajo še vedno klavrno prvenstvo — Ukrepi, ki blažijo stiske SEVNICA — V Posavju se je v letošnjem prvem polletju nezaposlenost povečala v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar za 61 odstotkov. Konec junija je čakalo na zaposlitev 3.544 oseb. Skoraj polovica iskalcev zaposlitve je bila brez poklicne izobrazbe. PODJETJE »ŽAGA« d.o.o. Sevnica Savska 24, 68290 SEVNICA objavlja prosto delovno mesto VODJE PROIZVODNJE Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: višja izobrazba lesne smeri 3 leta delovnih izkušenj organizacijske sposobnosti Rok prijave: 8 dni. Med iskalci zaposlitve v Posavju narašča delež žensk, zlasti s srednješolsko izobrazbo, upada pa delež starih do 26 let. Teh je bilo še vedno blizu polovice. Povečalo seje tudi število t.i. presežkov, in sicer na 665, še največ (kar 61 odst.) presežnih delavcev pa so imeli v krški občini. V enoti republiškega zavoda za zaposlovanje so v prvi polovici letošnjega leta ugotovili povečanje potreb po delovnih mestih (910); največ sojih objavili Krčani (43 odst.), sledijo Brežičani (36 odst.) in Sevničank Presenetljivo je, da se je med objavljenimi novimi delovnimi mesti zmanjšal odstotek zaposlitev za določen delovni čas, in sicer najbolj v sevniški občini. Največje povpraševanje je še zmeraj po delavcih s 3. in 4. stopnjo izobrazbe. Zlasti seje povečalo povpraševanje po delovni sili s srednješolsko izobrazbo, Posavci pa so še najmanj povpraševali po višješolsko izobraženih delavcih. V primerjavi s preteklim letom je v Posavju največji porast potreb po delavcih v komunalni dejavnosti in gradbeništvu. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja so na zavodu za zaposlovanje v letošnjem prvem polletju spet nekoliko ublažili porast nezaposlenosti. Tako je bilo v pripravništvo vključenih 279 Posavcev (116 Krčanov, 99 Brežičanov in 64 Sevničanov). V usposabljanje za zaposlitev na konkretno delovno mesto se je vključilo 184 mladih težje zaposljivih Posavcev, v vseh primerih pa gre za zaposlitev pri zasebnih delodajalcih. 103 iskalci zaposlitve so obiskovali tečaje računalništva, nemščine, angleščine, • S sofinanciranjem preusposablja-nja presežkov delavcev je zavod za zaposlovanje finančno pomagal: Metalni Krmelj za preusposabljanje oz. dousposabljanje 178 delavcev, sevniški Lisci za reševanje 30 delavcev, Sop Ikonu Kostanjevica za 48 ter krškemu Vidmu za preusposobitev 20 presežnih delavcev. V prvi polovici leta je denar za dokup delovne dobe dobilo 8 podjetij in zavodov iz brežiške občine (GG, Posavje, Šolski center, Integral, Opekama—Rudnik Globoko, skupščina občine, Utrip in Zdravstveni center), iz krške in sevniške občine pa po 7 podjetij (Videm, Žito—Pekama, Žito—Imperial, No-voles—Lipa, Sop Ikon, Srednja šola, Lisca, SGP Posavje, Žaga, Ajdina, Lestrade, Bohor in Stilles). prve pomoči, vodenje poslovnih knjig itd. Drobne iz Kočevja VAJE NA STRELIŠČU - Ko so nedolgo tega na kočevskem strelišču privajali službene pse na strelno orožje, vsi prebivalci bližnjega naselja pač niso pomislili na to. Tudi ločili niso, da ne gre za pravo, ampak šolsko strelivo oz. naboje. Zato ni presenetljivo, da so nekateri poklicali policijsko postajo, da bi policiste obvestili o streljanju oziroma o njem kaj zvedeli. Po prvih telefonskih klicih jih dežurni policist ni znal pomiriti, saj o streljanju ni vedel nič. Na koncu se je vse razjasnilo, vendar pa bi bilo dosti bolje, ko bi organizator vaje prebivalce o tem predhodno obvestil in do “preplaha”, ki v današnjih časih ni neupravičen, sploh ne bi prišlo. MESAR IN PEVEC - Petra Mav-rina vsaj na videz poznajo številni Kočevci kot mesaija. Vse več pa je tudi že tistih, ki so imeli priložnost Petra spoznati tudi kot pevca. Že v kratkem pa ga bodo lahko spoznali tudi vsi ostali, ki bodo to želeli. Izšla bo namreč njegova prva kaseta. Za tiste, ki ga še niso slišali peti, pa samo tole: tisti, ki radi poslušajo Alfija Nipiča in njegovo petje, bodo nedvomno radi poslušali tudi Petra Mavrina. Ribniški zobotrebci OBČINSKA PRIZNANJA - Ne lani ne letos v ribniški občini niso podelili občinskih priznanj. Razlog za to je preprost. Občinska priznanja so se podeljevala ob občinskem prazniku, kdaj naj bi ta bil, pa se v Ribnici še niso odločili. Odlok o priznanjih občine, ki predvideva podelitev Urbanovega priznanja za t.i. profitne dejavnosti in Gallusovega za neprofitne ter naziva častni občan Ribnice, sam po sebi ni bil sporen. Sporen je bil le v povezavi z občinskim praznikom. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da sta odlok o občinskem prazniku in odlok o občinskih priznanjih dva samostojna odloka in da občinska priznanja lahko podelijo tudi ob kakšni drugi priložnosti. Primerna za to bi bila, denimo, 500-letnica podelitve patenta. Ker brez občinskega praznika menda kar nekako gre, brez priznanj pa vse težje, bodo poslanci ribniške skupščine na naslednji seji skupščine, ki bo predvidoma 25. septembra, razpravljali o odloku o priznanjih občine, do tedaj pa bo komisija za volitve in imenovanja menda tudi že objavila razpis. ČASOPIS SLOVENEC - V nedeljo bo na otvoritvi ribniškega sejma poleg slavnostnega govornika, ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča, zbrane nagovoril tudi direktor časopisa Slovenec. Z njegovim nastopom bodo širši javnosti predstavili do nedavnega le redkim znano dejstvo, da je bil ustanovitelj Slovenca Ribničan. To je bil kanonik Karel Klun, ki sc je rodil 15. oktobra 1841 v Prigorici. Klun je bil deželni in državni poslanec in se je aktivno vključeval v tedanje politično življenje. V letih od 1873 do 1879 je bil tudi prvi urednik Slovenca. Umrl je 8. julija 1896 v Budimpešti. Sevniški paberki CIMOS - Ko je nek Boštanjčan na slovenskem radiu slišal reklamo Cimosa o 20 letih prijateljstva, s katero to podjetje poziva na praznovanje z njimi, ni razbil radijskega sprejemnika, čeprav je bil ob takšni samoreklann hudo besen. Končno pa ubogi radijski sprejemnik ni prav nič kriv za njegovo sveto jezo. Pri prodajalni Novotehnc v Krškem je namreč naš bralec prW 180 dnevi naročil in vplačal avto AX-Tedaj pa so mu dobavo jeklenega konjička zagotavljali v 90 dneh. Ker družinski proračun seveda ni prenesel, da bi zadržal stari jugo, dokler ne dobi novega avta, je razočarani kupec obsojen na pešačenje dvakrat dlje, ko je sprva računal. Kaj slaba tolažba Boštanjčanu in našemu bralcu hkra i je dejstvo, da prodajalec in proizvajalce nista nategnila le njega. GROŽNJE - Na zasedanju sevniške občinske skupščine je, kot smo ze poročali, najstarejši poslanec protestiral zoper po telefonu izrečene grožnje poslanskega kolega zaradi njegovi besed, izrečenih v parlamentu. BofO morda na prvi podopustniški seji sevniškega parlamenta priča zahtevi poslancev Borisa Pcrnovška in Alojze Zalaščka iz Boštanja za njuno za: Obadva sta v skupščini že spraševa a in opozarjala na domnevne nepravdno sti trojice boštanjskih avtoprevoznik in njihovega poglavaija glede pora gramoza iz boštanjske gramoznice za dokončanje nasipa na levem breg Mirne v Dolenjem Boštanju. Poslans imuniteto sicer že imata, a ta n zaleže tudi kot fizična zaščita Pre grožnjami podjetne četverice, ki s počuti užaljeno v svoji veličini, cc drzne kdorkoli drezati v njihova nedotakljiva lovišča. 6 DOLENJSKI UST Krške novice SKRITE ŽELJE - Ko so nadebudnega Krčana pobarali o njegovih tajnih željah, je odgovoril: “Rad bi imel najnovejšo knjigo Silva Mavsarja o nuklearki, res, zelo rad bi jo imel. Ampak, veste, še bolj od tega pa bi si želel dobiti v roke tisti Teleks, v katerem Silvo zagreto zagovarja nuklearke.” STROKOVNJAKI - Zbranim krškim kmetom je, kot se z.a funkcionarja spodobi, spregovoril tudi predsednik Slovenske kmečke zvezeLjudske stranke Marjan Podobnik. Zagreto je branil kmetove pravice, se zavzemal za slogo med delavci in kmeti. In slednjič je zagrmel: “Mi, strokovnjaki Slovenske kmečke zveze se bomo zavzeli za pošteno razdelitev solidarnostne pogače.” Marsikomu je ob tem zastal dih, saj je bila to najpomembnejša novica dneva. Maijan Podobnik - pa strokovnjak. Še dobro, da je to nadvse yisoko mnenje o sebi povedal na glas in tudi v mikrofon. KOLCAMOŽJE - Kdo ve, ali se jo delavcem, zaposlenim v bivši temeljni organizaciji kooperantov pri Agrokombinatu, v nedeljo dopoldne močno kolcalo. Če drži pregovor, da se kolca človeku, ki ga vlačijo po zobeh, so morali biti pravi kolcamož-je. Medtem ko so se brezskrbno sprehajali po Pomurskem sejmu in Pasli radovednost, so si jih kmetje v krškem Domu kulture močno privoščili. SLAB SPOMIN? - Pred leti, ko so bile moderne in zato množično obiskane javne razprave o savskih elektrarnah, so zagovorniki čistega okolja rekli marsikatero ogorčeno besedo in postavili mnogo zahtev. V eni so se jim glasno pridružila vodstva posavskih občin pa programski svet za Krško polje in morda še kdo. Vsi so v en glas tulili, kako ne bodo pustili, 'ki bi začela obratovati HE Vrhovo, dokler Sava tudi od Radeč navzdol ne bo čistejša za en kakovostni razred. Danes graditelji obetajo skorajšnjo otvoritev HE, Sava pa mirno teče naprej, bolj umazana kot kdaj prej. Pa brez skrbi, volitve se bližajo in z njimi spet polna usta obljub. Novo v Brežicah SPIJO - Člani brežiškega izvršnega ^cta sporočajo stranki LDS in vsej vesoljni javnosti, ki jo zanima, kaj je naredilo njihovo izvršno telo do sedaj, da spijo. Vsi po vrsti dremuckajo, po novem pa bodo še glasno smrčali, da bodo ljudje slišali, da delajo. PLASTIKA - V Brežicah se srečujejo s hudimi težavami, ker jim v mestnem jedru primanjkuje parkirišč, “daj so izrisali plane, po katerih naj P* pridobili celo vrsto prostorčkov za Ipklenc konjičke. Že vnaprej vedo, da jun bo kdo oporekal, ker jemljejo mestu zelene površine, a so prepričani, da so težave s parkiranjem in prometom skozi mesto hujše. Nekdo le drznil pripomniti, da se dajo Parkirišča ozeleniti. Lepo izkoplješ uknje in zasadiš drevesa. Bo predlog Pfetrd oreh za Brežičane? PODTALNO - Občinska vlada se °°'J kot starega podzemlja pod mestnim jedrom boji podtalnega delovanja. Ko so slišali, da so priprli Zmaga Jelinčiča, so takoj vestno Z-aceli pregledovati svoje avtomobile, da ne bi naleteli na kakšno podtaknjeno bombo. Prvi osumljenec za ta dejanja je trenutno občinski odbor ■beralnih demokratov. Kaj si ti mislijo o takih ugibanjih in “hecih”, Je druga zgodba. Zanimivo pa bi bilo mikati, kaj dela vsako jutro pri °bčinskih vratih pes. Mnogi so Prepričani, da je občinski in da Podstavlja prvi zaščitni ukrep Občinarjev. Tik pred zaključkom redakcije smo od liberalnih demokra-,ov prejeli vest, da je eksploziv Predrag za uničevanje občinskih ciljev. “Očinski pes je torej odveč, zato mu P°do, tako kot so že medijem, vrgli kako pošteno kost za glodanje. KRŠKO — Čeprav smo zadnjič zapisali, da so se v Krškem sporazumeli glede ustanavljanja kmečkih zadrug, pa ta ugotovitev ne drži. Iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zadruge Krško je namreč za minulo nedeljo ponovno sklical zbor kmetov in delavcev bivše temeljne organizacije kooperantov. Želeli so še enkrat razpravljati o možnosti preoblikovanja celotne organizacije kooperantov v kmečko zadrugo. Na veliko razočaranje prisotnih kmetov zbor že v tretje ni bil sklepčen, saj se je odzvalo le pet delavcev in 201 kmet—kooperant. Razprava zato ni bila preveč plodna, saj so prisotni drug na drugega valili krivdo za neuspeh in »se polivali z gnojnico«, kot so na koncu slikovito ugotavljali posamezniki. Kdo je v resnici kriv, da v Krškem še nimajo zadruge, podobno kot v večini ostalih občin, je tudi po triurnih vročih razpravah ostalo nejasno. Bržkone je bil za sedanji razplet dogodkov usoden čas, ko so kmetje dopustili, da seje temeljna organizacija »utopila« v Agrokombinatu. Verjeli so namreč, da bo Agrokombinat bivšemu TOK KTS po sprejetju zakona o zadrugah omogočil preobli- i;; r' '{ IZ NKŠIH OBČIN PAROHI liliist ■ A -i - ■ ■• ‘•'O. IZ NtkŠIH OBČIN ii Nesloga jih bo še dolgo tepla v tretje kooperantom krškega Agrokombinata ni uspelo preoblikovati ne-kdanje temeljne organizacije v kmečko zadrugo — Kdo je kriv?_ DVA TISOČAKA ZA PET RUBIKOV VODE BREŽICE — V dolgem sušnem obdobju je marsikje na obronkih Goijan-cev in Kozjanskega presahnil tudi zadnji vir pitne in tudi drugačne vode. Komunalno stanovanjsko podjetje iz Brežic, ki skupaj z gasilskimi društvi že dalj časa dovaža vodo na ogrožena območja, je naredilo izračun stroškov. Prevoz ene cisterne s 5 kubiki pitne vode na razdalji 20 km stane natanko 2.085,55 tolarjev. Za kmečko prebivalstvo, ki potrebuje vodo tudi za živino, je to nedvomno velik strošek. Resje sicer, da ga bodo lahko pripisali v poročilo o povzročeni škodi po suši, vendar v povrnjeno škodo le malokdo verjame.. NI USTREZNIH KADROV POSAVJE — V juliju je bilo v Posavju 3.749 iskalcev zaposlitev, kar je za 40 odst. več, kot jih je bilo ob enakem času v lanskem letu. V sevniški občini se je število iskalcev povečalo za 56 odst., v krški za 30 in v brežiški pa za 45 odst. Čeprav je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih veliko mladih, pa omenjeno povečanje ne gre na njihov račun, temveč na račun presežkov v podjetjih. kovanje, a je vodstvo kombinata v nasprotju s tem želelo v zadrugo preoblikovati celotno podjetje. Iniciativni odbor se s tem ni strinjal, pozneje pa tudi zakon kaj takega ni več dovoljeval. Iniciativni odbor je nadaljeval aktivnosti za ustanovitev zadruge, ki bi nasledila TOK KTS in podedovala tudi pripadajočo lastnino. Ko je prvič sklical zbor delavcev in kmetov, je pogrešil, ker delavcem ni dopuščal enakopravnega članstva v zadrugi. Zbor ni bil sklepčen, ravno tako ne naslednji in enako se je spet zgodilo v nedeljo. Res je, da delavcev skorajda ni bilo, drži pa tudi to, da niti kmetov—kooperantov ni bilo dovolj za sklepčnost. Morda je v vseh teh obtožbah nekaj resnice, vendar pa največ krivde za neuspeh zbora in z njim referenduma o zadrugi nosi neenotnost in slaba organi- SOP KLEPAR, Podjetje za proizvodnjo industrijske opreme Krško, p.o. Žadovinek 39 68270 KRŠKO razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodjo komercialne službe Kandidati morajo za razpisano delovno mesto poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali visoko izobrazbo tehnične ali družboslovne smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: SOP KLEPAR p.o., Žadovinek 39, 68270 KRŠKO, »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku razpisa. ziranost kmetov. Le-to je spretno izkoristil Mercator—Agrokombinat in še • Prisotni na nedeljskem zboru so se veliko vpraševali o vzrokih za neuspeh. Mnogi so direktno obtoževali direktoija Agrokombinata Ivana Kozoleta, češ da je odsvetoval delavcem udeležbo na zboru in jih istočasno poslal na Pomurski sejem. Predstavnik delavskega sindikata je iniciativnemu odboru očital, da preveč krivde vali na delavce, Kozole pa spet odboru, da ni želel sodelovati s podjetjem. pravočasno prevzel pobudo za ustanovitev vinogradniške in prašičerejske zadruge. Zbrani kmetje so zato ugotovili, daje najbolje, da na novem zboru ustanovijo posebno splošno zadrugo, nato pa se čim tesneje povežejo še z ostalimi, že ustanovljenimi zadrugami, da bi si priborili zadružno lastnino. Njihov cilj je seveda dobiti 51 odst. lastnine Agrokombinata, a do njega bo zelo težko priti. Časa je namreč izredno malo, saj je 27. september zadnji rok za oddajo zahtev po zadružni lastnini. B. DUŠIČ-GORNIK Podjetje Elbi bo zaposlilo Tomalove delavce Komu denar za nova delovna mesta? BIZELJSKO - Podjetje To-mal, d.o.o., Semič, kije imelo v najemu občinske prostore na Bizeljskem, je opustilo s proizvodnjo ter na cesto kot tehnološke presežke postavilo 20 delavcev. Poleg tega občini Brežice še vedno dolguje 2,3 milijone tolaijev za večmesečno najemnino poslovnih prostorov. Občina bo odslej oddajala prostore podjetju Elbi, d.o.o., Bizeljsko, pod pogojem, da takoj zaposli 7 delavcev iz bivšega Tomala, s povečanjem proizvodnje pa še več ostalih delavcev. Lastnik nove firme je preddelavec v bivšem Toma-lu, ki bo nadaljeval nekdanjo proizvodnjo. Pri tem ima podporo vseh 20 odpuščenih delavcev, zato je upati, da do delo dobro steklo. V Brežicah so mnenja, da bi morala država strogo kontrolirati, komu dodeljuje denar za nova delovna mesta. Podjetnik, ki bi tako pridobljen denar z dobičkom izkoristil za lastne interese, ne bi smel nikoli več dobiti podobnih sredstev. Na žalost pa take kontrole naša država ni vgradila v zakon, tako da je podjetnik Malenšek (Tomal, d.o.o.) pravzaprav izpolnil vse zakonske obveze. Prejel je 118 tisoč DEM, ker je zaposlil 24 nekdanjih Iskrinih delavcev, pa jih je po dveh letih, kot to dovoljuje zakon, odpustil. Res pa je, da podjetje ni bilo v izgubi in zato ni bilo pravega razloga za odpuščanje. Kako je Malenšek prišel do nekdanjih Iskrinih strojev, ki jih je želel skupaj z vso proizvodnjo preseliti v Semič, javnosti ni znano. Zvedelo pa se je, da selitev proizvodnje ni uspela, ker ni dobil ustreznega strokovnjaka, saj že omenjeni preddelavec Rožman ni hotel z njim v Semič. B. D.-G. RAZOČARANI KMETJE — Tudi prisotnost predsednika Zadružne zveze Slovenije (levo) in predsednika SKZ — LS Marjana Podobnika (zadaj, za Janezom Žar-nom, predsednikom iniciativnega odbora) krškim kmetom ni pomagala kaj dosti (Foto: B. D.-G.) ___________________ Kaj skriva brežiško podzemlje? Veliki objekti pod mestnim jedrom v Brežicah — Najprej preprečiti propadanje, _______nato obnoviti in poiskati podjetne vsebine za nove prostore_ V času od 7. do 21. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Cener iz Leskova — Majo, Nermina Bečirevič iz Kremna — deklico, Stanka Kukovič z M. Kamna — Nušo, Zdenka Kodrič iz Brežic — Uroša, Marta Kodrič iz Črešnjic — Petro, Vesna Turnšek iz Sp. Starega grada — Nejca, Milojka Šerbec iz Brestanice — Tilna, Kristina Lukež iz Brežic — Mašo, Mojca Macur iz Krškega — Nejca, Lidija Žmavčič iz Brežic — Teo, Slavica Beloševič iz Dobove — Anjo, Maruška Krautblat iz Brežic — Lucijo, Doris Fabjančič iz Boštanja — Jakoba, Majda Molan iz Blatnega — Marjetko, Oksana Kujundžič iz Krškega — Jeleno, Emina Mahmutovič s Senovega — dečka, Suzana Petrič iz Žejnega — Kristijana, Brigita Smilja-novič iz Brežic — Lavro, Marta Runo-vec iz Krškega — Miha, Polona Radej iz Krškega — Evo, Natalija Račič z Dr-novega — Klemena, Damjana Zupančič iz Bušeče vasi — Denisa, Suzana Vovk iz Brežic — Denisa, Mira Hrovat iz Dobove — Miha. Čestitamo! BREŽICE — Predsedstvo brežiške skupščine je pred časom na čelu z županom raziskalo mestno podzemlje, za katerega so izvedeli ob javnih obravnavah načrta o ureditvi mestnega jedra ter ob več izjavah občanov. Pod starim mestnim jedrom se namreč nahajajo podzemni prostori, ki v katastru niso evidentirani. Šlo naj bi za zidane objekte v obliki dvoran, kleti, hodnikov in katakomb, ki so bili nekoč povezani z nadzemnimi objekti v starem jedru. Osrednji objekt brežiškega podzem- stvo, ki ga bodo morali upoštevati v lja je vsekakor obokana pravokotna vseh načrtih o prenovi mestnega jedra, dvorana v velikosti 6,5 x 40 m. Dostop Da bi razvozlali njegovo skrivnost, bo ter hkrati izvesti sondiranje celotnega mestnega jedra od pošte do gradu. B. D.-G. Brežiška LDS vprašuje, kaj je zdaj z načrti Gospodarska ploščad BREŽICE — V brežiškem odboru LDS so prepričani, da se načrti o obmejni ploščadi Obrežje prepočasi uresničujejo. O vprašanju obmejne gospodarske ploščadi so v občinski skupščini prvič spregovorili lansko poletje. Letošnjega februaija so liberalni demokrati skupščini in izvršnemu svetu zastavili več vprašanj v zvezi s tem načrtom. Ker še do danes niso dobili odgovorov, želijo s njimi seznaniti tudi javnost. Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik Veljko Jukič, v odboru menijo, da je izgradnja gospodarske ploščadi ena pomembnejših nalog pri razvoju občine, ki leži ob meji in veliki prometni žili. Po nekaterih načrtih naj bi na več kot 12 ha zgradili špedicije, menjalnice, gostinske lokale, trgovine z ekskluzivnim blagom, bencinske črpalke, avtopralnice, različne servise in celo blagovnice. Podjetja in zasebniki so menda vložili več kot 80 ponudb za vlaganje kapitala na bodoči ploščadi, vendar vsa zadeva še vedno visi v zraku. Liberalni demokrati se zato vprašujejo, ali so ti izredno pomembni načrti za brežiško gospodarstvo sploh realni in če so, kdo je potem kriv, da njihova izvedba stoji. Izvršni svet naj bi jim odgovoril, zakaj zamude s prostorsko izvedbenimi akti, kakšni načrti so naročeni, v kateri fazi izdelave so in kdaj bodo izdelani, ali so zemljišča za ploščad že odkupljena, ali so bodoči investitorji že dobili kakšne odgovore in v kolikem času bodo lahko pričeli z izgradnjo objektov. V Brežicah so predvidevali, da se bo s to projektno nalogo ukvarjala delniška družba Center za razvoj Posavja, ki naj bi jo ustanovili: občina Brežice, Sava-projekt Krško in Center za razvoj Ljubljana. Delegati brežiške skupščine pa se spomladi niso odločili za udeležbo v tej družbi, zato ni zaživela. Je pa vzporedno nastalo zasebno podjetje z enakim imenom in podobno dejavnostjo. Liberalni demokrati se zdaj bojijo, da ne bi to podjetje dobilo koncesije za izvedbo projekta obmejne ploščadi mimo občinske skupščine. B D -G • Instinkt ni nič drugega kot spomin človeškega rodu, ki se podeduje iz roda v rod (Forel) do nje je izpred Del Cottove hiše, Cesta prvih borcev 23, kjer so v pločniku leseni plohi. Pod njimi se skriva s sigo obdan hodnik z 78 zavitimi stopnicami. Naravne osvetlitve v prostoru ni, vendar so vidni sledovi električne napeljave in ometa. Izhod iz dvorane na nasprotni strani je zasut, ker so popustile zaščitne opore pred bombnimi napadi v 2. svetovni vojni. Predvidevajo, daje med zasutim materialom tudi del zgodovinskega obzidja, na kar opozarjajo veliki izklesani kamni. Zaradi zapore se v dvorani nabira meteorna voda, ki načenja zidove in opeko, tako da zanemarjeno podzemlje zdaj ogroža nadzemne stavbe. Zato bodo morali v Brežicah takoj odpreti izhod proti Vrbini, da bo voda lahko odtekala, zidovi pa se osušili. Pri delu bodo morali zagotoviti tudi nadzor arheologov, saj gre za poseg v samem zgodovinskem delu mesta. Podzemni prostori so torej novo dej- • Najslabše, kar se lahko zgodi novinarjem, je, da bi bila politična oblast z njimi zadovoljna. (Splichal) treba preveriti pisne vire in dokumentacijo ter ustna pričevanja domačinov. Če • Še neraziskani del zgodovinskega mestnega jedra daje mestu nove možnosti. Pred tem bo seveda treba preprečiti razpadanje in poskrbeti za obnovo. Le tako bo brežiško podzemlje nekoč lahko dobilo sodobno funkcijo, ki pa bo kljub vsemu še spominjala na sicer zanemaijeni del brežiške zgodovine — življenje ob Savi. Kaj bo v bodočnosti v teh prostorih, je še neznanka, možnosti pa je gotovo veliko, bodo hoteli zares odkriti, kaj skriva brežiško podzemlje, bodo morali posneti vse znane objekte in jih vnesti v kataster SUŠA ŠE TRAJA — Koruza je letos prisilno dozorela, zrnje pa je majhno in zavelo. Nekateri kmetje so še pravočasno poskrbeli za silažo, a je kljub temu stalež živine na Krškem polju že ogrožen. Svetovalna služba je v krški občini prek medijev, oglasnih desk in z letaki svetovala kmetom siliranje koruze ter zalivanje v vinogradih in sadovnjakih, kaj več pa ni mogla narediti Zdaj svetuje setev predzimskih krmnih posevkov, če ne prej, vsaj zgodaj spomladi Semena za tovrstne posevke jim je obljubila novomeška kmetijska šola Agrokombinat Krško obvešča kmete, da v njihovem podjetju lahko nabavijo pivske tropine, ugodno kupijo koruzo vzmju, naposestvu v Žadovinkupajepo zelo nizki ceni na razpolago tudi koruza za siliranje. (Foto.B. Dušič-Gomik) Na Obrežju še stranišča nimajo Brežičani želijo ob mejnem prehodu urediti gospodarsko ploščad — Objekte bi rado gradilo čez 80 podjetij — Kako z odkupom zemljišč?_ KULTURNO MRTVI? BREŽICE — V petek zvečer sta Turistična zveza in Posavski muzej Brežice priredila koncert svetovno znanega dixiland ansambla »Green-town jazz band« iz Ljubljane. V lepem okolju na dvorišču brežiškega gradu seje na žalost zbralo le malo ljubiteljev tovrstne glasbe, tako je večina od 300 sedežev samevala. Le kaj je zadržalo Brežičane doma? Vrhunskih kulturnih dogodkov v mestu na jugu Slovenije ni ravno veliko. Če večine že ne zanima dixi-land, bi lahko spustili na pašo vsaj svojo radovednost. BREŽICE — Brežiški izvršni svet je v petek sprejel sklep o 14-dnevni javni razgrnitvi prostorske dokumentacije za t.i. gospodarsko ploščad na mejnem prehodu Obrežje. Gre za začasno ploščad, ki bi jo pozneje nadomestila stalna, po nekaterih napovedih čez 12 ha velika ploščad, na kateri bi našle mesto špedicije, menjalnice, gostinski lokali, trgovine z ekskluzivnim blagom, bencinske črpalke, avtopralnice, različni servisi in celo blagovnice. Različna podjetja so vložila že čez 80 jenega prehoda. Brežičani so že hoteli ponudb za vlaganje kapitala na bodoči ploščadi in tudi na ostalih mejnih prehodih v občini. Kot so poudarili člani izvršnega sveta, bodo v prvi fazi imela prednost tista domača podjetja, ki so z uvedbo državne meje največ izgubila. V odgovor liberalnim demokratom so tudi navrgli, da so v preteklem letu dni naredili veliko na področju študij in načrtov, čeprav za to delo javnost ne ve. Ker je mejni prehod nastal čez noč, njegovi uslužbenci nimajo niti osnovnih možnosti za normalno delo (prehrana, stranišča), potniki pa ne normalno ure- zagotoviti vsaj najnujnejše, vendar za to niso dobili soglasja države, čeprav bi se jim naložba do danes že povrnila. Tako zdaj pripravljajo načrte po redni, a seveda počasnejši poti. Načrti predvidevajo začasno obmejno ploščad, ki bo po vsej veijetnosti morala zadostovati za kakih 10 let, kolikor bo država potrebovala, da bo dokončno določila mesto mejnega prehoda in ga tudi izgradila. Poleg tega brežiške načrte ovirajo še nerešena vprašanja okrog mokriške HC, povezave z mejnim prehodom Rigonce in mo- • V času javne razgrnitve bodo zbirali pripombe na načrt, medtem pa upajo, da jim bo uspelo sporazumeti se s sekretariatom za kmetijstvo in z lastniki kmetijskih zemljišč; le-te naj bi prinesla občini mnogo več dobička, če bi na njih postavili obmejne gospodarske objekte. V tem trenutku so še vedno najbolj pereča vprašanja v zvezi z odkupom zemljišč, spremembe njihove namembnosti in koncesije za gradnjo, ki bi jo Brežicam morala podeliti republika. Istočasno že rešujejo izgradnjo telefonske in vodovodne povezave za oba mejna prehoda na Obrežju in še za bivši Tehnično remontni zavod, ki mu je hrvaška stran zdaj zaprla dovod vode. rebitno železniško križišče. B. D.-G. DOLENJSKI LIST Ali izpolnitev pogodbe ali stavka Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je pripravljen s stavko izterjati od vlade izpolnitev kolektivne pogodbe — Nezadovoljni s pogajanji ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiim LJUBLJANA — Novo šolsko leto se začenja z nekaterimi odprtimi vprašanji. Nerazrešen gmotni položaj učiteljev je gotovo eno najbolj občutljivih in perečih. Sindikati vztrajajo, naj se splošna kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti izvaja dosledno. Vlada zatijuje in dokazuje, da to preprosto ni mogoče, ker v proračunu ni dovolj denarja. Ali se potemtakem spet napoveduje stavka? Kulturniki opeharjeni in razočaranj V zvezi z nekdanjim Domom JLA v Novem mestu NOVO MESTO — Pomanjkanje prostorov, predvsem ustreznih prostorov za kulturo je star novomeški problem. Že takrat, ko kulturna dejavnost še ni bila tako razvejena, kot je danes, so skupine tarnale, da nimajo kje vadili in da so težave tudi z nastopanjem. O tej problematiki je tekla beseda na mnogih in najrazličnejših sestankih, tudi napisanega ni bilo malo, premaknilo pa se ni skoraj nič. Res je, da je bil prenovljen kulturni dom na Prešernovem trgu, vendar to prostorske stiske ni rešilo. Oder je ostal v glavnem tak, kot je bil, se pravi premajhen, v dvorani pa je nameščenih celo manj sedežev, kot jih je bilo pred obnovo. Ves čas so imele težave z nastopi predvsem večje skupine, od pevskih zboro v, godb in folklore do simfoničnega orkestra, ki je začel delovati zadnja leta. Prav tako ni bilo možnosti, da bi na novomeškem odru gostovala katera od opernih hiš ali filharmonija, da gledališč z večjimi scenami in ansambli niti ne omenjamo. Da pa bi No vo mesto potrebovalo sodoben oder in dvorano z najmanj 500 sedeži, zlasti še, če hoče ostati v vlogi dolenjskega kulturnega središča, je med drugim ugotovil tudi prejšnji kulturni minister dr. Andrej Capuder, ko seje (nekako sredi s voj ega skrajšanega mandata) sestal s predstavniki novomeške kulture. V zadnjem času, predvsem pa po lanskoletni vojni v Sloveniji in po odhodu jugovojske iz naše države so se kulturniki močno zavzemali za to, da bi nekdanji Dom JLA v Novem mestu spremenili v kulturni dom. Tudi na okrogli mizi, ki se je je udeležil tudi občinski kulturni minister, so menili, da bi bil greh, če omenjenega doma ne bi dobila kultura Govor je bil o tem, da bi lahko imeli kulturni center in da bi bilo v njem dovolj prostora tudi za kulturno dejavnost mladih. Velika pridobitev pa bi bila dvorana z odrom, se pravi velikadvora-na, kjer bi, če bi ustrezno uredili oder, lahko vadili in nastopali vsi prej omenjeni, zlasti pa domače skupine. Potrebna je bila le še končna odločitev, da bivši Dom JLA pripade kulturi, saj so kulturniki pri občinskih oblasteh načelni pristanek menda že dobili Res pa je bilo vseskozi v zraku vprašanje stroškov tako za popra vila v zgradbi kot za vzdrževanje objekta, saj so na občini neradi slišali da bi šel denar za to iz proračuna Kakorkoli že, ko so se novomeški kulturniki že videli v nekdanjem Domu JLA, kjer so mislili že to jesen nadaljevati s svojo dejavnostjo, pa jih je neprijetno presenetil sklep občinske vlade in njen razpis v Dolenjskem listu, da se ta zgradba daje na voljo tistim, ki imajo denar za prenovo, in v najem za najrazličnejše poslovne dejavnosti Res, da je v razpisu navedeno, da bo moč v objektu, v skladu z njegovo novo namembnostjo, organizirati tudi kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti vendar predvsem kulturniki ne verjamejo, da bodo lahko prišli zraven. Menijo, da je malo verjetno, da bi kateri od podjetnikov oz. investitorjev vlagal denar za omogočanje kulturnih dejavnosti predvsem prireditev, zato so se, zagrenjeni nekako že sami odpisali. Dirigent novomeškega simfoničnega orkestra, Zdravko Hribar. celo meni, da bo to najbrž pomenilo zaton lega orkestra, saj je njegovo perspektivo videl samo v dvorani in odru (seveda preurejenem) bivšega doma JLA. Skratka, med novomeškimi kulturniki prevladuje prepričanje, da je omenjenija vni razpis naperjen zoper interese novomeške kulture, zlasti pa, kot rečeno, zoper interese nekaterih dejavnosti in velikih skupin. »Če poslej v Novem mestu česa ne bo, za to ne bomo mi krivi,«pravijo razočarani kulturniki L ZORAN »NOVI« KRALJ LEAR LJUBLJANA — Premiera Shakespearove drame Kralj Lear, ki jo pripravljata Drama SNG v Ljubljani in Cankarjev dom, bo 4. oktobra. To bo nekonvencionalna predstava z igro, drugačna kot dosedanje. Pobudo za ta projekt je dal znani igralec Radko Polič, ki bo tudi nastopil v naslovni vlogi. Do konca leta naj bi se zvrstilo trinajst predstav. Vse počitnice so potekala pogajanja o višini izhodiščne plače za prvi tarifni razred v posameznih poletnih mesecih. Po kolektivni pogodbi je namreč ta plača podlaga za plače v družbenih dejavnostih, tako tudi za učiteljske. Vlada se je sklicevala na ugotovitev, da je rast življenjskih stroškov od junija do avgusta vidno upadla, in menila, daje treba to upoštevati kot pomembno dejstvo. Še več, ob oceni finančnega ministrstva, da so bile junija izplačane plače v dru-žebenih dejavnostih izenačene s plačami v gospodarstvu, je vlada celo menila, da je potrebno kolektivno pogodbo v njenem tarifnem delu spremeniti. Vladaje tako sredi pogajanj o višini izhodiščne plače odstopila od veljavne kolektivne pogodbe in predlagala, da bi izhodiščno plačo poslej določali glede na rast stroškov življenjskih potrebščin, poleg tega pa še eskalacijsko lestvico, po kateri bi se plače povečevale v manjšem odstotku kot cene. Vlada je tudi pripravila in poslala skupščini v sprejem zakon o določanju izhodiščne plače za negos- podarske dejavnosti. Zakon v bistvu povzema predlagano in bo z njim vlada dobila, če bo sprejet, pravno podlago za ravnanje na področju plač v negospodarstvu in torej tudi za suspenz tarifnega dela kolektivne pogodbe. Kot vemo, je zbor občin ta zakon že sprejel, medtem ko ga druga dva zbora še nista uvrstila na dnevni red. V nadaljevanju pogajanj so sindikati zahtevali od vlade, naj umakne zakon o določanju izhodiščne plače, in pristali na spremembe kolektivne pogodbe, vendar s popravki tistega, kar je predlagala vlada. Izračunali so, da bi morala izhodiščna plača za julij oz. avgust znašati 24.000 tolarjev. Na pogajanjih 25. in 26. avgusta je vlada ostajala pri svojem. Dosežen je bil samo en kompromis, namreč ta, da se pri izhodiščni plači za avgust upošteva porast življenjskih stroškov. Po izračunu vlade bi bila izhodiščna plača bruto 21.547 tolarjev, medtem ko bi morala biti ta plača po izračunu sindikatov 21.770 tolarjev. Komu nagrada Vilenica 92? Mednarodno pisateljsko srečanje s podelitvijo te nagrade bo od 9. do 12. septembra v Sežani Mednarodna literarna nagrada Vilenica si je že z dosedanjimi podelitvami pridobila in utrdila sloves uglednega srednjeevropskega priznanja za književnost. Vsako leto je ob promociji nagrajenca, ki jo opravijo v kraški jami, po kateri se nagrada imenuje, vrsta literarnih in drugih prireditev ter najrazličnejših slovesnosti, ki pomembno zaznamujejo kulturno življenje okolja, v katerem se vse to dogaja. Velikega pomena je tudi vsakokratni disput, ki ima namen obdelati takšno temo iz tokov sodobnega dogajanja v literaturi in širše v kulturi, da je zanimiva za čim večje število udeležencev. Razumljivo, da privabijo vileniška dogajanja vsako leto številne pesnike, pisatelje in druge udeležence, ki so v službi pisane besede, duha in misli, in to ne samo iz dežel in držav skupnosti Alpe — Jadran, ampak tudi iz drugih predelov Evrope. Vilenica je tako postala ne le kraj in priložnost za pisateljska srečanja, temveč tudi stičišče evropskih kultur in literatur, za svet zgled in simbol možnega sožitja, za slovensko literaturo pa še posebej način njene afirmacije v svetu. Nagrado Vilenica za leto 1992 bodo podelili v soboto, 12. septembra, ob 19. uri na slovesnosti v jami Vilenici. Kdo bo nagrajenec, bo znano dan prej, in sicer bodo ime nagrajenca sporočili na novinarski konferenci v portoroškem Avditoriju. Kdo bo dobil priznanje Kristal Vilenice 92 za najboljši prispevek v publikaciji Vilenica 92, bo odločila mednarodna žirija kritikov jn publicistov, podeljeno pa bo v Štanje- lu na Krasu. Tam bodo tudi predstavili slovenski prevod knjige lanskoletnega nagrajenca Vilenice, poljskega književnika Zbigniewa Herberta. Na posebni prireditvi v Lipici pa bo predstavitev slovenskih založb. Naslov letošnjega disputa je: Razkroj univerzalizma, iskanje identitet v literaturi, kulturi... Disput bo v občinski sejni dvorani v Sežani. Z razpravama bosta nastopila Egon Bavčar, in sicer na temo Univerzalizmi in njihova facies hypocritica, in Peter Esterhazy iz Madžarske, eden od dosedanjih nagrajencev Vilenice, ki bo govoril na temo Postmoderni barbarizem ali Evropa brez lastnosti. Ker sta obe temi že po naslovih žgečkljičvi, je pričakovati živahno iskrenje misli tudi v razpravi, ki bo potekala predvidoma kar dan in pol. Literarna večera bosta v Opčinah in Piranu. Tako bo Vilenica 92 vsaj malo pljusnila tudi čez mejo, med Slovence v zamejstvu. Na Opčinah bo tudi sprejem za književnike, in sicer pri predsedniku tamkajšnje Hranilnice in posojilnice. S sprejemom udeležencev pa se bo letošnje štiridnevno pisateljsko srečanje Vilenica 92 sicer začelo. Društvo slovenskih pisateljev in Kulturni center Srečka Kosovela v Sežani si kot neposredna organizatorja želita, da bi vse steklo po načrtu, predvsem pa, da bi Vilenica 92 pritegnila iz Slovenije in drugih evropskih dežel čimveč pesnikov, pisateljev, kritikov, publicistov in drugih udeležencev. I. ZORAN Če so nekateri sindikati dejavnosti zelo blizu temu, da bi kompromis sprejeli in naj bo kakorkoli že, pa ga sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije odločno zavrača, kakor tudi način, da bi vlada ukrepala zunaj veljavne pogodbe in s pomočjo parlamenta. Menijo namreč, in tak je bil tudi prvotni dogovor, da se poganjanja nadaljujejo samo v zvezi s pogodbo, in to vse do njenega izteka, ter da se urejanje plač tudi v prihodnje lahko doseže samo s sklenitvijo nove kolektivne pogodbe med vlado in sindikati. Izvršni odbor omenjenega sindikata je presodil, daje potrebno nadaljevati pritisk na vlado, in to tudi s stavko, čeprav so okoliščine za organizacijo stavke v posameznih dejavnostih zelo neugodne. Sindikalnemu članstvu predlaga, naj se odloči, ali je pripravljeno z enodnevno opozorilno stavko izterjati polno izpolnjevanje kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in obenem podpreti zahteve vodstva sindikata pri sklepanju o spremembah kolektivne pogodbe. Kako se bodo v šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter v znanstvenoraziskovalnih ustanovah odločili, bodo sindikalni zaupniki sporočili na sedež sindikata do 15. septembra. Na podlagi teh sporočil bo republiški odbor sindikata na plenarni seji, ki bo do 20. septembra, odločal, ali stavka bo in kdaj bo. I. ZORAN 26.000 PRVOŠOLČKOV V torek, 1. septembra, ko se je pričelo novo šolsko leto, je 26.000 slovenskih otrok prvič sedlo v šolske klopi. Število prvošolcev se v Sloveniji zmanjšuje. Pred desetletjem in polje začelo osnovno šolo obiskovati nad 27.000 otrok. ŠOLANJE BEGUNSKIH OTROK V Sloveniji je med begunci, predvsem iz Bosne in Hercegovine, več tisoč šoloobveznih otrok. Ministrstvo za šolstvo in šport naše države si prizadeva, da bi šolanje omogočili tudi njim. Pouk bodo ponekod organizirali kar v zbirnih centrih, poučevali pa bodo učitelji begunci in naši učitelji. Pouk bo potekal po skrajšanem programu, po tri ure dnevno. Kot je povedal šolski minister dr. Slavko Gaber, je od višine mednarodne pomoči odvisno, kdaj se bo pouk za begunske otroke pričel in kako bo organiziran. A kademski slikar Veljko Toman je kot udeleženec Krkine slikarske kolonije in Labodovega ekstempora večkrat slikal tudi Novo mesto. Posnetek ga kaže med slikanjem Glavnega trga. Sezono začenjajo Palme Tako je akademski slikar Veljko Toman naslovil svoj cikel, ki ga razstavlja v novomeški Krki NOVO MESTO — Novomeški ljubitelji likovne umetnosti so se minuli petek okoli 13. ure zbrali v avli poslovne hiše Krke, tovarne zdravil, v Ločni in prisostvovali otvoritvi razstave slikarskega cikla Palme, ki ga je ustvaril akademski slikar Veljko Toman. Umetnika in njegovo delo je z esejistično besedo predstavil pesnik in novinar Slavko Kvas, za kulturno razpoloženje pa je s svojim nastopom poskrbela novomeška dekliška vokalno-instru-mentalna skupina Copacabana. Oseminštiridesetletni Veljko Toman je v Novem mestu in sicer na Dolenjskem dobro znan umetnik, saj tu skoroda ni bilo slikarske kolonije, ki seje ne bi udeležil tudi on, kar pomeni, da je potem s svojimi deli sodeloval na skupinskih razstavah, poleg tega pa je že samostojno razstavljal. V času, ko je razstavljal v Dolenjski galeriji, je posebej za mlade obiskovalce demonstriral nekatere slikarske tehnike. V Novem mestu seje zlasti rad udeleževal Krkinih kolonij in Labodovega ekstempora. Do zdaj je imel več kot 60 samostojnih razstav in prek 70-krat sodeloval na skupinskih razstavah. Tudi je prejel nad 35 nagrad in priznanj, kar le potijuje njegovo slikarsko moč. Toman je eden naših najproduktivnejših slikatjev, ustvarjalec izjemnega zamaha, umetnik s svojskim slogom in izrazom, predvsem pa mojster za barve. Te žarijo tudi iz slik tematskega cikla, ki ga razstavlja v Krkini avli. Glavni, osrednji, vodilni, prevladujoči ali edini motiv, kakor že hočete, so na teh slikah palme, skratka, upodobljen je svet, v katerega se slikar ne zateka prav pogosto, je pa v njem lahko še razširil paleto barv z dodatnim niansi-ranjem. Ali če ponovimo besede Slavka Kvasa: »Barve v umetnosti razgrinjajo neskončne prepade sovraštva, prevzetnosti, čutnosti. V njih vzvalovijo vse skrajnosti med dobrim in zlim, med upom in obupom. Umetnost in slikarstvo Veljka Tomana nosita v sebi in odkrivata pot iz suž-nosti v notranjo svobodo, v toplo barvno zavetje, v šegavost in tragiko, za jok in zmagoslavje.« S to razstavo, ki bo odprta do konca septembra, seje v Krki začela obetavna jesenska razstavna se- iimiminiiiiiiimimiHiiiiimmimiiMMimiiiiiiiiMiimniiiiiiiMiiiiiiiiiininiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiHiir Papirčki kot pričevalci zgodovine Danes ob 19. uri bodo odprli v brežiškem gradu zanimivo razstavo Življenje na listkih 1945 — 1990, ki so jo pripravili kustosi za povojno zgodovino _ BREŽICE — Že skoraj _dve leti potuje po Sloveniji razstava Življenje na listkih 1945 — 1990, ki so jo v sodelovanju z Muzejem ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani in pod njegovim vodstvom pripravili kustosi za povojno zgodovino iz osmih slovenskih muzejev. Razstavo so do zdaj že videli v Murski Soboti, Celju, Novem mestu (lani, na ogled je bila od 10. maja do 23. junija), zatem naj bi gostovala še v Kranju in Ljubljani ter v Kot da se je Bienale zameril... Razstave 2. Bienala slovenske grafike Otočec v Novem mestu deležne manjše pozornosti laične in strokovne javnosti, kot si zaslužijo — Nekatere razstave predčasno zaprte — Do konca Bienala še slaba dva tedna NOVO MESTO — Novomeška likovna razstavišča so bila čez poletje zasedena z osrednjimi spremljajočimi in vzporednimi razstavami 2. Bienala slovenske grafike Otočec oziroma bi morale biti vse te razstave odprte in na ogled do torka, 15. septembra, kot je bilo dogovorjeno in določeno s programom. To pomeni da se do tega dne, ko se bodo iztekle vse bienalne in obbienalne prireditve z Novomeškim poletnim kulturnim utripom vred, v razstaviščih ne bi smelo dogajati nič drugega, kaj šele, da bi kje kakšno razstavo predčasno zaprli In vendar se je zgodilo prav slednje in v kar nekaj primerih. Najprej, menda že po nekaj tednih, so razdrli razstavo fotografij Bojana Radoviča v prostorih zavarovalnice Tilie, nazadnje, vendar Sele po treh mesecih, pa še razšla vo del obliko valca Petra Skalarja, prodekana Akademije za liko vno umetnost v Ljubljani v a vli upra vne in poslovne zgradbe Krke v Ločni Kaj je napeljalo posamezna razstavišča, da so skrajšala trajanje razstav, še ni do konca pojasnjeno, domnevati pa smemo, da je na to vplival tudi slabši obisk od pričakovanega. Z obiskom sicer ne morejo biti zadovoljni organizatorji Bienala slovenske grafike in če bi merili uspešnost celotne prireditve samo s številom obiskovalcev, se je trud, vložen v pripravo in izpeljavo Bienala, res komaj še splačal. Kakorkoli že, »največja in najpomembnejša grafična prireditev letos v Sloveniji«, kot so Bienale imenovali že v času zgodnejših priprav, ni vzbudila pričakovanega zanimanja niti v oko- lju, kjer se (je) vse skupaj dogaja(lo), niti širše v Sloveniji, zlasti še, če upoštevamo, da gre za nacionalno, ne pa za kakšno lokalno manifestacijo. Struktura obiskovalcev in evidenca, odkod so ti, pokažeta, da je v Sloveniji še veliko krajev, mest in območij, kamor očitno še ni segel glas o dogajanju v Novem mestu ali pa se za takšna dogajanja ne zanimajo dovolj. Vprašanjeje tudi, ali so bili ljudje v teh predelih pravočasno in dobro informirani o Bienalu na Dolenjskem ter motivirani za obisk. Det greha za manjšo odmevnost novomeškega Bienala ima prav gotovo slovenska strokovna javnost, se pravi umetnostni zgodovinarji in kritiki, ki niso dali od sebe tistega, kar bi mogli prispevati V tisku in drugih javnih medijih bi pričakovali več strokovnih odmevov na prezentacijo grafike v dolenjski metropoli več kritiških zaipsov tudi o lem, kaj pomeni dejstvo, da se je Novo mesto odločilo postati središče slovenske grafike. Kar je bilo do zdaj objavljenega izpod domačih peres, komaj odtehta misli, ki so jih o Bienalu izrekli tuji strokovnjaki, in to mimogrede, na otvoritvi Le-ti so slovensko grafiko, kratko rečeno, povzdignili kot propul-zivno. Da so mislili resno, so pokazali s ponudbo, da z odkupom del številnih slovenskih avtorjev, zastopanih na Bienalu, obogatijo slovite zbirke pri njih doma To pa je priznanje, ki bi moralo tudi našim strokovnjakom položiti na jezik kaj več kot samo omembo mimogrede. Kot da se je Bienale kar na splošno zameril.. I. ZORAN Novi Gorici in Kopru. Ker je bila vmes vojna, je marsikaj v kulturi zastalo, zato najbrž tudi pot te razstave ni tekla tako, kot je bilo mišljeno in načrtovano. Kakorkoli že, razstava Življenje na listkih 1945 — 1990 je zdaj pripotovala v Brežice, odprli pa jo bodo danes, v četrtek, 3. septembra, ob 19. uri v galeriji Posavskega muzeja. Kot je o njej že bilo zapisano, ko je gostovala v Novem mestu v Dolenjskem muzeju, je ta razstava zanimiva predvsem zato, ker na svojevrsten in nenavaden način razgrinja povojno življenje pri nas, namreč z listki, na katerih so kakršnakoli sporočila. Pouči nas, daje vsak popisan, podpisan, žigosan ali kako drugače zaznamovan papriček, na videz še tako nepomemben košček papirja, že lahko zgodovinski pričevalec. Veliko takih, za praktično rabo že odsluženih papirčkov daje, če so smiselno urejeni in razvrščeni po vsebini, pestro sliko, zelo zanimiv mozaik življenja in razmer v različnih obdobjih. Razstavo Življenje na listkih 1945 — 1990 sestavlja nekaj tisočev takšnih papirčkov, zbranih vsepovsod na Slovenskem, in že bežen pogled nanjo pove, da je lahko zanimiv dokument prav vse, celo navaden vozni listek, etiketa za pivo, račun za čevlje, skratka, od izkaznice obiralca kolo- radskega hrošča do osmrtnice. Starejši obiskovalci se ob ogledu te razstave lahko tudi nekoliko zabavajo. Marsikaj jih bo spominjalo na čase, ko so nekateri posamezniki celo neumnostim vzklikali »Živela«. I. Z. VELIKA RAZSTAVA NAIVE PODALJŠANA LJUBLJANA — Zaradi zanimanja in novih turistov, ki prihajajo v Ljubljano v že malce hladnejšem septembru, bo v Cankarjevem domu podaljšana velika razstava 137 slik in skulptur iz trebanjske Galerije samorastnikov. Odprli so jo 27. julija ob 25-letnici mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, ponuja pa zavidljivo visoko raven jubilejnega izbora bogate zbirke 700 del naive, ki jo hrani galerija v Trebnjem. Slednja je eno najzanimivejših razstavišč te veje likovne umetnosti v evropskem in svetovnem merilu. Razstavo so podaljša1' do 14. septembra. V galeriji CDsije mogoče hkrati ogledati tudi vabljivo razstavo 37 olj, tapiserij in risb »pesnika sonca in svetlobe«, hrvaškega slikarja Ivana Rabuzina. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558 telefax: 068/44-183 vabi k sodelovanju honorarne sodelavce — profesorje angleščine, nemščine in italijanščine. Informacije lahko dobite po telefonu ali osebno na gornjem naslovu. $ r.iffl^TiTTTnT DOLENJSKI LIST Počen groš za Jelinčiča Te dni je precej prahu v Sloveniji dvignila aretacija Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke (SNS). Pravzaprav so Jelinčiča Prijeli dvakrat, najprej po hišni preiskavi, vendar so ga po zaslišanju spustili, a so ga takoj zatem v Ljubljani ponovno prijeli, češ da zahteva privedbo ■n zaslišanje mariborski preiskovalni sodnik. Prišlo Pa je do zapletov in demantijev, celo do nekakšnega protesta ljubljanskega tožilca zaradi ponovnega Prijetja Jelinčiča. Kako seje vsa stvar, ki naj bi bila Povezana z zaplembo precejšnje količine orožja in menda celo z načrtovanimi atentati, tudi na najviš-je predstavnike slovenske oblasti, razpletla, v času, ko nastaja ta tekst, še ni znano. Dejstvo pa je, daje bilo zadnje čase vse pogosteje slišati zahteve, naj oblasti prepovejo delovanje Slovenske nacionalne stranke, češ daje skrajno desna, nedemokratična, nacionalistična, šovinistična, da neti nestrpnost in sovraštvo do drugih narodov, posebej do drugih narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije in Pripadnikov teh narodov v Sloveniji. Po drugi strani pa se je Jelinčič hvalil, daje članov in simpa-tizeijev njegove stranke vse več in da ankete kažejo, da za to stranko stoji okoli 5 odstotkov slovenskih volilcev in da se bo to najlepše pokazalo na naslednjih volitvah, ko naj bi SNS postala parlamentarna stranka in igrala vidno vlogo v slovenskem političnem življenju. Pred kratkim so na Otočcu tudi formalno ustanovili območni odbor SNS za Novo mesto. Pričujoči zapis je nastal na Podlagi pogovora z Zmagom Jelinčičem pred časom v Ljubljani in po njegovem nastopu na Otočcu. Tri leta in pol na Dobu »Sprva sem bil član socialdemokratske stranke, vendar se je ta stranka usmerjala vse bolj v levo, in danes je čisto na levi, kar seveda meni sploh ni všeč. Ogledal sem se malo naokoli, vendar ni bilo nikjer nobene stranke, ki bi imela v programu dobrobit slovenskega naroda, in je razen SNS še danes ni. Vsem gre le za lastno promocijo in za kontrolo kapitala slovenskega naroda. Zato sem marca lani ustanovil Slovensko nacionalno stranko.« Jelinčič, rojen 1948, po poklicu farmacevt, rad pove, da je imel s prejšnjo komunistično oblastjo hude spore, in to, kot pravi, zato, »ker sem se vedno zavzemal za slovenstvo in Slovenijo«. To njegovo poudarjeno zavzemanje za slovenstvo po njegovem izhaja že iz domače tradicije in vzgoje. »Naša družina seje vedno borila za slovensko narod, stric je bil pripadnik organizacije TIGR, starša sta bila partizanska borca, tako da imam borbo za slovenstvo že v genih. Poleg tega sem sam videl in doživel veliko krivic, ki so se godile slovenskemu narodu, in v menije rasel upor.« Tako so ga, ko je služil vojsko, obdolžili siljenja nacionalne nestrpnosti, mržnje in razdora, žalitve države, njenih organov in širjenja lažnih vesti. "Skratka, obdolžen sem bil kaznivih dejanj po zloglasnem 133. členu takratnega kazenskega zakona. In po tem členu se najbolj toži slovenski liberalno demokratski stranki, najbolj rdeči stranki v Evropi, ki se že vseskozi napaja pri proračunskih jaslih. Veste, meni prejšnja komunistična oblast res ni bila pri srcu, tudi Peterletova vlada ni bila dosti prida, ampak sedanja je pa še slabša, in tega si Slovenci res ne bi smeli dovoliti.« Kot sovražnik države SFRJ je bil najprej obsojen na pet let in pol strogega zapora, po pritožbi so mu kazen znižali na tri leta in pol, ki jih je odsedel na Dobu, od tega 9 mesecev v samici. "Zanimivo je, daje vojaški tožilec 'odustao od gonjenja’ in je vso stvar prepustil civilnim oblastem v Ljubljani. Mislim, da zato, da si naj s to zadevo pač mažejo roke Slovenci sami, ker sta bila moja starša le partizana. In ker mi v Sloveniji niso mogli naprtiti nič drugega, so si izmislili napeljevanje h grabežu. Tudi po prestani kazni sem veljal za sovražnika države in to sem res bil, saj sem se ves čas neprikrito zavzemal za odcepitev Slovenije. Že takrat sem vizionarsko napovedoval, da se bo JN A, če pride do vojne v Sloveniji, sesula v treh dneh. Tako sem bil deležen pogostih preiskav, ko je prišel v Ljubljano kakšen tuj državnik, so me strpali v zapor, in podobno. Ti ljudje, ki so me zapirali, so danes še vedno tam, kjer so bili, samo na višjih položajih.« Državljanstvo za nekaj kil krompiija Hkrati pa se Jelinčič hvali, da ima svoje pristaše tudi na visokih položajih v Sloveniji, od koder da dobiva pomembne informacije. »Mi se naslednjih volitev nič ne bojimo, članov in pristašev SNS je iz dneva v dan več in prepričani smo, da bo slovenski narod na naslednjih volitvah izbral najboljše, ne pa takih, ki so mu vladali doslej in mu vladajo še danes. Največji greh Peterletove vlade je gotovo zakon o državljanstvu, to je naj večja sramota v zgodovini slovenskega naroda in dejansko poguben zakon za slovenski narod. Po tem zakonu so juž-njaki, ki so bili že prej v Sloveniji privilegirani, dobili državljanstvo za 650 tolarjev, to je za nekaj kil krompirja, pa še tega so največkrat ukradli svojemu sosedu Slovencu. In takih barabij, ki gredo samo v škodo slovenskemu narodu, je še polno. Mi pa to, kar si še vedno prestrašeni Slovenci potiho mislijo, na glas povemo, zato tudi tako raste število naših članov, privržencev in simpatizerjev.« SNS se na volitve resno pripravlja in Jelinčič je prepričan, da bodo prišli v parlament. V predvolilni boj gredo tudi z raznimi gesli, kot; Naredimo to deželo spet Slovensko!, Bodi Slovenec, voli nas!, Slovenijo Slovencem! itd. »Tistim, ki bodo volili našega kandidata, tudi če bo širšemu krogu ljudi neznan, zagotavljam, da je absolutno slovensko usmerjen. Sicer pa je večina znanih imen s slovenske politične scene tako in tako kompromitiranih.« Medtem ko SNS nima nobenih stikov s srbskimi strankami, dobro sodeluje s Parago. »Paraga je edini, s katerim se da pogovarjati,« trdi Jelinčič, »saj zelo trezno gleda na odnose s Slovenijo. Paraga je hrvaški domoljub. S Parago se da vse pogovoriti, on razume in spoštuje, da se naša stranka bori za Slovenijo v starih slovenskih mejah. Z njim bi mi hitro našli skupen jezik glede Istre, kije bila svoje čase podgrofija v okviru vojvodine Kranjske. Tisti del Istre, ki jo je Kardelj po vojni tako butasto prepustil Bakariču, zahtevamo nazaj, za ostali del se pa zavzemamo, naj dobi avtonomni status. Sicer pa sem prepričan, da bi si Slovenija z gospodarsko nadvlado lahko spet pridobila celo Istro, ko bo ta seveda imela avtonomijo.« Najbolj trd in s tem za precej ljudi in strank tudi najbolj sporen oziroma vsega obsojanja vreden pa je Jelinčičev oziroma SNS-ovski odnos do »tujcev« v Sloveniji. Gre seveda za Neslovence, za pripadnike drugih narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije, sedaj v večini državljane Slovenije. »Osnova in bistvo programa SNS, iz katere izhajajo vse ostale programske usmeritve naše stranke, je popolnoma samostojna in neodvisna Republika Slovenija. To pa ne moremo biti, dokler bo več kot desetina prebivalcev Slovenije Neslovencev. Sedaj pa se je tem pridružilo še 100.000 tako imenovanih beguncev, za katere trdim, da jih je le 20.000 pravih beguncev, ostali pa so ekonomski ubežniki, ki si skušajo v Sloveniji ustvariti novo »domovino«, iz katere bi bili po najkrajšem postopku spet pripravljeni narediti Jugoslavijo. Pri tem pa jim uspešno pomagajo liberalni demokrati in nekateri prenovitelji, ki si na ta način kupujejo volilne glasove, v resnici pa islamizirajo Slovenijo. Begunci v Sloveniji danes živijo bolje in lažje kot večina Slovencev, da o upokojenih oficirjih zločinske JNA sploh ne govorim. Tem, ki so streljali po Slovencih, sedaj naša država daje visoke pokojnine, od 35 let za sendvič s pasjo? Prišli so iz vojnega izgnanstva, našli opustošene domove, in ko so po treh letih služenja vojaškega r°La hoteli prijeti za delo, so ostali praznih rok.. “Pa smo šli na Hrvaško kruh služit,« pripoveduje dsnes marsikateri izmed več kot 300 upokojencev v brežiški občini, ki so zdaj prisiljeni životariti z ^dnimi hrvaškimi pokojninami. Pa niso edini. Loako usodo deli 2093 državljanov Slovenije in še okrog dva tisoč tistih, ki so delovna leta svojega *'vljenja pustili v drugih republikah bivše Jugoslavije. Upokojenci so ponižani, saj vse svoje življenje, mnogi tudi po 40 let, gotovo niso trdo delali zato, Republiški poslanec Ivan Tomše je vse upokojence pozval, naj čimprej izpolnijo obrazce uveljavitev dodatka k pokojninam, da bi 'ahko ob morebitnem sprejemu zakona še v septembru prejeli izplačane dodatke od avgusta naprej. Kot sta sporočila ministrstvo za delo in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, morajo upokojenci ob-fazcu priložiti še; odločbo o priznanju pravice do pokojnine, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču (fotokopijo °sebne izkaznice), nakaznico o izplačilu pokojnine za september 1991 ali zadnjo razpoložljivo nakaznico in potrdilo o rednem šolanju otrok, starejših od 15 let, če gre za družinsko pokojnino. Izpolnjene in podpisane obrazce ter dokazila je treba poslati na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15,61000 Ljubljana. Ce so upokojenci že uveljavljali pravico do dodatka, naj priložijo samo manjkajoča dokazila. da bi danes pristali na beraški palici. »Hlapci Jerneji smo, saj zaman trkamo na razna vrata, da bi si zagotovili pravico, ki bi v normalni državi morala biti samoumevna,« tožijo. Kradejo še ne in tudi beračijo ne, saj so do sedaj še nekako shajali s prihranki in z njivico ali vrtom okoli hiše. Agonija upokojencev s hrvaškimi pokojninami se vleče že od lanskega septembra. Po dveh mesecih so se prvič obrnili na brežiškega župana in se nato povezali z ostalimi obmejnimi občinami. Zahtevali so ukrepe, a dobili odgovor, da se gradi država. Bili so potrpežljivi in solidarni vse do aprila. Kot v posmeh svojemu trudu so za praznik dela prejeli pokojnine v razmerju 1:1,8 za slovenski tolar. Obrnili so se na republiško vlado, brežiški prenovitelji pa so organizirali prvi zbor hrvaških upokojencev na Obrežju, kjer jim je podpredsednik vlade Viktor Žakelj obljubil, da bodo začasno nekaj uredili. Pa niso. Julija so izplačali pokojnine v razmerju 1:2,2. Avgusta je bilo razmerje še slabše, saj je bil tolar vreden že 2,45 hrvaškega dinarja, hrvaške pokojnine pa s tem realno vse nižje. Tako se danes najvišje pokojnine vrtijo okrog sedmih in najnižje celo okrog treh tisočakov. Zamislite se in poskusite shajati z njimi! Kako danes preživeti s 170 tolarji za osebo na dan? Alije čudno, da so upokojenci zagrenjeni in ponižani, ker jih je pozabila lastna država, medtem ko redno in brez ugovorov izplačuje visoke pokojnine upokojencem bivše armade? Upokojencem je še težje, ko vsak dan poslušajo govorice o ljudeh, ki so med vojno »stisnili rep«, zdaj pa lepo in varno živijo v svobodni državi. Njim med vojno niti na misel ni prišlo, da bi zapustili rodno grudo. Tu živi- jo že od nekdaj, pa čeprav v težkih razmerah, saj ni bilo dela in niti prometnih povezav z Brežicami. Zato so še toliko bolj ogorčeni nad izjavami, ki jim očitajo, ker so delali v sosednji republiki. »Pošteno smo delali, po vseh zakonih in predpisih, plačevali prispevke v občino in bili marsikdaj tudi prikrajšani,« pravijo. In ni jih malo, ki so si izračunali, da so se v 35 letih delovne dobe prevozih z vlakom 80 tisoč km. Kot bi dvakrat potovali okoli sveta. Vsak dan, v službo in nazaj. Zdaj se večina med njimi preživlja s 170 tolarji na dan, a to očitno nikogar ne moti. »Se za ubežnike iz Bosne država bolje poskrbi. Na slabšem smo kot ljubljanski klošarji. Ti imajo vsaj kuhinjo, zavarovanje in še socialno pomoč, medtem ko nam samo obljubljajo,« so tarnali prejšnji teden, ko so se ponovno zbrali v Dobovi. Dosedanji pozivi slovenski vladi in ministrom niso dali rezultatov. Vsi so se strinjali z njimi, do primerne rešitve pa se niso mogli dokopati. Upokojenci ne morejo razumeti, zakaj poslanci predloga vlade za rešitev njihovega problema niso uvrstili na dnevni red. Le kakšni politični in strankarski interesi spet tičijo za tem? »Saj bi šli z zahtevami tudi pred skupščino, a kaj, ko še kričati pošteno ne moremo,« je uvodoma dejal Tone Supančič, delovodja iz Kapel, ki s 40 leti delovne dobe zdaj prejema okrog 5 tisočakov. In drugi seje pridružil:«Ker se z mojo penzijo preživljava oba z ženo, smeva na dan porabiti 87 tolarjev na osebo. Vsak za en sendvič. Razmišljal sem že, da bi bilo najbolje kaj ukrasti. V arestu bi bil bolje preskrbljen!« Brežiški poslanci v republiški skupščini, ki so se minuli četrtek skupaj z županom in izvršnikom odzvali povabilu na sestanek upokojencev, so obljubili, da bode ostro nastopili vsak v svoji stranki in tudi v skupščini. Ciril Kolešnik, poslanec SKD in hkrati tudi predsednik brežiškega izvršnega sveta, je ponudil začasno socialno pomoč, če to za upokojence ne bi bilo preveč poniževalno. Nekateri med njimi se obračajo nanj tudi s prošnjami za oprostitev plačevanja smetarine. Čeprav so se že odpovedali uporabi vseh strojev in perilo kuhajo na štedilnikih, ne shajajo več. Kako se bodo odločili republiški poslanci naslednji teden, je še neznanka. Bo vlada zdaj pripravila tak predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse, ali pa se bodo politična kopja še naprej lomila na nedolžnih ljudeh, ki vse življenje delali, da bi v miru dočakali starost? B.DUŠIČ-GORN1K Zmago Jelinčič 30.000 tolarjev navzgor. Zakon o državljanstvu je nasploh največja izdaja v zgodovini slovenskega naroda. Vsi, ki so dvignili roke za ta zakon, in njihovi rodovi naj bodo prekleti za vse čase! Sedaj že zahtevajo dvojezičnost, v Sloveniji je že šest zahtev za gradnjo mošej. Če bi šlo tako naprej, bi Slovenci v Sloveniji čez 20 let Prešerna brali samo na skrivaj. A ne bo šlo tako! Če bomo imeli mi kakšno besedo, in ne dvomim, da bo po volitvah tako, bomo ta zakon spremenili in ponovno pretresli vsa tako pridobljena državljanstva. Vsa! Nova merila za pridobitev slovenskega državljanstva pa bodo stroga in pravična. In predstavniki slovenskega naroda v parlamentu boda lahko samo Slovenci, v Sloveniji pa bodo lahko delovale samo slovenske stranke, ne pa tako kot sedaj, ko se tu šopirijo filiale tujih strank, kot so HDZ za Slovenijo, pa SDA, SDS in druge. Ni čudno, daje do tega prišlo. Take zakone so sprejemali poslanci, ki dobivajo po 70.000 tolarjev na mesec zato, da posedajo v skupščinskem bifeju in pijejo poceni brizgance. To, daje biti poslanec slovenskega naroda posebna čast, je tem ljudem povsem tuje. Tega bo konec!« Peta kolona Jelinčič je prepričan, daje umor predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja politični umor, ki je bil dobro načrtovan in gaje izvedel profesionalec, sedanji obdolženec pa daje samo nedolžna žrtev. »Krogle, kije bila izstreljena iz vojaške ostrostrelske puške, niso in ne bodo nikoli našli in tako je drugi, pravi strelec čist. In kdo je sedaj na vrsti?« se sprašuje Jelinčič. »Kakor me marsikdo svari in po grožnjah sodeč, sem to jaz. Slišim, da so pri nas taki, ki za moje življenje ne bi dali niti počenega groša. Oborožen nisem, saj orožnega lista kljub trem prošnjam nisem dobil, kajti nisem južnjak, nisem bil komunist in sem prepričan Slovenec. A naša stranka se je v boju za Slovenijo že izkazala. Od 129 prvih prostovoljcev v lanski vojni za Slovenijo je bilo 26 naših članov, in to takrat, ko je stranka štela okoli 400 članov. Liberalni demokrati in prenovitelji sedaj kričijo, da ima naša stranka paravojaške formacije, kar pomeni, da imamo stalno vojaško sestavo s čini, orožjem in da se s tem kažemo v javnosti. Seveda je to čisti idiotizem. Res pa je, da imajo nekateri naši ljudje doma orožje. Imamo pa v Sloveniji tri paravojaške formacije, to so lovci, taborniki in skavti. Resje tudi, da se naša stranka zavzema za to, da bi imel lahko vsak Slovenec doma orožje, tako kot v Švici. To je z obrambnega stališča najbolj učinkovito, edino tako je orožje moč nadzorovati in dokazano je, daje v Švici najmanj oboroženih ropov, ubojev in podobnih kriminalnih dejanj. Naši oboroženi ljudje so patrioti, ki so vedno pripravljeni braniti Slovenijo, kajti mi menimo, da vojna za Slovenijo še ni končana in da bo zmaj še udaril, kajti naši sovražniki vidijo, daje naša oblast zmago prodala in zapravila. Peta kolona v Sloveniji pa je izjemno številna in deluje povsod, na vseh ravneh, tudi v vseh vladnih ustanovah, ministrstvih in v vseh inštitucijah.« A. BARTEU priloga dolenjskega lista OTO: A. BARTELJ na kraju samem 500 let poti Ribničana Urbana Posebna odredba, ki jo je izdal cesar Friderik III. 23. oktobra 1492 v Linzu, je omogočala izdelovalcem suhe robe prosto trgovanje s svojimi izdelki. V sledečih stoletjih jim te pravice ni nihče kratil, s pridom pa so jo izrabili predvsem prebivalci Ribnice in njene okolice, kjer je bilo izdelovanje teh izdelkov najbolj razširjeno. Zato se je suhe robe oprijel pridevnik »ribniška«. V zvezi z začetki ribniške trgovine s suho robo naletimo večkrat na trditev, daje cesar Friderik III. podelil Ribničanom pravico do proste trgovine z živino, platnom in lesenimi izdelki. Po mnenju nekaterih zgodovinopiscev ta trditev ni povsem točna. Božo Otorepec v prispevku Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku denimo navaja, da je cesar Friderik z listino, izdano 23. oktobra 1492 v Linzu, sporočil meščanom Kočevja, da je vsem podložnikom kočevskega zemljiškega urada in s tem posredno tudi Ribničanom zaradi škode, ki sojo utrpeli od turških vpadov, in da bi bile kmetije bolje obdelane in zasedene ter bi se redno plačeval davek, dovolil, da smejo »s svojo živino, platnom in drugim, kar sami vzgojijo in pridelajo«, trgovati na Hrvaškem in drugje ter to vnovčiti, toda le do preklica. Šlo naj bi torej le za začasen ukrep v pomoč vsem podložnikom na Kočevskem, ki pa je s potrditvami v 16. in 18. stoletju postal osnova tamkajšnjega krošnjarstva. Otorepec navaja, da se nikjer izrecno ne omenja lesena ah suha roba, temveč le kmečki pridelki oziroma izdelki. Pravi, da se trgovina z leseno robo prvič omenja šele v prvi polovici 16. stoletja, čeprav je iz prepovedi cesaija Maksimilijana I. iz leta 14% razvidno, daje obstajala trgovska pot skozi Ribnico in Kočevje na Hrvaško. Trgovci so se je posluževali zato, da bi se izognili Ljubljani in tamkajšnjim mitninam, carini in nakladam. Cesar Maksimilijan je to »neobičajno« cesto prepovedal, da bi promet ponovno stekel skozi Ljubljano, kije takrat zaradi turških vpadov in požiga utrpela veliko škodo. Tako kot Otorepec tudi dr. Jože Rus (Suha roba, brihtna Ribnica in široki svet, Ljubljana 1930) navaja kot vzrok za Friderikovo odredbo turške vpade na Kranjsko. Teh je bilo v letih 1469 — 1491 kar 22, in ker so bili zaradi njih najbolj prizadeti Ribničani in Kočevarji, naj bi jim cesar Friderik III. podelil pravico trgovati po vseh tedanjih avstrijskih deželah. Pri tem pa Rus govori le o trgovanju s suho robo, ki se je po njegovem mnenju prav zaradi turških vpadov na kočevsko-ribniškem področju tudi najbolj razširila. Manj rodovitna zemlja, predvsem na območju Ribnice, in veliko bogastvo gozdov sta ljudi s tega območja že-zgodaj navajala k izdelovanju suhorobarskih izdelkov, turški vpadi pa so jih malodane prisilili, da so se zatekli k tej svoji spretnosti in si poiskali z njo skromen zaslužek. Tudi avtor knjige Domače obrti na Slovenskem, Janez Bogataj, in avtorica prispevka Ribnica, njena suha roba in lončarstvo (Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1982), Ljudmila Bras, se s tem deloma strinjata. Deloma zato, ker turških vpadov sicer ne omenjata, priznavata pa, da so na začetek in razmah suhorobarstva vplivale zemljiškoposestne razmere in s tem povezana tudi socialna sestava prebivalstva. Zlasti na ribniškem ozemlju je bila zemljiška posest zelo skromna, tako da so večino prebivalstva v uradnih statistikah uvrščali kar med kočaije ali bajtarje. Ker jih lastna zemlja ni mogla preživljati, pa ne le zato, ker soje imeli malo, ampak tudi zato, ker je bil zaradi manjše rodovitnosti zemlje pridelek minimalen, so se mali kmetje, kočarji in kajžaiji oprijeli obrtnih dejavnosti, povezanih predvsem s predelavo lesa v suhorobarske izdelke. Bogataj navaja kot dodaten razlog za razmah suhorobarstva prav na ribniškem področju tudi veliko gostoto naseljenosti prebival- stva. Za izdelovanje suhe robe je namreč značilno, daje potrebno veliko delovne sile, kar je še zlasti veljalo v preteklosti, ko so bili vezani zgolj na ročno obdelavo lesa z nekaterimi preprostejšimi napravami in orodji. Kot že rečeno, omenjena avtoija turških vpadov sploh ne omenjata, zato drugače pojasnjujeta vzroke za podelitev patenta. Menita namreč, da gre za »pravice kmečke trgovine«, katerih nosilci in neposredni udeleženci pri trgovanju so bili kmetje podložniki. Kmečka trgovina je namreč že v srednjem veku dobivala precejšen obseg. S trgovanjem pa so podložni kmetje posegali v meščanske pravice, zato so se meščani večkrat pritožili. Prav nenehne pritožbe mestnih trgovcev glede obsega kmečkega trgovanja so po njunem mnenju razlog, da je Friderik III. izdal poseben patent (odredbo ali listino, kot se še navaja), ki pa je veljal le za Kranjsko. V njem je točno navedel, s čim lahko kmetje trgujejo. Tako so poleg platna, sukna, olja, masla, živine našteti tudi obdelani leseni predmeti, kakršne ljudje sami izdelujejo doma, leskovi obroči in smrekovi obodi. Avtoija dokazujeta (prav tako kot že prej omenjeni Božo Otorepec), da pravica do prostega trgovanja ni bila podeljena zgolj za suhorobarske izdelke, hkrati pa poudaijata, da so te pravice tudi oziroma prav Ribničani vseskozi s pridom uveljavljali, nedvomno prav za prodajo suhe robe. Ohranitev pravice do današnjih dni Na podlagi tega posebnega patenta je vsak zdomar prejel pisan certifikat, s katerim je nemoteno potoval naokoli in prosto prodajal svoje izdelke. Izdelovanje suhe robe je doseglo velik obseg in Ribničani so z njo trgovali po vsej Avstriji in Ogrski, trgovske poti pa sojih vodile tudi v Italijo, Nemčijo, Grčijo, Španijo, po obalah Male Azije, Sirije in Egipta, čez Sredozemsko moije v Afriko in vse do Indije. Patente so večkrat potijevali in korigirali, tako leta 1553, 1558, 1602, 1774 in 1780, vendar Ribničanom nihče ni kratil pravice. Tudi Marija Terezija je patent ponovno potrdila in celo s šolanjem skušala povzdigniti domačo obrt na višjo strokovno raven. Tudi leta 1852 sprejeti prvi obrtni zakon je vseboval poseben krošnjarski patent, ki jim je ohranil vse pravice neokrnjene. Upošteval je vse zdomaije iz Ribnice in Kočevske- naše korenine Čuden virus jih je pognal od doma V dolino od Dolenjskih Toplic do Poljan kar zdrsneš po beli tančici, ki se razprostira nad polji, razpeta med hribi, kot bi jo napredel pajek. Pa to ni tista zdrava jesenska meglica, ki bi veselila srce in oko. Resje, nekaj jesenskega je že v tem vonju, a preveč vsiljivo in grdo smrdi. Dviga se iz krompi-rišč, kjer ljudje prezgodaj zažigajo še ne dovolj presušeno cimo, da tli in se cmari na ognju, dim pa se useda na dolino kot neprijeten vročinski pokrov. Sape, ki bi s svežim zrakom pometla po dolini, pa ni in ni od nikoder. Pred mrakom je še vedno kar pošteno vroče in kdor ne mora, se v takem vremenu ne napreza preveč. Heferletov Ferdo ali po domače Heferletov stric nima časa za počitek. Kmetija je velika, on pa sam za delo, zato mora pred večerom pohiteti, če hoče pri živini opraviti vse potrebno. Saj živine ni več dosti. Cvetka, štirinastletna kobila, nestrpno hrza in tolče s kopiti, ko ji poklada svežo krmo, in dvoje govedi stresa z glavo in žvenketa z verigami. Prijetno hladen hlev z mogočnim obokanim stropom, ki počiva na močnih opomkih, bi jih lahko sprejel še veliko več. Svojčas je bil hlev poln. V njem seje stiskala domača živina, a je bilo k jaslim privezanih tudi veliko tujih volov in konj. To je bila živina furmanov in mešetaijev, ki so se v Heferletovi gostilni ustavljali, da bi si privezali dušo, včasih pa tudi prespali čez noč, saj seje tiste čase počasi potovalo. Da pa se je potovalo precej, priča enonadstropna gostilniška stavba, ki daje še danes mogočen vtis. Pri Lipetu se je reklo tej gostilni včasih, kajti gostom je senco nudila stara lipa pred njo. Danes ni več lipe in ne gostilne in malo je ljudi v vasi, ki se še spominjajo tistih časov. Heferletov stric se jih, saj mu je zibel stekla še med prvo svetovno vojno. Že veliko prej, leta 1878, je njegov ded Jakob zgradil gostilno in hlev. Otrok je bilo pri hiši tisti čas veliko in kljub posestvu in gostilni so si iskali zaslužka po svetu. Oče Henrik je skupaj s še tremi brati iskal srečo celo na oni strani velike luže, v Clevelandu. Tam je bil natakar. Leta 1906, ko je prišel čas, da prevzame domačijo, se je vrnil domov. Poročil seje z Marijo iz Podstenic in rodilo se jima je deset otrok. Odraščati tisti čas v Poljanah — v Kočevske Poljane sojih preimenovali šele pozneje —je bilo tisti čas zanimivo. Po dolini Krke in skozi Črmošnjice je vodila mešetarska pot. Tu preko so od viniškega konca vodili hrvaške vole v Italijo. Pri gostilni so se ustavljali, pili jedli in prenočevali. Srečevali so se s furmani, ki so vozili žagan les iz Roga. Tako je bilo tukaj moč slišati zanimive pogovore, zelo pogosto pa je zazvenela tudi pesem. Pelo se je nemško pa tudi slovensko. Heferletovi in večina vaščanov Poljan in višje ležečih vasi so bili namreč Kočevarji. Govorili so kočevarsko in v šoli so se učili nemško. Do leta 1930je v kraju delala samo nemška šola in takrat je bilo otrok še dovolj. Vasje skoraj opustela šele v prvem letu vojne, ko so se številni Kočevarji preselili na domove pregnanih Slovencev v Posavju. Heferletovi in nekateri sosedje se niso preselili, a vztrajati in kljubovati je bilo težko. Nekateri zaslepljeni znanci, čeprav prej dobri prijatelji, so postali naravnost sovražno razpoloženi. Obsedel jih je podoben virus, za katerim so danes oboleli Srbi. Sedaj, ko so spoznali svojo zmoto, ne morejo razumeti, kako je bilo to možno, saj so vendar imeli radi te kraje, ki sojih tako lepo negovali. Tisti čas je bil Ferdo v Novem mestu, kjer seje izučil za čevljaija. Kar spretno seje moral izmikati, da ga na svojo stran ni potegnila katera od vojskujočih se struj. A domače gnezdo seje kljub vsemu razpršilo. Eden od bratov je odšel v partizane, drugi so se razkropili po svetu. Celo v Ameriko in Argentino jih je zaneslo življenje. Ferdo je bil po vojni med prvimi ustanovitelji čevljarske zadruge, zametka današnje Industrije obutve. A je moral šilo in kopita kmalu zamenjati za vile in plug, kajti doma je prazna hiša klicala po gospodaiju. Ferdo se za kratek čas odtrga od dela in sede k pomenku v objemu hladnih sten starodavne gostilne. Razpreda spomine na tiste povojne čase, ko je manjkalo vsega, živine in orodja. »Orali smo vso pomlad, čim je odlezel sneg pa tja do maja, saj je bilo za celo vas na razpolago le nekaj konj,« se spominja. Vas seje počasi spet napolnila. Izpraznjene domove so napolnili novi priseljenci, Slovenci. Tudi Ferdo seje poročil s Slovenko, a v zakonu ni bilo otrok. Zena mu je pred leti umrla, tako da je za vse pri hiši čisto sam. Saj mu je ostal nekdanji gostilniški vinograd. Poldrugi hektar ga je bilo svoj čas, in predno je prišla trtna uš, je bilo na gostilniški mizi vedno okusno domače vino. Danes seje vinograd na Velikem že precej skrčil, a za domačo rabo je pijače še vedno dovolj. Le časa ni in tistega miru, da bi se takole v vroč avgustovski večer usedel pred hram in prisluhnil čričkom. Takrat je človek od celodnevnega dela preveč zbit, pa leže k počitku. ga s pravicami prostega trgovanja brez davčnih obveznosti z izdelki »stare hišne obrtnije«. Medtem ko so krošnjarski patent takrat utemeljevali s skopostjo kraške zemlje, ki ne daje dovolj za življenje številnemu prebivalstvu, pa tudi s poudarjanjem potrebe po izdelkih številnih lesnih dejavnosti, je ob prelomu stoletja, ko so trgovci spet bojevali bitko za spremembo zakona o krošnjar-stvu, Ribničanom uspelo ohraniti nezmanjšane pravice tudi zato, ker je to pomenilo zmanjševanje možnosti za njihovo izseljevanje v Ameriko, kije bilo ravno v teh letih izredno veliko. V letih gospodarske krize, konec dvajsetih in v začetku tridesetih let tega stoletja, je zakonodaja skušala zdomaije pri njihovih pravicah vse bolj omejevati, vendar so posebne konvencije sklenjene s tujimi državami, krošnjaijem-zdomaijem še naprej omogočale nemoteno trgovanje. V desetletju pred drugo svetovno vojno jih je hodilo po svetu še 360, v večjih mestih, kot Kopru, Pulju, Ljubljani, Ptuju, Celju in celoT istu, pa so odprli tudi svoje trgovine s suho robo. Se danes, seveda z avtomobili, redno vozijo svoje izdelke na vse tedenske in večje letne sqme širom po Sloveniji, prodajajo pa jih tudi na tradicionalnem velikem sejmu suhe robe v Ribnici, ki je letno, in sicer prvo nedeljo v septembru. Iznajdljivi in vztrajni Ribničani Skrivnost tega, da se je Ribničanom uspelo s svojimi suhorobarskimi izdelki obdržati na tržišču preko 500 let, je v tem, da so se znali prilagajati spremenjenim potrebam časa. Že zdavnaj so minili časi, ko so se z izdelovanjem suhe robe ukvarjali le majhni kmetje, ki brez tega sploh ne bi mogli preživeti. V Ribnici je suha roba postala »donosen posel«, ki se prenaša, tako kot že skozi vseh pet stoletij, iz roda v rod. Nekako do konca prejšnjega stoletja je bila domača lesna obrt zelo živa vse od Poljanske doline oziroma Kolpe in Roga preko Ribnice in njene okolice, Velikih Lašč, Loža in Blok, čez Rakek in Planino na Logaško planoto in Hotedršico, Godovič in Črni Vrh do Zadloga. Vse do polpreteklega časa je bilo izdelovanje suhe robe znano razen na kočevsko-ribniškem območju tudi na Črnem Vrhu nad Idrijo, na Pohoiju in delno v Bohinju. Nagli razvoj industrije v 20. stoletju je močno zavrl delovanje nekdaj tako močne lesne obrti. Vse bolj in bolj se je skoraj povsod razen na ribniškem območju umikala drugačni usmerjenosti prebivalstva. Tako je denimo na Kočevskem ta obrt začela nazadovati že koncem 18. in v 19. stoletju. Leta 1875 je na Kočevskem izdelovalo suho robo 193 ljudi, pred drugo vojno pa le še neznatno število. Upadanje dejavnosti je bilo čutiti povsod, le na ribniš- Suha roba danes kem področju je bilo stanje ves čas enako, če ne celo v vzponu. Tu seje ob prelomu stoletja z izdelovanjem suhorobarskih izdelkov bavilo 38 vasi takratnega ribniškega sodnega okraja, ki so skupaj štele 750 hišnih delavnic s 4750 osebami. Tudi v velikolaškem sodnem okraju seje tedaj s suho robo ukvarjalo kar 81 vasi s 500 hišnimi delavnicami. Skozi stoletja seje število različnih izdelkov izredno povečalo. Suha roba namreč predstavlja posebno skupino v okviru lesnih obrtnih dejavnosti, v katero sodijo: obodarstvo, podnarstvo, poso-darstvo, kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, žličar-stvo, orodjarstvo, strugarstvo, pletarstvo, rešetar-stvo in zobotrebčarstvo. Zaradi tako različnih dejavnosti je nujno prišlo do »delitve dela«. Vsaka hiša seje navadno omejila le na eno stroko oziroma dejavnost. Lesna domača obrt je namreč vedno hišno in družinsko delo, pri katerem sodelujejo vsi člani družine po svojih možnostih. Navadno se prične v jeseni in traja preko zime do pomladi, vendar pa dandanes glede tega ne velja več tako stroga določitev. Nekdaj tako spoštovano nenapisano pravilo, da ima vsak krošnjar svoj okoliš, ki ga kasneje prevzame njegov sin ali bližnji sorodnik, ni več tako pomembno, kot je bilo. Pomembno pa je, da Ribničani v svoji tradiciji vztrajajo in jo ohranjajo kot del narodnega kulturnega bogastva. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE priče preteklosti m Nagajivi škrat Taus , »Med starejšimi in mlajšimi generacijami je prišlo do neverjetnega psihološkega preloma, ki se izraža tudi v spremenjenem načinu gledanja na svet in njegove pojave. Pri proučevanju zgodovinske preteklosti so me primitivni čuvarji starih izročil, zlasti tisti, kijih niso 'pokvarile’ knjige in razumar-stvo prosvetljenstva od franconskih enciklopedistov dalje, dostikrat presenetili. Kaj vse vedo o preteklosti, o čemer se zgodovinarjem še ne sanja. Marsikaj so tudi skrili iz strahu, da jih ljudje ne bi imeli za praznoverne naivneže,« je zapisal dolenjski raziskovalec Ivo Pirkovič, katerega zapiski in spoznanja nam služijo za obujanje teh zgodovinskih pričevanj. Prebivalci Cerovega Loga pod Gorjanci so za sovaščana šteli tudi nagajivega in razposajenega škrata Tausa, čuvarja gorskih zakladov v Hudi peči na Gorjancih, potopljenega zaklada v Krki pri Dobravi in vremenarja. Taus je dragocen tudi zato, ker je identičen s francoskim Dusom iz keltskega izročila. Ne smemo pozabiti, da je škratova podoba skozi dolga stoletja in celo tisočletja vedno enaka in kaže, kako si gaje predstavljal antični kot tudi srednjeveški človek. Cerovci so svojega škrata skozi stoletja videvali v enaki podobi. O njem so veliko govorili in spletale so se najrazličnejše zgodbice. Prisluhnimo pripovedovanju Albine Nučičeve, kije bila rojena v starem vaškem mlinu v Cerovem Logu in je bila poročena z zadnjim oskrbnikom prežeškega gradu Jožetom Lipajem. »Z mlajšo sestro Tončko sva nekega dne šli po cesti po cikorijo v trgovino v Vrhpolju. Ko sva se vračali, sva v Gaju nabirali borovnice. Kmalu se je prikazal mali Taus, kije glasno pokal z bičem. Sestra jo je urno potegnila v bližnji gozd, jaz. pa sem se skrila v visoko rž in gledala škrata, ki je tekel za sestro. Bilje takšen, kot so ga opisovali tudi drugi vaščani: majhne postave, v zelenem jopiču in rdečih hlačkah, na glavi pa je imel koničasto rdečo kapico s cofkom. Noge, ki so mu gledale izpod hlačk, je imel pokrite z luskami, med petami pa šopek dlak, imenovan ficeln, kakršne vidimo pri kozlu.« Malega škrata sta hkrati videli obe sestri, Tončka in Albina, drugič pa drugi vaščani, zato so lahko spletali zgodbe o škratu tudi na osnovi izvirne izpovedi, ki se je o Tausu ohranila iz preteklosti. Ko seje iz rudarskih rovov na Goijancih preselil na bregove Krke, so o njem govorili tudi prebivalci najstarejšega trga na Slovenskem — Gutenwertha. Našim prednikom je bil škrat zelo zanimiv in je bil njihov življenjski sopotnik. Človekov individualni razvoj je v starih časih šel zelo počasi, ravno tako proces psihološkega dozorevanja. Modemi čas, povezan z zgodnjo šolo in z vsem, kar pospešuje človekovo dozorevanje, pa ne omogoča, da bi še kdaj kakšen otrok iz Cerovega Loga srečal škrata Tausa. To pomeni, da bodo stara izročila počasi umrla. Škoda. V času krutega realizma bi bila ljudem še kako potrebna kakšen škrat ali dobra vila, da bi človeka ponesla v čase, ko je skozi pravljično prizmo naš prednik lepše gledal na ta okrutni svet. Ni važno, ali gre za legendo ali stvarnost, vsega le ne moremo povezati s t.i. centripetalno projekcijo, ki jo znanstveniki »krivijo«, da ljudje včasih «-j dijo tudi tisto, kar si sami želijo ali tudi ne želijo, in ■ največkrat v svoji podzavesti. Proizvod takšnih op- tičnih fenomenov naj bi bil tudi mali škrat Taus, vendar ga ne bi smeli naprtiti na ramena t.i. aideti-kov, kamor prištevamo zelo primitivne ljudi, 1*1*" j ko tudi vizionaije, kot je bil npr. Mohamed. Sem sodijo tudi duševni bolniki, pijanci v deliriju in človek z vročino, pod vplivom mamil, v hipnozi in spanju. Recimo, daje škrat Taus resnično obstajal in da ni bil proizvod človekove domišljije, saj le t»k ie lahko obogatitev naše zgodovinske zakladni#-SLAVKO DOKL priloga dolenjskega lista NAGRADI V TRBOVLJE IN KRŠKO Žreb je izmed reševalcev 33. nagradne križanke izbral FRANCA GABRIJELA iz Trbovelj in VERO KOVAČIČ iz Krškega. Franc bo dobil denarno nagrado v višini 2000 tolarjev, Vera pa lepo knjižno darilo. Nagrajencema iskreno čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 14. septembra na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 34. Ovojnico brez poštne znamke lahko tudi osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 33. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 33. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: FARA, ROMI, AVON, ETEN, VNE-BOVZETJ, TRN, SOLZE, MARIJINO, SOKOL, ZV, KARATE, JAMAR, ATOL, SECESIJA, SALTO, MINARET, TIK, SKINK, ORA, ARA, TOR-V KA.CAR. ____________J prgišče misli Kak narod utegne biti zeb obdarjen s subjektivnimi zmožnostmi, toda če zanemari kultiviranje nižje pbti naše kompletne narave (debvnost, vestno marljivost, zvestobo idejam ter pošten in prizadeven odnos do deb), mu navzlic temu ne bo uspeh zgraditi tistega mostu med idejami in domišljijo ter svetom dejstev, med vizijo in silo, ki omogoča realizacijo. Š. AVROBINDO nagradna križanka 35 m DOlENjSKI UST NEOBDELANO ZEMLJIŠČE URARSKA DELAVNICA GR MIT KRALJ KO-RNTA:DELO BREZ UČINKA SUMERSKI BOG NEBA KEM SIMBOL ZA NATRIJ AVTOR JOŽE UDIR PRIPOMOČEK PRI Šivanju NAVADE V TRGOVSKEM POSLOVANJU PRiPRAV-UALEC MALTE ' AT v* -j } y JUŽNOKO- REJSKO VELEMESTO (LUKA) SLAP SIVKA i ANALIZA SEČA l' V'v i SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI MENIČNO JAMSTVO PREBIVALKA KRANJSKEGA a 3 PTICA UJEDA ENOTA ZA ENERGIJO V JEDRSKI FIZIKI SESTAVNA ZEMEU PLINA > DOLENJSKI UST PREČNI DROG SPREMINJA -STA TKANINA V PREVOZNO SREDSTVO ZA TEKOČA GORTVA KDOR KAJ PARA NEKDANJA LJUBLJANA VRSTA AZIJSKEGA MEDVEDA SETEV VEUKO REŠETO VRELA VODA AROMA SESTAVNA SPANJA ČAS BREZ VOJNE RDEČI KRIŽ VRSTA UČILA NEM FILOZOF (ANS-GEORG HERMENEV-TIKA) DESNI PRITOK DONAVE OKRZA NOGOMETNI KLUB HERCEGOVEC NEDAVNO DURU SLOV IGRALEC (BRANE) ETIOPSKI PLEM&C1 NASLOV SAMOJED MAJHNA PERNATA ŽIVAL MRTVOUD zdravnik svetuje Zastrupitev z živili in gobami (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Najpogostejše so zastrupitve s toksini sta-'Uokokov, včasih pa tudi salmonel, ki so v Pokvarjenem mesu, mesnih izdelkih, jajčnih Jedeh, kremah, sladoledu, pecivu. Dogajajo se predvsem v toplih poletnih mesecih. Zastrupitve so često množične v menzah, restavracijah, če kuhinjsko in strežno osebje pri pripravi jedil krši higienske predpise. Znaki teh zastrupitev se pojavijo kmalu po zaužitju Pokvarjene hrane (pol ure do nekaj ur). Znaki zastrupitve so slabost, bljuvanje, krčevite bolečine v trebuhu, hude driske, bolečine v mišicah, hiter in šibko tipljiv pulz, zvišana telesna temperatura. Bljuvanje in driska hitro povzročita izsušitev organizma in motnje v ravnovesju elektrolitov. In kakšna je prva pomoč? Z izzzivanjem bljuvanja takoj odstranimo škodljivo hrano iz telesa. Dodamo živalsko pglje. Zastrupljenec naj pije ohlajen nesladkan čaj ali, če ni drugega, vodo. Pa še nekaj o botulizmu! Botulizem je posebna oblika zastrupitve s hrano, in sicer s toksinom bakterije clostridi-Um botullinum. Ta zastrupitev se pojavi po Zaužitju okužene hrane, predvsem mesa, klobas in konzervirane hrane. Znaki zastrupitve se pojavijo nekaj ur (običajno 6 do 48 ur, pa tudi pozneje) po zaužitju takega hranila, in sicer: huda slabost, feja, suha usta, rdečica sluznic, težave pri poziranju, motnje vida, dvojni vid, razširjene zenice, počasen pulz, težko dihanje, paraliza Mišic obraza, vratu in udov. Sledi paraliza dihalnega centra, zastoj dihanja ter delovanja srca in smrt. V okviru prve pomoči izzovemo bljuvanje, damo odvajalo in živalsko oglje. Ce je Potrebno, energično oživljamo. Zastrupitev z gobami Te zastrupitve so pri nas razmeroma pogostne v sezoni rasti gob, pa tudi izven sezone, ko ljudje jedo posušene, vložene ali zamrznjene gobe. Zastrupitve z gobami so možne, če jih nabiralec ne pozna dobro in nabira strupene gobe, ali pa, če so užitne go-he prestare, ali užite, ko je od njihove priprave preteklo več kot en dan, ali pa so bile pripravljene in nato pregrete. Hranjenje že Pripravljenih gob v hladilniku namreč ne Prepreči morebitne zastrupitve. Najnevarnejše so zastrupitve s tistimi strupenimi gobami, pri katerih se znaki zastrupitve pojavijo kasno po zaužitju. Ločimo tri vrste zastrupitev z gobami: _ — zastrupitev s sicer užitnimi gobami, ki so kasneje pokvaijene zaradi nepravilne, nepravočasne priprave ali pogrevanja. Znaki te zastrupitve se pojavijo kmalu po zaužitju jn so podobni tistim pri zastrupitvi s pokvarjeno hrano. Tudi prva pomoč je v tem primeru v bistvu enaka kot pri zastrupitvi s pokvarjeno hrano. — zastrupitev s strupenimi gobami s hitrim toksičnim delovanjem, ko se znaki zastrupitve pojavijo relativno zgodaj (v pol do dveh ur) po zaužitju gobove jedi. Sem spadajo zastrupitve z vražjim gobanom, s panteijevo mušnico in z rdečo mušnico. Splošni znaki te zastrupitve so slabost, bljuvanje, trebušni krči, driske in znaki šoka. Poleg tega se pojavi še znojenje, občutek vročine, močno slinjenje, zoženje zenic in počasen pulz. Ali pa se pojavi rdečica obraza, suhe sluznice, razširjene zenice, pospešen pulz, nemir, razdraženost, halucinacije, delirij in motnje zavesti. V okviru prve pomoči izzovemo bljuvanje, damo odvajalo in živalsko oglje. zastrupitev z gobami s poznim toksičnim delovanjem, pri kateri se znaki zastrupitve pojavijo pozno, šele 6 do 24 ur po zaužitju gobove jedi. Najpogostejše so zastrupitve z zeleno mušnico. Zastrupitev prepoznamo po močni slabosti, bljuvanju in driski. Stanje se hitro slabša. Pojavijo se tudi bolečine v trebuhu, moteno delovanje ledvic, okvara jeter (že po prvem dnevu se lahko pojavi rumenica!) in razvijejo se manifestni znaki šoka, kasneje pa koma in smrt. Takoj izzovemo bljuvanje, damo odvajalo in živalsko oglje. Zastrupljenca čimprej pošljemo v bolnišnico. To napravimo tudi pri osebah, ki so jedle isto gobovo jed, a se pri njih znaki zastrupitve še niso pojavili, zaradi opazovanja in pravočasnega začetka zdravljenja. GAZVODA TATJANA mr. sc. dr. zanimivosti iz sveta Zaliv okreva Vsaka stvar je za nekaj dobra, celo vojna, bi lahko rekli ob najnovgših podatkih o onesnaženju zalivskih voda po lanskoletnem izbruhu bojev in vsem, kar je temu sledilo. Na splošno je znano, daje zalivska vojna povzročila enega od največjih onesnaženj v človeški zgodovini. Na stotine milijonov sodčkov surove nafte je steklo v puščavski pesek in v vode Perzijskega zaliva ah pa zgorelo, pri čemer so nastajali ogromni strupeni oblaki. Toda ravnokar objavljena študija onesnaženju v Zalivu je prinesla naravnost presenetljive zaključje. Res, da so nekatere dele saudske obale dosegli oljni madeži, a že po štirih mesecih jih je apnenec v veliki meri razgradil. Se vet nekateri predeli Zaliva so po vojni čistejši, kot pa so bili pred njo. Školjke, nabrane v Bahra-inu, približno na polovici Zaliva, vsebujejo manj naftnega onesnaženja, kot so ga v sredini osemdesetih let Podobne rezultate kažejo tudi obalni sedimenti. Seveda je pri roki tudi najbolj verjetna razlaga za te blagodejne učinke vojne: v Zalivu se je v vsem času krize zelo zmanjšal promet s tankerji, ki sodijo med največje onesnaževalce morja. Kaj je incest ? Filmski svet zadnje čase pretresla afera, katere glavni akterji so igralka Mia Farrow, njena posvojena hčerka Soon-Yi ter igralec Woody Al-len. Woody je dolga leta živel v izvenzakonski zvezi z Mio, ki ima poleg Soon-yi še več posvojenih otrok, zdaj pa se je vnela ljubezen med Soon-yi, ki je že polnoletna, in Wooddyjem. Mediji so seveda takoj zgrabili vročo žerjavico in jo razpihnili. Vnela se je javna razprava o tem, ali je ljubezen med Soon-yi, čeprav je polnoletna, in Yoodyjem, kije bil dolgoletni družinski prijatelj, materin ljubimec in tako rekoč očim, legitimna ali pa je že na meji incesta. Mnenja so zelo deljena, ta razdvojenost pa opozarja tudi na to, da se je v družbi marsikaj spremenilo in da so v modemih družinah, ki so pogosto sestavljene iz ostankov drugih razbitih družin, nekatere nekdanje ostre meje postale zabrisane. Tako je v družinah, kjer si njeni člani dejansko niso v krvnem sorodstvu, tudi z vprašanjem incesta. Zgodovinsko gledano je bila prepoved tudi znanstveno utemeljena: spolni odnosi med krvnimi sorodniki naj bi preprečili degeneracijo potomstva. Modemi genetiki sedaj pravijo, da je taka nevarnost močno pretirana. Bolj pomemben razlog, ki govori proti incestu, je kulturni: incest je prepovedan zato, da bi obvarovali družinsko harmonijo in preprečili v njej nastajanje takih razmerij, ki bi spodbujale rivalstvo in ljubosumje. Iskanje zakonskih vezi navzven je imelo včasih pri večjih družinah ali tako imenovanih klanih še gospodarski in socialni pomen. Danes incest povzroča predvsem psihične poškodbe. Strokovnjaki pravijo, da osnova družine ni več krvna vez, temveč čustvena. Otrok odrašča v družini in se polagoma ločuje od nje, dokler ni zmožen zaživeti na svoje. »Incest prekinja tak proces,« pravi otroška terapistka Caroline West iz Kalifornije. »Vsak, kdor se hoče vživeti v družino, v kateri so najstniški otroci, bi se moral o teoriji incesta posebej podučiti,« trdi psihiatrinja Domeena Renshaw iz Chicaga, »kajti otrok hoče pri odraščanj u pogosto tekmovati z naravnimi starši.« Freudovska teorija, da so najzgodnejši spolni vzgibi prav incestoidni, drži in rivalstvo sinov pri materah in deklic pri očetih je naravni del odraščanja in tako imenovanega Ojdipovega in Elektrinega kompleksa. Pravno v zvezi Wooddyja Allena s posvojenko njegove nekdanje partnerice Mie Farrow verjetno ni moč najti nobenih zadržkov, na drugih področjih pa jih lahko najde marsikdo, odvisno pač, iz kakšnega zornega kota stvari gleda. Morilski gostje Komet ali asteroid, ki naj bi pred kakimi petinšestdesetimi milijoni let treščil na naš planet, je najbolj pogosta razlaga za tako nenadno izginotje dinozavrov. Le-ti so bili pred tem celih sedemdeset milijonov let vendar krona živalskega sveta na zemlji. Velikanski oblak dima in prahu, vržen v atmosfero ob udarcu, ki je bil morda enakovreden moči milijona vodikovih bomb, naj bi za nebj mesecev zaustavil sončne žarke. Zemeljska obla naj bi se pogreznila v temo, globoko zamrznjena. V taki atmosferi so najprej odmrle rastline, potem pa še živali, ki so se od njih hranile. Ko si je zemlja po katastrofi opomogla, je bila na njej odprta pot za razvoj sesalcev in tudi človeškega bitja. Sedaj poročilo v reviji Science predpostavlja, da seje pred 370 milijoni let, v devonski dobi, na našem planetu zgodila še vetja katastrofa, v kateri je komet ali asteroid odplaknil z njegovega obličja kar sedemdeset odstotkov vseh vodnih živalskih vrst. Ameriški in belgijski znanstveniki so v zemeljskih plasteh v Belgiji našli steklena zrnca s premerom komaj 3 milimetre, imenovana mikrolektiti, za katera domnevajo, da so nastala, ko so se silicij in drugi minerali nenadoma stalili in nato ohladili zaradi vulkanskega izbru-ga ali udarca ob zelo visoki hitrosti. Kemična sestavina steklenih zrnc kaže bolj prepričljivo na udarec, to teorijo pa podpirata tudi dva ogromna kraterja, eden na Švedskem, drugi v Quebeku, ki sta nastala pred približno 370 milijoni let, takrat torej, ko so velikanska nebesna telesa treščila na zemljo. Bel pulover Pisali smo že, da so čipke lepe in letos tudi zelo modeme, bodisi kot modni dodatek ali kot celo oblačilo. Prišite so skoraj na vse kose oblačil, na krila, modne korzete, z njimi so obrobljeni rokavi, vratni izrezi, puloverji. Iz belega bombaža spleten pulover z enostavnim luknjičastim vzorcem in s čipkastimi obrobami, z nekoliko globljim vratnim izrezom in ohlapno krojen je tudi zelo udoben in hkrati eleganten. Bel pulover, z rokavi ali brez njih, vsekakor pa dolg, zelo dolg, je lep in moden ne le ob dopustniškem morju, ampak tudi v mestu in prav bo prišel še dolgo v jesen. Pletenje naj bo čimbolj rahlo in kajpada z vzorčkom, kakršnimkoli že. Zraven gredo tako kratke športne hlače vseh barv kot dolge, oprijete ali elegantnejše, enobarvne, črtaste ali v cvetličnem vzorcu, kije letos še posebej priljubljen. Pravilna osvetlitev Za uspešno delo je med drugim zelo pomembno tudi, koliko in kakšno svetlobo imete. Zato v pisarnah namestite močne svetilke, ki mečejo svetlobo navzgor. Namizna delovna svetilka pa naj ima členasto stojalo, da boste lahko močan svetlobni snop usmerjali po želji. Če imate dve takšni svetilki, usmerite eno v strop, da z razpršeno svetlobo enakomerno razsvetli prostor, druga pa naj meče svetlobni snop na delovno mizo. Zelo priporočljive so delovne svetilke z miniaturnimi fluorescentnimi žarnicami, ki dajejo dovolj močno svetlobo, porabijo manj elektrike in trajajo dalj časa od navadnih žarnic. Če nimate dovolj prostora, se odločite za delovno svetilko, ki jo pripnete ali privije-te na mizo ah steno ali pa jo postavite na tla. Paradižnik za na pico Na vrtu je še vedno dovolj zrelih rdečih paradižnikov, iz katerih lahko pripravimo okusen paradižnikov preliv za na pico ah pa ga uporabimo kot dodatek k drugim jedem. Paradižnike zrežemo na koščke in jih toliko časa kuhamo na zmernem ognju, da se zgostijo in razkuhajo. Ko je zmes dovolj gosta, paradižnike pretlačimo skozi cedilo v posodo, ki jo še enkrat postavimo na ogenj. Na 1 liter pretlačenega paradižnika dodamo 30 - 35 g sladkorja, 10 g soh, 2 del vinskega kisa, čebulo jn česen po okusu, poper in še nekaj časa kuhamo. Če želimo, da bo omaka imela okus tudi po papriki, dodamo narezanemu paradižniku tudi narezano papriko. Tako pripravljeno omako še vročo nalijemo v tople kozarčke in jih takoj zapremo. Hranimo jih v hladnem in temnem prostoru. Čas čebulnic in gomoljnic Trajne spremljevalke, vrta so tudi številne čebulnice in gomoljnice. Čebulnice, ki jih gojimo v vrtu in sadimo od septembra do novembra, cvetijo predvsem zgodaj spomladi, le nekatere tudi poleti in jeseni. Za tiste, ki cvetijo spomladi, je značilno predvsem to, da se pojavljajo v vrtu takrat, ko druge rastline na videz še mirujejo. Zato je za doseganje primernega učinka pomembno, da jih sadimo v večje enotne skupine, po možnosti pa za ozadje uporabimo zelene rastline. Čebulnice so prve znanilke pomladi, zato je prav, da se pojavijo v vsakem vrtu. Najboljša lega zanje je čim bližje hiši. Tam sneg najprej skopni, zemlja se prej segreje in s tem je zgodnejše tudi cvetenje. Več o saditvi pa nam bo vrtnar Martin Zupančič iz Birčne vasi svetoval prihodnjič. Šola je tu Množica otrok na cestah in ob njih po deželi in v mestih naznanja jesen. Prve dni šole so se skupaj s šolarji na cesti pojavili tudi miličniki. Šoferji to vemo in smo zalo na križiščih in ob prehodih za peče še posebej previdni. Ko bodo čez nekaj dni miličniki odšli, pa bi bilo napak, če bi na previdnost spet pozabili. Šolsko leto je dolgo, otroci pa vseskozi razigrani, razposajeni in raztreseni. Kaj lahko kdo neprevidno steče čez cesto ali med igro kdo koga celo porine pred naš avto. Na take primere smo sicer lahko pripravljeni, težko pa bomo nanje reagirali, če bomo vozili z neprimerno hitrostjo. Torej se spomnimo še enkrat: v bližini sole ah skupine otrok vozimo počasneje in bodimo pripravljeni na vse! priloga dolenjskega lista p preteklost u gosteh V Posavju se srečujemo z za to okolje nenavadnimi lesenimi hišami s strmimi strehami, imenovanimi »blockhausi«. Postavili so jih Nemci med 2. svetovno vojno, ko so po nasilni izselitvi Slovencev v teh krajih naseljevali nemško govoreče ljudi. »Blockhausi« so bili v celoti iz smrekovine, topli in trdno zgrajeni, »zbiti kot železo«. Prvotno so bili brez temeljev, postavljeni kar na zemljo. Vsi so bili zgrajeni po istem modelu. Tisti »blokhausi«, ki so jim napravili betonske temelje, les dobro premazali, notranjščino pa izolirali z le-sonitnimi oblogami, bodo lahko še mnogo let služili svojemu namenu. Eden od skrbno vzdrževanih »blockhausov« stoji v Brežicah ob cesti Pod obzidjem. (Pripravila: Ivana Počkar, dipl. etn. v Posavskem muzeju) '---------------------------------------------------N Podjetje REAL d.o.o. Novo mesto, Trdinova 2, zbira ponudbe za odkup poslovnega prostora v Novem mestu 1. Poslovni prostor meri 113,8 m2. Zgrajen je do III. gradbene faze in zaprt. Prostor je v vrhnji etaži stavbe poslovnega centra na novi avtobusni postaji v Novem mestu, Roška cesta 1 (smer Dolenjske Toplice). Projektiran je za gostinsko, trgovsko ali drugo ustrezno dejavnost. Možna je tudi pozidava v dva ali tri manjše prostore. Izhodiščna cena: 2.500 DEM/m2 po prodajnem tečaju LB DB d.d. Novo mesto na dan plačila. Kupcu lahko ponudimo pomoč pri zapiranju finančne konstrukcije po dogovoru. Dodatne informacije po telefonu 068/25-786. Mb® r Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. IZŽREBANE ŠTEVILKE RAČUNOV V NAGRADNI AKCIJI DNE 31. AVGUSTA: 7. BTV 35 2. VRED. BON 3. VRED. BON ŠT. 2254 ŠT. 2201 ŠT. 2013 ZELO UGODNO! STIKALA IN VTIČNICE EM LENDAVA 204,00 282,50 CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558 telefax: 068/44-183 VPISUJE vsak dan od 8. do 16.ure, razen sobote, v naslednje izobraževalne oblike: A — v e programe za pridobitev izobrazbe iKonomski tehnik (V. stopnje) (KRKk V Sektorju za raziskave in razvoj — oddelku biotehnologije potrebujemo DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA KEMIJE za delo na področju analitike. Zaželjene so delovne izkušnje. Vse, ki so zainteresirani, vabimo, da oddajo svoje ponudbe v kadrovsko službo KRKE v Novem mestu, Cesta herojev 45, v roku 8 dni od dneva objave. — upravni tehnik (V. stopnje) — strojni tehnik (V. stopnje in dvoletni in prilagojeni program) — administrator IV. stopnje — zbiramo prijave za VIŠJEŠOLSKI program — poslovna šola Ekonomske fakultete Ljubljana -r- osnovno šolo za odrasle tecajer — za voznike viličarjev — za upravljalce avto in mostnih dvigal — za upravljalce težke gradbene mehanizacije — strojepisja — strojnega pletenja — krojenja in šivanja — za strojno šiviljo — kitare in harmonike jezikovne tečaje (začetne in nadaljevalne — za otroke in odrasle) — nemščine — angleščine — ruščine — italijanščine — slovenščine (za pripadnike drugih narodov in narodnosti) — tečaje RAČUNALNIŠTVA — za podjetja in obrtnike organiziramo tečaje iz: — varstva pri delu — kontrole kakovosti — higienskega minimuma (obnovitvene) Podrobne informacije lahko dobite po telefonu ali osebno na gornjem naslovu. SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO objavlja razpis za vpis v 1. in 2. letnik oddelkov za izobraževanje ob de(u za naslednje poklice: — ekonomski tehnik, 4-letni program — prodajalec, 3-letni program — upravni tehnik, 4-letni program — administrator, 3-ietni program Vpis v tečaje: — računalniški tečaji — uvodni in nadaljevalni — strojepisni tečaj Kandidati naj se prijavijo v tajništvu šole do 25. septembra 1992 Sestanek z vpisanimi slušatelji bo 28. septembra 1992 ob 16. uri v prostorih šole, Novo mesto, Ulica talcev 3a (telefon in tele- MANA turistična agencija PARTIZANSKA 7, NOVO MESTO, telefon: 068-28-136 Plesni tečaji Za predšolske otroke ~ zabe*ni ob 16. uri -nadaljevalni ob 17. uri ~ ^ključna predstavitev staršem s snemanjem na videoka- Za mladino in odrasle — začetni — nadaljevalni KJE: hotel METROPOL KDAJ: v petek, 18. 9. 1992 KAKO: uspešno in s sodelovanjem s priznano plesno šolo v Ljubljani. Za vse, ki ste letos letovali preko naše agencije še dodatni 5% popust. KONKURENČNE CENE! Vpis in inf: 28-136 — vsak dan od 9. — 16. ure na Partizanski 7. ob 18. uri ob 20. uri UGODEN NAJEM POSLOVNO-PROIZVODNIH PROSTOROV v METLIKI ob cesti Novo mesto — Karlovac • v poslovnem objektu v skupni izmeri do 200 m2 (pisarne, sanitarije, garderoba, jedilnica z razdelilno kuhinjo) • v delavnici montažnega tipa »TOGREL« v skupni izmeri 400 m2 ter • dvorišče površine 8000 m2. Objekta sta komunalno opremljena, imata vodovod, elektriko, kanalizacijo, telefon, asfaltno cesto, parkirišče, javno razsvetljavo in odvod meteorne vode, v LESKOVCU PRI KRŠKEM - TOGREL Prostori so različnih velikosti in namembnosti, primerni za opravljanje poslovnih in proizvodnih dejavnosti. Vse podrobne informacije prejmete po telefonu: GIP »Pionir«,Kettejev drevored 37, Novo mesto Telefon: (068) 21-826, 23-686 (TOGREL) (068) 58-124, 58-355 (Metlika) Napisi na stenah postaje podzemne železnice v Tensti v najrazličnejših jezikih nagovarjajo k ljubezni med ljudmi, k miru in sožitju. Prešernovi verzi so našli pravo mesto, čeprav jih razumejo le redki. Helga Henschen je s svojimi stvaritvami poslanstvo opravila, vse ostaloje prepustila ljudem, ki tu živijo. V novejših severnih predmestjih, ki so predvsem bivalna, z lastnimi nakupovalnimi centri, najnujnejšimi uradi ter kulturnimi ustanovami, seje v zadnjem času naselilo zelo veliko prišlekov najrazličnejših ras. Prevelika koncentracija prišlekov pa ustvarja neke vrste geto, ki kaj hitro pride na slab glas. Ko pride do tega, se takega bivalnega okolja vse bolj izogibajo domači prebivalci. Iščejo nova, od tujcev še ne poseljena okolja. Seveda le tisti, ki si to lahko privoščijo. Tisti, ki so na socialni lestvici najnižje, so prisiljeni živeti tam, kjer jim socialna plačuje stanovanje. Tako se pogosto kot sosedje znajdejo iz najrazličnejših razlogov izločeni in brezposelni Švedi in tujci. Take razmere so kot ustvarjene za konflikte in res do njih tu najpogosteje tudi pride. Ko hodim po tržnici v Tensti, kije bolj podobna bazarju nekje na eksotičnih delih Balkana ali Bližnjega vzhoda, kot pa novemu predmestju skandinavske prestolnice, zbudijo mojo pozornost naslovnice stockholmskih večernikov. Na njih z velikimi črkami piše, daje mlad priseljenec z nožem do smrti zabodel Šveda. Zgodilo se je prav tu v bližini, v predmestnem naselju Jakobsberg. Podrobnosti zvem po radiu, ko vozim proti središču mesta. Priseljenec je bil sedemnajstletni deček iz Azije. Ko seje vračal domov mimo skupine precej pijanih Švedov — teh je v bližini vsake trgovine z alkoholom moč veliko videti že dopoldne — so ga ti obstopili. Jzmuznil se jim je in se zatekel v bližnjo blagovnico. Štirje moški so se zapodili za njim in ga pritisnili ob polico. Med prerivanjem seje zabliskal nož in eden od napadalcev se je zgrudil mrtev. Prepričan sem, da bo dogodek, pa naj se na sodišču obrnejo stvari tako ali drugače, še bolj podžgal razpravljanje o tem, ali je prav ali ne, da daje Švedska zatočišče toliko tujcem. Čeprav je bil iz prvega opisa dogodkov tuji deček čisto po nedolžnem na- ulicah to pomlad res ne obeta nič dobrega. Ob tem človek nehote pomisli na našo malo Slovenijo, ki se ji zna kaj kmalu zgoditi kaj podobnega. Slovensko državljanstvo je brez problemov dobilo veliko število tujcev, sedaj pa prihaja k nam še dosti beguncev, naden in tn r»H vrfipon a ru . • • za katere se tudi ne ve, kdaj se bodo in če se bodo rej ravnal v hu Sl J£ L°' lahko vrniIi v SV0J° domovino. Vse to skupaj bi zna- ™;,P, J •, J Jfn°^a,S£ b-° lo biti nevarno kot>šče rasizma in povzročiti val nas.-SESZr d° Plf*°V f 'J'a’ Pa še medsebojnega obtoževanja, kdo je kriv za p dejansko dogajalo, je za večino postranskega || pomena. L Val nasilja, narkomanije in vseh vrst drugega L kriminala je pljusnil tudi čez Skandinavijo, zlasti Čez |E njena največja mesta. Roko na srce, temu so v veliki meri pripomogli tudi tujci, a zelo tenka plast teh, m ' ' verjetno bi jo bilo z malo zavzetosti lahko odstraniti, •~+, Wr ^e ne bi bila tesno povezana z domačim, švedskim podzemljem. Le tako sije moč tudi razlagati še do ffj™ danes nepojasneno smrt švedskega predsednika, Grob Olofa Palmeja v Stockholmu I ii\»pv7jaoiJL,lIU Milil bVCUbKCga - > humanista ter svetovnega borca za mir Olofa Palme-Jk j ja- Bil je eden redkih predsednikov države, ki si je jf j | upal stopiti na čelo velike protestne povorke in sku- h paj z množico pokazati, kaj misli o ubijanju in nasilju. »Amerika, ven iz Vietnama,« je donelo p° Štockholmskih ulicah in še sedaj sem ponosen, da sem bil tudi jaz v tisti povorki. Američani so mu zelo zamerili, a so mu počasi odpustili in cenili njegovo pokončno držo, zlasti potem, ko so morali tako sramotno priznati svojo zmoto. Dandanes je ob pp" dobnih grozodejstvih v srcu Evrope svet skorajda nem in ni ga državnika, ki bi stopil na čelo protestne množice. POTA IN dežurm ■ poročaj 0 IZGINILA JE DENARNICA - 24. ali 25. avgusta je neznanec na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice ukradel denarnico, v kateri je bilo nekaj deviz in tolarjev. Lastnico iz Bušeče vasi je oškodoval za 12.000 tolarjev. SHRANIL UKRADENI CEMENT-Jožef Š. iz Trebnjega je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja prikrivanja, ker je 7. avgusta doma shranil vrečo cementa in apna, čeprav je vedel, da ga je Azis M., delavec SGP iz Ljubljane, ukradel na gradbišču. Omenjeno podjetje je oškodoval za 1.100 tolarjev. UKRADEL ETUI Z DOKUMENTI - V noči na 26. avgust je neznani storilec v Šcgovi ulici v Novem mestu •z odklenjenega osebnega avtomobila ukradel etui z dokumenti in denarjem *cr s tem oškodoval Andreja P. iz Novega mesta za 2.800 tolarjev. ODŠEL Z ALTERNATORJEM -26- avgusta je neznani storilec v Trebnjem iz osebnega avtomobila ukradel alternator ter s tem Boža K. *z Mirne oškodoval za 5.600 tolarjev. BLAUPUNKT - V noči na 31. avgust je neznani storilec v Ulici Danila Bučarja v Novem mestu vlomil v osebni avtomobil R-4, last Darka C. iz Novega mesta. Odtrgal je plastično polico z avtoradiokasetofo-n°m znamke Blaupunkt ter vse odnesel. Lastniku je povzročil za 15.000 tolarjev škode. PRI SEBI JE IMEL ROČNO BOMBO MIRNA - 31. avgusta so policisti 35-letnemu Francu N. z Mirne v njegovem stanovanju zasegli ročno bombo M - 91, ki jo je pred dnevi kupi! v Karlovcu. NAŠLI MINO STRANSKA VAS - Delavci Gozd-ncga gospodarstva Novo mesto so 26. avgusta našli v gozdu pri Stranski vasi m'no italijanske izdelave, ki jo je uovomeški pirotehnik potem uničil. POBEGNIL Z MESOM Metlika - 22. avgusta je 50-ietni Jožef S. iz Črnomlja z osebnim avtomobilom pripeljal iz Hrvaške na tnejni prehod Metlika in v vozilu Pulja! 71 kg mesa, ki pa ga ni prijavil. Ko je carinik odkril, da pelje meso, Je napisal zapisnik o zasežbi mesa, saj je šlo za carinski prekršek, nato pa odredil, da lastnik deponira meso v hladilnici Mercator v Metliki. Carinik le osumljenca spremljal s svojim ''ozilom, vendar mu je ta z mesom Vfed pobegnil. ZBIL PEŠAKINJO NOVO MESTO - 45-lctni Borislav Trifkovič je 29. avgusta ob 21.30 vozil opebni avto znamke Wartburg iz Kandije proti Roški cesti v Novem u>estu. Ko je pripeljal do križišča fartizanske ter Smihclske ceste, kjer Jc pred križiščem zaznamovan prehod 23 pešce, sta v tistem trenutku prehod ^ pešce prečkali 35-lctna Marica j’arapot iz Novega mesta in njena hči. Ko je voznik opazil pešakinji, je pri-«d zavirati, vendar je Marico Parapot "sečno zbil. Padla je na pokrov •uotorja, nato pa po nekaj metrih na ^to. Hudo poškodovano so odpeljali v novomeško bolnišnico na zdravljenje. Spet so kradli kot srake Največ lastnikov je bilo ob devize in tolarje — Lastnik ________zoral njivo s krompirjem, pobiraii drugi__________________ NOVO MESTO — Kljub hudi poletni vročini pa tatvin tudi ta pretekli teden ni manjkalo. Nepridipravi so si prilaščali vse, od denarja, ogrlic pa tja do krompirja in kostanjevih drogov. V Dolenji Dobravi je nekdo prišel v hišo, ki jo ima v najemu Ljubo G. iz Ljubljane, in med 23. in 24. avgustom iz spalnice odnesel kar ročno blagajno, v kateri je bilo okoli 700.000 tolarjev in 12.000 nemških mark, nekaj šilingov ter nekaj francoskih frankov. Lastnika je oškodoval za približno milijon 800 tisoč tolarjev. Policisti storilca še iščejo. Iz odklenjene stanovanjske hiše v Kettejevem drevoredu v Novem mestu je med 21. in 22. avgustom neznani storilec ukradel moško usnjeno torbico, v kateri je imel Danilo K. 4.000 tolarjev, dokumente, žepno uro, očala in ključe. Povzročil je za 35 tisoč tolarjev škode. Zopet drugi nepridiprav seje 26. avgusta pri Ruhni vasi splazil po denarnico z denarjem v osebni avtomobil. Lastnika Jožeta M. iz Dalnjega Vrha je oškodoval za 30 tisoč tolarjev. Med 26. in 28. avgustom je neznani storilec na Brodu vlomil v stanovanjsko hišo ter ukradel televizor, radio in tri ročne ure. Marijo U. je oškodoval za 90 tisoč tolarjev. 28. avgusta zvečer je še neznani storilec v Dol. Vrhpolju vlomil v stanovanjsko hišo Antona Š. in ukradel 650 nemških mark, fotografski aparat znamke cannon, avtomobilske ključe, iz denarnice pa več kot 6 tisoč tolarjev. Lastniku je s tem dejanjem naredil škode za okoli 50 tisoč tolarjev. 28. avgusta pa je neznanec v Dolenjih Kamencah na dvorišču stanovanjske hiše vlomil v bivalno prikolico ter ukradel žensko torbico, v kateri je imela Rosvita K. iz Avstrije 500 nemških mark, ogrlico in uhane iz školjk, evro ček kartico, potni list in čeke. Storilecje lastnico oškodoval za okoli 120 tisoč tolarjev. Nekateri tatovi pa namesto po denarju raje posežejo po bolj konkretnem blagu, kot na primer neznanec, ki je med 22. in 26. avgustom v gozdu pri Učakovcih ukradel 20 kostanjevih drogov za električno napeljavo. Lastnika Matijo H. iz Učakovcev je oškodoval za 40 tisoč tolarjev. Ob dobršen del krompirja pa je bil Ivan P. iz Cučje Mlake, ki je navsezgodaj zjutraj zoral njivo s krompirjem pobirali pa so ga drugi. 32-letna Marinka B. in 22-letna Valerija K. iz Dobruške vasi sta utemeljeno osumljeni, da sta 25. avgusta zjutraj iz prej omenjene njive pobrali okoli 20 kilogramov krompirja in ga odnesli domov. 26. avgusta pa so 34-letni Milan B. in dva otroka iz Dobruške vasi utemeljeno osumljeni, da so istemu lastniku pobrali še 60 kilogramov krompirja. TRAKTOR MU JE STISNIL GLAVO ROŽEMPELJ - 29. avgusta sta se 35-lctni Janez Spec in njegova žena iz Rožemplja s traktorjem odpeljala v bližnji gozd po drva. Spec je traktor pustil na vrhu klanca v teku, vozilo pa se je začelo premikati. Ko je Spec to videl, ga je poskušal ustaviti, vendar se je traktor prevrnil ter Špecu stisnil glavo ob skalo. Zaradi hudih poškodb je Spec na kraju nezgode umrl. NOVO MESTO — Metod Trobec iz Dolenje vasi, ki je bil zaradi dokazanih umorov petih žensk obsojen na 20 let zapora, je v petek popoldan kot zapornik v KPD Dob zopet prijel za nož. Z njim je desetkrat zabodel sojetnika Miloša Nemca, sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine, ki pa bo po napovedih zdravnikov kmalu okreval. V petek ob 15.15 je Trobec med sprehodom zapornikov poskušal s prirejenim nožem iz jedilnega pribora, ki je bil izbrušen v konico, umoriti sojetnika, Nemca, zaradi starih zamer. Omenjeni naj bi v teh dneh odšel na pogojni izpust. Metod Trobec je bil v zaporih samotar in sila nepriljubljen med sojetniki. Po napadu so Trobca stlačili v samico, pred razjarjenimi zaporniki pa sta Trobca morala braniti dva paznika z avtomatoma in službeni pes. S stotimi zaporniki pa seje začel pogovarjati med drugim tudi pravosodni minister Miha Kozinc. Zaporniki so zahtevali, da bi morali bolj problematični zaporniki prestajati kazen posebej in da so prostori, v katerih bivajo, preveliki, saj je v njih preveč zapornikov. Minister Kozinc je obljubil, da bo v skupščini predlagal, da za to namenijo več denarja. Trobca so potem, zaradi vznemirjanja zapornikov, s posebnim vozilom prepeljali v novomeške zapore. Med preiskavo so v njegovi ceiici našli tudi načrt za pobeg, zapisal pa je tudi, da bo napadel točno določenega paznika, da bo pobral ključe in osvobodil še tiste zapornike, ki so bili z načrtom seznanjeni. V samici pa so našli tudi solzivec. Doslej je Trobec prestal 12 let zaporne kazni, pred leti je že ranil nekega zapornika, sodili pa mu še niso za šesto umorjeno žensko. Očitno pa Trobec ne more iz svoje kože, kar nedvomno kaže petkov poskus umora sojetnika. PO DOLENJSKI DEŽELI • Čeprav še ni pravi čas za trgatev, pa si je neznanec, ki je šel med 23. do 25. avgustom na trgatev v vinograd na Mavrlenu, last Petra S. iz Kočevja, verjetno mislil: kdor prvi pride, ta prvi melje. S trgatvijo je lastnika oškodoval za 30.000 tolarjev. • Zdravko S. iz Ljubljane, ki je trenutno na prestajanju zaporne kazni v KPD Mirna, je osumljen, da je 25. avgusta iz kazensko poboljševalnega doma ukradel več orodij. Kljub dobri "šoli" v domu očitno še ni dovolj vešč v teh svareh, saj so mu delavci doma orodje zasegli v Slovenski vasi Upajmo, da nebo poskušal narediti popravnega izpita. • V noči na 27. avgust je nepridiprav v Metliki vlomil v stanovanjsko hišo, kjer je po vsej verjetnosti iskal denar, saj je brskal po predalih in omarah. Odnesel ni ničesar, z vlomom pa je Jožeta M. oškodoval za 3.000 tolarjev. Očitno se ni znašel na pravem mestu. POŽAR V NASADU HRUŠK KRŠKO — 28. avgusta ob 14. uri je iz doslej še neznanega vzroka prišlo do požara v nasadu hrušk, ki so last Agrokombinata Krško. Požar je zajel 30 arov nasada. Škoda in vzroki za požar še niso znani. POŠKODOVAL SE JE PRI DELU NOVO MESTO - Dvajsetletni Peter Sotlar, delavec podjetja Trimo iz Trebnjega, se je 27. avgusta ob 13 JO hudo telesno poškodoval. Podjetje Trimo gradi v Revozu v Novem mestu novo lakirnico, delavec Peter Sotlar pa je tega dne s panelnimi ploščami prekrival streho lakirnice. Ko je stopil na ploščo, ki ni bila pritrjena, jc padel 8 m globoko in se hudo telesno poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. PADEL Z LESTVE ČATEŽ — 27. avgusta seje v Termah Čatež ob pol enajsti uri dopoldan zgodila nesreča na delu. 28-letni Franc K. je skupaj s sodelavcem menjaval dotrajano okno na poslovni zgradbi na višini treh metrov. Pri tem je stal na kovinski lestvi, zgubil ravnotežje in padel ter se lažje poškodoval. ODNESEL 7 TISOČ MARK DOLE PRI KRŠKEM —Od 18. julija do 27. avgusta je neznanec iz stanovanjske hiše 37-letnega Marjana Z. iz Dol. pri Krškem odnesel 7 tisoč nemških mark. • Kdor sprejme darilo, proda svojo svobodo. (Madžarski pregovor) VOZIL Z NEPRIMERNO HITROSTJO - 30. avgusta ob 14.45 sc je 21 -letni Dušan Jerčinovič iz Gribelj Peljal z osebnim avtomobilom R-4 iz Pozcmlja proti Gribljam. Ko je Pripeljal v naselje Krasincc, v bližino gostilne Kapušin, z neprimerno hitrostjo glede na stanje na cesti, jc ob levi slrani opazil pešakinjo, 80-letno Anko Ostclcc s Krasinca, ki jc prečkala eesto. Pričel je zavirati in se umikati, "endar je vseeno zadel pešakinjo, ki je z glavo udarila v streho vozila, nato Pa padla na cesto. Hudo poškodovano so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo na pločevini pa so ocenili na 10.000 tolarjev. ZALETEL SE JE V DREVO - 29. avgusta ob 10.35 je 34-ietni Miroslav Grabovac z Otiškega Vrha vozil osebni avto opel kadett iz Metlike proti Novemu mestu. Ko je za naseljem Hrast pripeljal v levi nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo, ga je zaneslo na levo polovico ceste, zapeljal je prek bankine in strmega nasipa, nato pa sc zaletel v drevo. Pri trčenju je sopotnik, 24-lctni Selim Murtič z Otiškega Vrha, padel iz vozila in se hudo poškodoval, voznik pa lažje. En sopotnik, 44-letni Juro Jelušič, pa je na kraju nezgode umrl. Škode na avtomobilu jc za približno 200.000 tolarjev. Grama!- Gril 61290 GIOSUPUI, loma dolino 9 vam v prodajnem centru na Selih pri Dolenjskih Toplicah nudi bogato izbiro in po ugodnih cenah naslednje zanimive programe: • pohištvo • belo tehniko • keramične ploščice in granitne greze (uvoz iz Italije in od domačih proizvajalcev) • gradbeni material • tehnično blago • kmetijsko mehanizacijo in repromaterial • zaščitna sredstva • umetna gnojila • ... in še ugodnosti: — za nakup pohištva pri gotovinskem plačilu nudimo do 40% popust — pri gotovinskem plačilu nad 20,000.00 SIT vam priznamo 3% popust — nad 20,000.00 SIT možnost plačila na 3 čeke za vse domače izdelke Obiščite nas in izkoristite našo akcijsko prodajo ter se prepričajte o ugodnem nakupu. Vse inf. po tel. (068) 65-695. OSNOVNA ŠOLA STARI TRG OB KOLPI 68342 Stari trg razpisuje prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika in vodenje šolske knjižnice. Zaposlitev je za nedoločen čas. Stanovanje šola ima. Nastop zaposlitve je takoj. ZAPELJAL JE V LEVO VAHTA - 29. avgusta ob 18. uri je 43-letni Igor Milič iz Italije vozil osebni avtomobil znamke mercedes iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Vahti je v ostrem, nepreglednem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo polovico ceste. Tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kombiniranega vozila, 29- letni Mirsad Bašič iz Ljubljane, ki se je umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja med vozili. Pri nezgodi so sc poškodovali: voznik Milič je dobil sled poškodbe, sopotnik 44-letni Milorad Čirič se je huje poškodoval, voznik Bašič se ni poškodoval, njegovi trije sopotniki pa lažje: 51-letni Ibrahim Rošič, 38-letni Abdija Miskuč in 48-letni Sulejman Hajrudinovič, vsi iz Ljubljane. NESREČA TERJALA ŽIVLJENJE KOČEVJE - V soboto ob 2. uri in 10 minut se je v Dolgi vasi zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla 30- lctna Lerka Klepec iz Ljubljane. Do nesreče je prišlo, ko je 25-letncga Rajka Kapša iz Šalke vasi, ki je z avtomobilom znamke lada vozil iz Livolda proti Kočevju, zaradi prevelike hitrosti začelo v ostrem ovinku v Dolgi vasi zanašati. Pri tem je trčil v nasproti vozeči avto R 4, ki ga je vozila Klepčeva. Zaradi trčenja je katrco prevrnilo s ceste, Kapšcvo vozilo je obrnilo proti Livoldu, vendar je ostalo na desnem voznem pasu. Kapš je pri trčenju dobil lažje poškodbe, vsi štirje potniki v katrci pa so bili huje poškodovani, tako da je Klepčeva je med prevozom v bolnišnico za poškodbami umrla. Njen avto jc popolnoma uničen, lada pa ima poškodovano le sprednjo stran. POŽAR UNIČIL 550 TON SENA CVIŠLARJI PRI KOČEVJU -Požar, ki je izbruhnil okoli L ure v nedeljo, 30. avgusta, na gospodarskem poslopju, ki ga uporablja Mercator -KG Kočevje, je uničil 550 ton sena. Uničen je tudi puhalnik in nekaj kmetijskih strojev. Kljub hitri akciji gasilcev iz Kočevja, Šalke vasi, Rudnika, Stare Cerkve in Dolge vasi požara niso uspeli preprečiti. Uspelo pa jim je obvarovati ostala gospodarska poslopja. Do požara je prišlo zaradi samovžiga sena. Škodo pa ocenjujejo na prek 5 milijonov tolaijev. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ČRNOMELJ, Župančičeva 1 enota LJUDSKA UNIVERZA RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1992/93 1. OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE a) opismenjevanje b) od 5.-8. razreda OŠ 2. PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE a) II. stopnja: OBDELOVALEC KOVIN OBDELOVALEC LESA Vključijo se vsi kandidati, ki so končali 6 razredov OŠ. b) lil. stopnja: BOLNIČAR (možnost prekvalifikacije) c) IV. stopnja: KUHAR - NATAKAR VOZNIK PRODAJALEC OBLIKOVALEC KOVIN MIZAR d) V. stopnja: nadaljevalni — GOSTINSKI POSLOVODJA nadaljevalni — TRGOVINSKI POSLOVODJA nadaljevalni - STROJNI TEHNIK nadaljevalni — EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK nadaljevalni — PTT TEHNIK e) VI. stopnja: VIŠJA UPRAVNA ŠOLA POSLOVNA ŠOLA ORGANIZACIJA DELA 3. SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PROGRAMI a) nemški jezik: I. do III. stopnja za mladino I. do V. stopnja za odrasle b) angleški jezik: I. in IV. stopnja za odrasle I. do V. stopnja za otroke c) italijanski jezik: I. in II. stopnja za odrasle d) slovenski jezik za Neslovence e) strojepisni tečaj za mladino in odrasle f) tečaj krojenja in šivanja za mladino in odrasle g) strojno pletenje h) vodenje knjig v zasebni obrti i) dekliška šola Informacije daje Zavod za izobraževanje in kulturo v Črnomlju vsak delovni dan od 8. — 15. ure, prijave pa sprejema do 10. septembra 1992. Prijave sprejema za občino Metlika Ljudska knjižnica v Metliki vsak delovni dan od 8. — 14. ure prav tako do 10. septembra 1992. Srednja kmetijski Novo mesto, Sev a šola Grm >evno pod Trško goro 13, razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA SLOVENSKEGA JEZIKA Pogoji: Kandidati morajo imeti visoko izobrazbo (profesor slovenskega jezika) in izpolnjevati splošne pogoje po normativih za vzgojo in izobraževanje. Prednost imajo kandidati, ki imajo poleg zahtevane izobrazbe še smer nemški jezik. Delovno mesto je razpisano za zaposlitev za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusna doba je tri mesece. Začetek dela: 1.10.1992. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM, NOVO MESTO, Sevno pod Trško goro 13. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ul. talcev 3a, tel. 21-319, 21-640 VABI državljanke in državljane REPUBLIKE SLOVENIJE K VPISU V: — osnovno šolo za odrasle od 5. do 8. razreda (brezplačno) — poslovodsko šolo trgovinske stroke (NAD V) — Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor, vpis bo v četrtek, “[]® septembra 1992, od 9. do 12. ure za novince in od 15. do 18. ure za ostale študente — Višjo upravno šolo Univerze v Ljubljani (prijave sprejemamo do 18. septembra 1992) — tečaje tujih jezikov za odrasle (angleški, nemški, italijanski francoski in ruski jezik) — tečaje angleškega in nemškega jezika za šolske otroke (nudimo tudi individualne inštrukcije iz angleškega jezika) — tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti — tečaje šivanja in krojenja — seminarje za vodenje poslovnih knjig — seminarje za upravljalce centralnih ogrevalnih naprav seminarje za vodilne delavce s področja strateškega ma-nagementa in marketinga. — Izvajamo tudi druge oblike izobraževanja po želji naročnikov Oddajamo učne in druge prostore v dopoldanskem in popoldanskem času — Posojamo učno tehnologijo Prijave za izobraževalne oblike sprejemamo do konca septembra 1992 oziroma do popolnitve skupin. Pokličite nas, radi se bomo odzvali z dodatnimi informacijami! DOLENJSKI UST Zmaga Velenju 21. Lovrekov memorial v _________Sevnici__________ SEVNICA — Rokometni klub Sevnica se preteklo soboto na že 21. Lovreko-vem memorialu ni izkazal le kot dober organizator, temveč so rokometaši, ki tekmujejo v 3. SRL, razveselili svoje privržence z razmeroma dobro, predvsem pa borbeno igro. Tako so si Sevničani v konkurenci dveh prvoligašev, Gorenja Velenje in Ital-ca Dobova priborili celo 3. mesto v tekmi s slovenskim drugoligašem iz Zagoija. Sevničani so zmagali z Zaščito Zagorje z 18:15(11:8). Ko so se Sevničani v polfinalu pomerili z Velenjčani, pa je bilo na pomolu prvovrstno presenečenje, saj so domačini proti favoriziranim gostom vodili še nekaj minut pred koncem tekme. Moštvo Mira Požuna, pomočnika treneija slovenske reprezentance in treneija slovenskih mladincev, pa je kljub utrujenosti od priprav, na katerih so nabirali predvsem fizično kondicijo, na koncu le postavilo stvari na pravo mesto in ugnalo Sevnico s 14:13 (6:5). Dobovčani pa so v drugi polfinalni tekmi prepričljivo porazili Zagorjane s 17:12 (9:4). Pričakovani finale med obema prvoligašema je postregel s trdo, pravo moško igro, v kateri so zasluženo, z 10:4 (3:1), zmagali Velenjčani, ki so imeli v svojih vrstah tudi najboljšega igralca tur-niija, državnega reprezentantna Boruta Plaskana, medtem ko je lovoriko za najboljšega vratarja prejel njegov klubski tovariš Ivan Vajdi. Najboljši strelec (z 10 zadetki) je bil Sevničan Džemal Hadžiali. RK Sevnica je poskrbel tudi za občinstvo: med gledalci je v streljanju 7-metrovk zmagal Sevničan Jože Brežan. p p KEGLJAVKE SE PRIPRAVLJAJO TREBNJE — Kegljavke KK Merator so pričele s pripravami na prihajajočo tekmovalno sezono. Na programu imajo kondicijske priprave v dvorani v povezavi z vadbo na kegljišču. Vodja ekipe Niko Goleš računa na igralke: Veber, Tratar, Škedelj, Zupančič, Jeraj, Pungartnik, Okoren, Mezgec, Veble in Pust. Črnomaljski šport pod okriljem zveze Priprave na ustanovitev športne zveze ČRNOMELJ — Odbor za šport pri črnomaljskem izvršnem svetu je začasno sprejel nalogo iniciativnega odbora za ustanovitev športne zveze Črnomelj. Po ukinitvi telesnokultume skupnosti ni namreč nikogar, ki bi skrbel za razvoj, delo in povezanost črnomaljskega športa. Po besedah predsednika odbora za šport, Zvoneta Jakše, želijo s športno zvezo doseči predvsem boljšo povezanost vseh občinskih športnih društev in športa v celoti, bodisi da gre za amaterskega ali tekmovalnega. »Športna društva lahko pričakujejo od športne zveze nov zagon pri svojem delu. Zavedamo se, da so danes težki časi, vendar želimo, da tudi šport najde v občini mesto, ki mu gre. Brez finančnih težav najbrž ne bo šlo, vendar moramo pri občinskih organih doseči, da dobimo zagonska sredstva in denar za najnujnejše delo iz proračuna. To je osnova, da zveza začne z delom. Potem pa se lahko tudi športna zveza zaveže, da bo oživila delo športnih društev, jim nudila pomoč, skrbela za izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, za množičnost v rekreativnih športih, organizirala tekmovanja in še kaj,« našteva Jakša. Seveda pa se v odboru zavedajo, da bo zveza zaživela le, če se bo vanjo vključilo kar največ društev, najbolje pa, da vsa. Sedaj v društvih obravnavajo predloga sporazuma in statuta športne zveze, ki naj bi jo ustanovili jeseni. Odbor sprejema pripombe k obema dokumentoma, hkrati pa pričakuje tudi predloge za člane organov in vodstva športne zveze. m.B -J Podbočje kmalu v močnejši ligi Potrebujejo dvorano PODBOČJE — »Pobi« iz okolice Podbočja, ki so pred sedemnajstimi leti ustanovili košarkarski klub, so verjetno zelo ponosni na sedanjo ekipo, ki je lansko leto izpolnila dolgoletni cilj — uvrstila se je v prvo slovensko ligo. Trenutno so edini klub na območju Bele Krajine, Dolenjske, Posavja in Zasavja, ki nastopa v prvi košarkarski ligi Slovenije. Predstavljajo poseben fenomen, saj nosijo ime svoje vasi, a ne morda zato, ker bi bili tako zaverovani domoljubi, temveč enostavno zato, ker ne morejo dobiti generalnega sponzoija. Pri klubu imajo posebno skupino ljudi, kije navezala stike z najmočnejšimi podjetji regije in širše okolice. Z njimi sklepajo sporazume o propagiranju in si na ta način zagotavljajo sredstva za svoje delovanje, ki so, mimogrede povedano, najnižja med vseni podobnimi klubi v državi. Mnoge slovenske ekipe so se zdaj okrepile z igralci iz delov nekdanje Jugoslavije, Podbočani pa si tega ne morejo privoščiti. V klub so sicer poskusili pripeljati košarkaija Bosne, vendar jih je streznila njegova zahteva po 200.000 DEM. Kljub vsemu je stroškov veliko. Poleg rednih za delo kluba, potne stroške igralcev, ki priha- jajo na vsakodnevne treninge iz raznih krajev Slovenije, za vzgojo podmladka in za priprave tekmovalcev se jim obetajo tudi večji investicijski stroški. Dvorana OS Podbočje sicer ustreza vsem kriterijem za dobro tekmovanje, nima pa prostora za več kot 300 natlačenih gledalcev. Kot pravi Ivan Navoj, predsednik kluba, jim oblasti govorijo, naj se obnašajo tržno, a kaj, ko nimajo za to pogojev. »Zdaj je pred nami odločitev. Če želimo še naprej igrati v prvi ligi, bomo morali svoje delo profesionalizirati, plačevati igralce, uvesti močno upravo, si poiskati generalnega sponzoija in kjerkoli v občini zagotoviti dvorano z najmanj tisoč gledalci, da bo kakšen zaslužek od vstopnine in da bomo lažje sklepali pogodbe o reklamiranju s podjetji. Tem namreč ni vseeno, koliko gledalcev vidi reklamo.« Kljub vsemu ima tudi Košarkarski klub Podbočje letos močnejšo ekipo kot lani, k čemur je prispevalo nekaj novih, mladih in perspektivnih igralcev. Na 12-dnevnih pripravah ob moiju in v hribih so si nabrali kondicijo, tako da računajo, da si bodo za sezono 1993/94 izboril nastop v zeleni, močnejši ligi. Trenutno namreč igrajo v rdečem delu prve slovenske lige, kjer se uvrščajo med najboljše košar-kaije. Naj še dodamo, da najboljše štiri ekipe zelene lige igrajo v play offu za naslov prvaka Slovenije s štirimi najboljšimi ekipami iz prejšnje sezone, ki nastopajo skupaj s košarkaiji Avstrije, Češke in Madžarske v posebni super ligi. B. D.-G. VAŠKI KLUB V DRŽA VNEM RANGU — Košarkarji iz Podbočja računajo na uvrstitev v zeleni del prve državne lige. Niso jih mogli premagati Nedeljska tekma med novomeškimi nogometaši Studia D in Koprčani se je končala z 0:0 NOVO MESTO — Nogometaši novomeškega Studia D so v nedeljo imeli izrazito premoč, vendar jim ni uspelo premagati žilavih gostov iz Kopra. Gostom je pomagal tudi sodnik Žunič iz Kranja. Tekmeca sta se razšla brez odločitve (0:0). Gostje iz Kopra so srečno odnesli točko z vročega igrišča v Portovaldu, kjer so gostitelji tako rekoč igrali pred enim golom, vendar je bila mreža gostujočega vrataija kot začarana. Gostje, ki imajo bogate nogometne izkušnje, so vse stavili na eno karto in to se jim je ob neučinkoviti igri napadalcev Studia D bogato obrestovalo. Takšna igra »mačke z mišjo« bi morala prinesti popoln uspeh Novomeščanom, vendar, ker je žoga okrogla, seje pač zgodilo tisto, kar je malo kdo po prvih taktih igre pričakoval. Sodnik Žunič, kije očitno bil naklonjen Primorcem, je kar dvakrat zamižal, ko so USPEŠNO KONČANA SEZONA V MOTOKROSU V letošnji sezoni je imel motoklub Mel iz Novega mesta v kategoriji 60 ccm štiri tekmovalce. Favorita Gregor Mede in Matej Žvan sta morala prvo mesto na državnem prvenstvu prepustiti Tadeju Taj-nikarju iz Slovenskih Konjic in tako osvojila drugo in tretje mesto. Na prvi dirki v Sotini je zmagal Gregor Mede pred Žva-nom in Tajnikaijem, na drugi dirki v Dolenjskih Toplicah pa je Mede dvakrat padel, zato mu je zmaga ušla iz rok. Zmagal je Tajnikar, zelo dober drugi je bil Sašo Popovič, prav tako iz Mela, tretji pa Žvan. Na tretji dirki v Slovenskih Konjicah je zmagal Tajnikar, drugi je bil Žvan, tretji Mede. Odločilna zadnja dirka je bila v Dolenjskih Toplicah. Tu je slavil Mede pred Tajnikaijem, Jaka Može je bil tretji, Žvanu pa je v obeh vožnjah na žalost odpovedal motor. Na štirih dirkah sta bila samo dva zmagovalca: Tadej Tajnikar iz Slovenskih Konjic in Gregor Mede iz Mela, ki sta zmagala vsak po dvakrat. Skupni zmagovalec je tako Tajnikar, ki ima še eno drugo in eno tretje mesto, Mede pa ima še eno četrto in tretje mesto. 23. avgusta je AMD Slovenske Konjice pripravil še zadnjo dirko, kjer so se zbrali skoraj vsi najboljši tekmovalci, vendar ni štela za dr-žazno prvenstvo. Zmagal je domačin Tajnikar pred Melovcema, Medetom in Mo-žetom. Z zmago v članski konkurenci do 80 ccm pa je uspeh motokluba Mel dopolnil še Mežnar. Rezultati letošnje sezone kažejo, da bi v naslednji sezoni od omenjenih tekmovalcev pričakovali tudi državnega prvaka vsaj v eni kategoriji. gostje v kazenskem prostoru na nedovoljen način ustavili Kosiča in Prezlja. Zlasti slednji prekršek bi moral kaznovati z enajstmetrovko, kar bi veijetno povsem spremenilo potek tega sicer zanimivega in kakovostnega srečanja. V 4. kolu bodo Novomeščani gostovali v Mariboru, kjer se bodo pomerili z enajsterico Maribora Branika. Gostitelji so izraziti favoriti, vendar ne gre pozabiti, da bodo Mariborčani med tednom igrali na Malti, kjer se jim po prvem srečanju, ki so ga v Mariboru dobili s 4:0, nasmeha skupna zmaga. »Pijani« veselja bodo Mariborčani v mislih že v prvem kolu evropskega pokala, kar je velika prilika za Novomeš-čane, da jih presenetijo. S. DOKL DRUGO POKALNO TEKMO IZGUBILI PODBOČJE — Drugo pokalno tekmo je ekipa Podbočja odigrala pred domačimi gledalci z ekipo Tinex Norik Medvode. Domači igralci, ki se še niso dodobra odpočili od težkih priprav, so tekmo izgubili z rezultatom 89:99. Medvodčank ki se pripravljajo na mednarodno tekmo so se bolje izkazali v špici tekme, prednost povečali in do konca obdržali tempo. Naslednja tekma bo v Podbočju 19. septembra, ko se bo Podbočje pomerilo z ekipo Miklavža. To je že prva tekma v I. slovenski košarkarski ligi rdeče skupine. KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Rokometaši KVM iz Ribnice so odigrali prvo prijateljsko tekmo v pripravljalnem obdobju. Srečanje proti Zametu z Reke so odigrali v Delnicah in nasprotnika premagali z rezultatom 21:20 (10:11). Ta vikend so Ribničani bivali v Glažuti na »vikend« pripravah. Trener in igralec Janez Ilc je povsem zadovoljen s potekom priprav, v katerih ekipa posveča precejšnjo pozornost fizični pripravi posameznika. • Vse kaže, da bodo igralci namiznoteniškega kluba Melamin iz Kočevja, ki so se uvrstili v prvo državno ligo, imeli precejšnje težave z nastopi v tem tekmovalnem rangu. Po besedah trenerja Marjana Oražma, je najboljši igralec kluba in lige, Gregor Komac, nepričakovano in mimo vednosti kluba podpisal pogodbo s prvoligašem Gornjo Radgono. Položaj v klubu je tako negotov, da trener Oražem razmišlja o odstopu igranja v prvi ligi. • Pred kratkim sov Šalki vasi pri Kočevju na pobudo tamkajšnjega odbojkarskega kluba in prijateljev rekreacije zgradili peščeno igrišče za odbojko. Kljub pasji vročini, ki te dni žge, je med rekreativci velik interes za »beach volley«, saj je peščena površina zasedena od jutra do mraka. • Letošnji, sicer tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici bodo popestrile številne športne prireditve, ki se bodo pričele v petek, 4. septembra, z rokometnim turnirjem, na katerem bodo igrali domači KVM, Kolinska Slovan in reški Zamet. Istega dne se bo začel dvodnevni teniški turnir v Loškem Potoku za dvojice. 4. in 5. septembra bo dvodnevni turnir v malem nogometu v Dolenji vasi. 5. septembra bodo igrali šahisti v Ribnici, 11., 12. in 13. septembra pa bo v Sodražici balinarski turnir. M. G-č. SREČANJE PLANINCEV NA GORJANCIH V nedeljo, 6. septembra, bo že drugo Srečanje planincev na Gorjancih^ Odhod bo ob 7. uri izpred Agroservisa v Žabji vasi. Posamezne skupine bodo vodili planinski vodniki. Po vzponu na Trdinov vrh bo prireditev popestrena z glasbo pri planinskem domu pri Gospodični. Povratek bo iz Gabija. Avtobusi bodo odpeljali ob 20. uri. TURNIR V MINI NOGOMETU V TREBNJEM TREBNJE — V Športnem centru Vita v Trebnjem se bo v soboto, 5. septembra, ob 9. uri pričel turnir v mini nogometu ob praznovanju praznika občine Trebnje. Turnir bo potekal na teniških igriščih z umetno travo. V ekipi igrajo trije igralci brez vrataija, igra pa se na male gole. Prijave sprejemajo do petka do 20. ure, ko bo tudi žrebanje v Športnem centru Vita. Sistem tekmovanja je tak, da vsaka ekipa odigra najmanj dve tekmi. Prijavnina je 3.000 tolarjev, v to pa so vključeni tudi štirje obroki hrane za vsako ekipo. Najboljši bodo prejeli pokale in praktične nagrade. NA PRIPRAVE V GOTENICO KOČEVJE — Rokometašice Opreme so odigrale dve prijateljski tekmi. Srečanje s kranjsko rokometno ekipo seje končalo z rezultatom 20:20, na drugi tekmi so izgubile z zagrebško Trešnjevko s 27:23. Včeraj so odigrale še tekmo s splitsko Dalmo, konec tedna pa bodo odšle na priprave v vadbeno-oskrbni center Gotenico. Sicer pa se bodo rokometašice Opreme v prvem kolu evropskih pokalnih zmagovalk pomerile s podravko iz Koprivnice. Tekma bo v Ribnici. AVTOBUM: ILIRIJA (2:1) KOČEVJE — V vseh devetdesetih minutah so domačini močno napadali in imeli stalno pobudo. Pri tem so si priigrali štiri priložnosti, kijih napadalci niso znali izkoristiti. Očitno je, da se v vrstah dome-če ekipe v tem trenutku vse vrti okrog najboljšega igralca in strelca Komočaija, kije na tej tekmi dosegel oba zadetka. V prihodnjem kolu, v katerem bo nastopil tudi vezni igralec Merdanovič, pa bodo Kočevci igrali v Turnišču. ZNANI PRVAKI MOTOKROSA —Z deveto dirko v vseh treh razredih (SO, 125 in 250 ccm), ki sijoje v dolini pod Kalom v Šentvidu pri Stični ogledalo več tisoč ljubiteljev tega vratolomnega športa, so znani tudi prvaki letošnje sezone: Sašo Kragelj (Orehova vas) v razredu do 80 ccm, Boštjan Kampuš (Radenci) v razredu do 125 ccm in Jani Sitar (Sitar team), ki po padcu Juhanta v prvi vožnji ni imel prave konkurence v najmočnejšem razredu. Od dolenjskih tekmovalcev seje z boljšo prvo vožnjo izkazal domačin A lojz Fortuna ki bo v skupni uvrstitvi gotovo srebrn. »MIRNACOMERC« Sevnica vas obvečajo, da so odprli dva nova salona italijanske in domače keramike v zahodnem stilu. Poleg tega nudijo vse vrste barv, lakov, pleskarskega in keramičarskega orodja, sanitarno keramiko in še veliko ostalega blaga. • V NOVEM MESTU, Partizanska 21, (Kandija) pri Bistroju Bobič«^ tel. 068/28-950; • V BOŠTANJU (Obrtna cona) pri SEVNICI nasproti »Steklarstva Mlakar«, tel. 0608/81-530; EVROPAE SAL0NE MIK0 IN Sl OGLEJTE,KAJ PONUJA KONKURENČNE CENE BOGATA PONUDBA DO 35% POPUST Z A TAKOJŠNJE PLAČILO OKNA — VRATA — SENČILA BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO JELOVICA NOVO MESTO Ob potoku 5,068/22-772, METLIKA Vinogradniška 41,068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236 SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO objavlja razpis za šolsko leto 1992/93 za vpis v oddelke IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v naslednjih usmeritvah: 1. STROJNA USMERITEV a) Program: STROJNIŠTVO Poklic: STROJNI TEHNIK (V. stopnja) Izobraževanje traja 2 leti. Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško šolo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in strojništvo. b) Program: STROJNIŠTVO Poklici: — Oblikovalec kovin — Preoblikovalec in spajalec kovin — Monter in upravljalec energetskih naprav — Mehanik vozil in voznih sredstev — Strojni mehanik za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole in so zdravstveno sposobni opravljati poklice tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali nedokončan program kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. 2. ELEKTROTEHNIŠKA USMERITEV a) Program: ELEKTROTEHNIKA Poklic: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK (V. stopnja) Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šolo oziroma s končanim programom elektronika, smeri elektrikar-elektronik. Izobraževanje traja 2 leti. b) Program: ELEKTROTEHNIKA Poklic: ELEKTRIKAR — ELEKTRONIK (IV. stopnja) Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. 3. CESTNOPROMETNA USMERITEV Program: VOZNIK Poklic: VOZNIK (IV. stopnja) Vključijo se lahko kandidati z uspešno končanim 8. razredom osnovne šole ali katerimkoli SR programom, ki so zdravstveno sposobni opravljati dela v tem poklicu. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. 4. LESARSKA USMERITEV (disl. oddelek SLS Škofja Loka) Program: LESARSTVO Poklic: LESARSKI TEHNIK (V. stopnja) za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve, če bo dovolj prijav. Izobraževanje traja dve leti. Program: LESARSTVO Poklic: LESAR ŠIROKEGA PROFILA (IV. stopnja) za udeležence s končanim 8. razredom osnovne šole, če bo dovolj prijav. Izobraževanje traja tri leta. 5. KEMIJSKA USMERITEV Program: KEMIJSKA DEJAVNOST Poklic: KEMIJSKI TEHNIK (V. stopnja) za udeležence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve. Oddelek bo, če bo dovolj prijav. Izobraževanje traja dve leti. 6. TEČAJI IN SEMINARJI Za potrebe delovnih organizacij organiziramo in izvajamo različne tečaje, seminarje in funkcionalno izobraževanje: — za voznike viličarjev — za upravljalce mostnih žerjavov — za upravljalce lahke in težke gradbene mehanizacije — za varjenje: osnovni in nadaljevalni (REO, TIG, MAG, plamensko...) — druge oblike funkcionalnega izobraževanja — osnovni tečaji računalništva (DOS, WS, WP, DBASE, PARADOX, OUATRO-PRO) — seminarje za osnove regulacij in krmiljenja — seminarje za računalniško vodenje obdelovalnih strojev — različne oblike prekvalifikacij nezaposlenih oziroma tehnoloških presežkov delavcev 6. AVTOŠOLA a) Organiziramo tečaje iz cestnoprometnih predpisov za voznike A, B, C, D in E kategorije ter voznike koles z motorjem in delovnih strojev. b) Izvajamo poučevanje motornih vozil B, C, D in E kategorije po konkurenčnih cenah. c) Permanentno izobraževanje poklicnih voznikov, zaposlenih v cestnem prometu. Izobraževanje je predpisano z Zakonom o varnosti cestnega prometa (159. člen). d) Organiziramo preizkuse znanja voznikov vseh kategorij po 159. členu Zakona o varnosti cestneqa prometa (notranja kontrola). Prijave za vpis vlože kandidati v oddelku za izobraževanje odraslih, soba 160, do vključno 17. 9., ko bo informativni sestanek vseh prijavljenih, razen za tečajne oblike izobraževanja in avtošolo, ki potekajo vse leto. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 25-207, int. 13 in 14, ali osebno. 14 DOLENJSKI UST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Razvrednotenje protifašističnega boja in sprave Ob obisku V. Levstka Kampanja ob prihodu Vinka Levstka je klasičen primer politizacije konkretnega sodnega primera in njegovega zlorabljanja v politične namene v predvolilnem času. O krivdi ali nekrivdi Vinka Levstka lahko razsoja le sodišče brez pritiskov in prejudiciranja odločitve. SDP Slovenije se ne misli spuščati v politične razprave z bivšim domobranskim podoficirjem in vohunom, ki je osumljen vojnih zločinov. Odločno nasprotujemo poskusom, da se Vinko Levstek uporabi kot trojanski konj prizadevanj za razvrednotenje NOB in zgodovinskega pomena protifašističnega boja nasploh. Osvobodilni boj je bil del svetovne protifašistične zveze, ki je ustvarila temelje današnje demokratične Evrope. Zato smo ogorčeni nad poskusi, da se sodelavce okupatorja prikazuje kot nedolžne žrtve, za krivce pa prikaže tiste, ki so se junaško uprli okupaciji v najtežjih trenutkih za obstoj slovenskega naroda. Takšen način ponovnega odpiranja zgodovinskih ran lahko izniči spravna prizadevanja in poruši vzdušje medsebojnega političnega zaupanja, ki je bilo vzpostavljeno s sporazumom parlamentarnih strank ob plebiscitu. Prizadevali si bomo, da bo najširša slovenska in mednarodna javnost spoznala resnično bistvo poskusov razvrednotenja protifašističnega boja in sprave. Politična direkcija SDP Slovenije dr. CIRIL RIBIČIČ Med osumljenimi predsednik SNS _ Zmago Jelinčič __ Sporočilo za javnost Ministrstvo za notranje zadeve je na zahtevo javnega tožilca in na podlagi odredb preiskovalnih sodnikov 26. in 27. avgusta 1992 opravilo več preiskovalnih dejanj pri osebah, ki so utemeljeno osumljene hudih kaznivih dejanj ?0Per splošno varnost, izdelovanja in Pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kazniva dejanja, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi ter nedovoljenega trgovanja z orožjem. Aktivnosti so potekale na območjih UNZ Celje, Kranj, Ljubljana in Maribor, z njimi pa je bilo Ujetih 18 oseb. Dosedanje ugotovitve, izjave in najdeni dokazni material kažejo, da so osumljene osebe v različnih časovnih obdobjih in po različnih krajih v RS pripravljale in tudi že izvedle huda nasilna dejanja z namenom ogroziti var-uost ljudi in premoženja (izdelovanje eksplozivnih naprav, izdelovanje pripomočkov, namenjenih za izvrševanje umorov, zbiranje, preprodaja in druge oblike prometa vojaškega in civilnega otočja, podtaknitev vsaj ene eksplozivne naprave in podobno). . Med osebami, ki so vpletene v omenjena kazniva dejanja, je tudi Zmago Jelinčič, pri katerem je bila opravljena mšna preiskava v njegovem stanovanju 'n poslovnih prostorih banke. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE RS bjava za javnost Ob aretaciji predstavnikov SNS in g. Jelinčiča . V zvezi z aretacijami in hišnimi prebavami zoper predstavnike Slovenske nacionalne stranke, daje Liberalna stranka najslednjo izjavo za javnost: Navedeni postopki državnih organov so bili glede na javno objavljene izpovedi (članek v Slovencu) in informa-c‘je nedvomno opravljeni na zelo nenavaden način, v nasprotju z načeli Profesionalnega delovanja organov za notranje zadeve in zvezani z neprimerno publiciteto. Predvsem se zastavlja vPrašanje, ali policija za svoje akcije ni ntogla izbrati primernejšega časa, kot je Prav dan samega kongresa te stranke? S Jeni se ustvarja neprijeten vtis, da bi •nhko bile te policijske akcije tudi poli-Jjčno motivirane. Liberalna stranka zahteva, daje o vseh teh postopkih in re-zultatih akcije slovenska javnost natanč-no obveščena. Vsem osumljencem mora biti zagotovoljena kvalificirana pravna Pomoč. Če bi bila ugotovljena prekoračitev pooblastil državnih organov v teh Postopkih, bo Liberalna stranka dosledno zahtevala uveljavitev njihove odgovornosti. Obenem Liberalna stranka poudarja, da principialno odklanja vsakršne metode političnega ali državna terorizma, ne glede na proklami-rane cilje. Liberalna stranka Predsednik: FRANC GOLIJ A Dvigam glas moralnega ogorčenja Sporočilo dogajanja okrog vrnitve Vinka Levstka je, da so moralni zmagovalci svetovne vojne tisti, ki so prisegli zvestobo okupatorjem_ Še tako huda predvolilna srbečica, še tako nujna potreba spreobrnjencev, da bi javnosti dokazali svojo spreobrnitev, še tako kisle novinarske kumarice v avgustu ne morejo biti sprejemljivo opravičilo za način, s katerim poskušajo stranke skrajne desnice utreti vrnitev v domovino bivšemu domobrancu in domnevnemu vojnemu zločincu. Sporočilo celotnega dogajanja okrog te vrnitve je namreč, da so moralni zmagovalci druge svetovne vojne v Sloveniji tisti, ki so prisegli zvestobo okupatorjem in se z njegovim orožjem borili proti edinim pravim zaveznikom antifašistične koalicije ter za ceno strahotnih žrtev in trpljenja, skupaj z njimi, v tej vojni tudi zmagali. Če je komu to prav ali ne, del te koalicije je bila tudi partizanska vojska, politične sile, zbrane v takratni OF. Rezultat tega zavez- ništva je bila osvobojena in prvič v ti-stočletni zgodovini tudi ozemeljsko povečana Slovenija! Ta rezultat je vgrajen v najboljše, kar tvori samozavest, kulturo in zgodovinsko identiteto slovenskega naroda. Nobenega dvoma ni, da domobranec za demokratični sodobni svet nima niti enega za ta svet upoštevanja vrednega argumenta, da bi na to bil lahko ponosen. Ali pa je bil kdo tudi vojni zločinec, pa je stvar, ki mu jo lahko dokaže samo sodišče v neoporečnem pravnem postopku. Dokler ta postopek ni bil še niti prav začet, kaj šele končan, pa tudi za ta primer velja, da je osumljenec nedolžen, dokler mu ni krivda dokazana. Pravico ima, kot vsakdo v pravni državi, da ga tako tudi obravnavamo. Omogočiti osumljenemu, da se šopiri kot heroj, da Obračun v Grobljah tretjič Odgovor gradbenega odbora na odgovor Ernesta Ko-ligarja v zvezi z odmero prispevka za obnovitev ceste Vaščani se sprašujemo, zakaj Ernest Koligar laže, ko vsi vemo, da ni tako, kot pravi. Vaščani smo imeli sestanek za obnovitev ceste v vasi Groblje v mesecu marcu, obveščeni so bili vsi, če pa kdo ni hotel priti, je to njegova stvar. Dogovorili smo se za vsote, ki naj bi jih plačala vsaka hiša, in to glede na osebni dohodek in velikost zemlje. Tudi Koligar je bil na enem sestanku, kjer so se dogovorili za 18.000 tolarjev. Najvišja tarifa, kot pravi, da jo ima on, je bila 30.000 tolarjev, potem 24.000,22.000, 20.000 in šele nato 18.000 tolarjev. Plačali smo v treh obrokih: prvi obrok 5. aprila letos, drugega 21. aprila in tretjega 24. maja. V tem času pa Koligar ni plačal. Imeli smo zopet sestanek v gasilskem domu, a se ga ni udeležil, čeprav je gasilski dom le 50 m od njegove hiše. Sklenili smo mnenja, da ga še enkrat prosimo, naj podpiše pogodbo in plača, česar v dveh mesecih ni plačal. Ker ni pristal, smo mu res zagrozili, da bomo posekali živo mejo, ki raste na cesti, in to tudi storili. Nakar je hotel Koligar to preprečiti z elektriko, ki jo je napeljal v mejo, in s polivanjem solne kisline po fantih, za kar so tudi dokazi. Da pa nima finančnih sredstev, laže, oba z ženo sta zaposlena v Iskri, kjer gre sicer bolj slabo, vendar sta sinova zaposlena v IMV Revoz, popoldan pa Koligar dan za dnem dela na črno mizarska dela. Doma ima dva nova opel kadeta. Nihče ga ne more prisiliti, da plača za asfalt, naj pa vsaj nekaj plača in tisto bo BLOŠKI KMEČKI PRAZNIK NOVA VAS — Tradicionalna prireditev na Bloški planoti, kije bila v nedeljo, 30. avgusta, slovi po svoji izvirnosti, predstavitvi že pozabljenih kmečkih del, po tekmovanju v veščinah kmečkih opravil, zlasti pa po priljubljenih konjskih dirkah. Ne gre pozabiti množice kulinaričnih dobrot, ki jih pripravijo kmečke gospodinje. Prireditev je odprl in pozdravil cerkniški župan, tudi član pevskega zbora Snežnik, ki je nastopal na slovesnosti. V kratkem nagovoru je predsedniški kandidat SLS in poslanec v republiškem parlamentu dr. Stanko Buser predstavil pomen bodočih volitev in nekaj misli posvetil svoji kandidaturi. A. KOŠMERL veliko dražje kot 18.000 tolaijev. Tako pa je v sramoto celi soseski, ki se mu posmehuje, saj tudi pri prvem asfaltiranju ni nič prispeval za cesto. Gradbeni odbor za obnovitev ceste Groblje in vaščani moralno izničuje svoje politične nasprotnike, prišepetava potencialnim pričam zoper njega, da ni varno pričati, da je prenehalo biti moralno nujno preprečiti tistim, ki so vojne zločine zagrešili, da bi jo odnesli brez kazni, ne zavoljo preteklosti, ampak zavoljo prihodnosti. Bedasto bi se bilo pustiti speljati v dodatno politizacijo sodnega postopka, ki mora nepristransko ugotoviti krivdo ali nedolžnost osumljenca za vojne zločine. Tako politizacijo si nedogovomo in pomiglavo privoščijo samo tisti, ki so za svoj vzpon na oblast pripravljeni porušiti vsak pravni red in poseči, po kakršnih koli sredstvih. Neodgovorno pa bi bilo molče gledati, kako rablji postajajo žrtve in njihove žrtve krivci. Demokratični svet ni pozabil, daje zrasel iz zmage nad nacizmom, da vojni zločini ne zastarajo, da je znamenje najnevarnejše ideološke zaslepljenosti in tiranije vsak poskus spreminjati zgodovinska dejstva v skladu s potrebami strankarske dnevne politike. Slovenijo vidim kot del tega demokratičnega sveta. Zgodovina se je zgodila. Da se ne bi ponovila, dvigam svoj glas moralnega ogorčenja zoper taka ravnanja, ki zanikajo spravo, ki nas vračajo k tistemu v naši nacionalni preteklosti, kar bi morali poznati, razumeti, pomniti — in nikoli več ponoviti. SONJA LOKAR dolenjska poslanka SDP NAJTEŽJI KRAP NA SUHEM — Boris Zupanc iz Mahovnika pri Kočevju je 27. avgusta uplenil v Rinžipri Marofu 88 cm dolgega in 15,60 kg težkega krapa luski-narja. To je rekordni plen in sploh najtežja ulovljena riba na območju voda, s katerimi upravlja Ribiška družina Kočevje. Srečni uplenitelj je povedal, da ni organiziran ribič. Za ribolov je kupil nekaj dnevnih dovolilnic. Zanimivo je tudi, da Boris sploh nima ribiške palice in je lovil kar z laksom, navitim na običajni kolešček, ki ga je držal v rokah, podobno, kot love z obale domačini ob morju. Ko je riba prijela, je tako močno potegnila, da se je Borisu laks zajedel v meso na prstu in se je pokazala kri. Na srečo paje krap zaplaval proti bregu, kjer gaje pričakal Borisov kolga Toni Verderber. S skupnimi močmi sta težkega krapa hitro spravila iz vode. (Foto: Jože Primc) Skrajno zanemarjena topliška šola Odgovorne sprašujem, če se tako počne z našo skupno lastnino Spoštovani. Sem mlajši državljan v starosti 30 let. Čeprav sem odraščal v dobi, ko je bilo vsega dovolj, cenim našo lastnino. Problem, ki me tare, je naša osnovna šola v Dolenjskih Toplicah. Nisem še pozabil obdobja, ko so naši starši na čelu s takratnim ravnateljem osnovne šole, V. Cim-skim, prepričevali pristojne o nujnosti gradnje nove šole. Sledili so razni zbori, sestanki, prispevki, samoprispevki... Bil je to čas, ko je Topliška dolina živela za gradnjo nove in sodobne osnovne šole. Ko je bila šola dograjena in odprta, smo jo vsi občudovali. Bila je in je še danes zelo lep objekt, na najlepši lokaciji. Takratni ravnatelj g. Cirnski nas je s ostalimi učitelji učil, kako naj spoštujemo žulje naših staršev, vložene v novo šolo. Minilo je desetletje in pol, odkar je moja generacija zapustila osnovno šolo. Moj slučajni ponovni obisk pred dnevi pa me je razočaral. Stavba je na daleč še vedno impozantna, od blizu pa bolj spominja na skorajšnje razvaline. Čeprav je prvi šolski dan pred vrati, je šola zaraščena z gtpiovjem, ki očitno letos še ni bilo postriženo. Grmovnice namreč prekrivajo vse steze in stopnice okrog stavbe. Plevel in trava rasteta iz stadionske steze. Ob igrišču so razbite klopi, koši za košarko. Oznake na igrišču so izbrisane (ne-vzdrževane). Stopnišča so zaraščena in napol razpadla. Vsi kovinski predmeti so zarjaveli in pokvarjeni (stojalo za kolesa, ograja, kovinska ogrodja). Leseni deli so polomljeni ter pred vremenskimi vplivi nezaščiteni. Našteval bi lahko še naprej, vendar menim, da je že iz tega razvidno, kaj naredi čas, če objekta ne vzdržuješ in se z njim ne gospodari umno. Po vsem, kar sem videl zunaj, meje strah, kakšna je naša šola znotraj. Krivde za propad in zanemarjenost verjetno ne gre iskati v pomanjkanju denarja, za vzdrževanje je namreč potrebno le nekaj barve, čopič, škarje... Borbo šolnikov za višje plače pa bi dosti lažje razumel, če bi bil eden od rezultatov urejeno okolje šole ter skrb za naše skupne investicije. Vabim vas, da vse, napisano o OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, preverite ter posredujete za izboljšanje. Z. R. Kaj so prinesle obljube oblasti Neljub dogodek ob meji, ki me je močno prizadel — Počutil sem, se kot kriminalec, in to tu, na svoji zemlji, kjer sem bosonog tekal za kravami Peljemo se iz Loške doline skozi Pre-zid (R Hrvaška), kjer kmalu zavijem na levo na makadamsko cesto, ki pelje do Novega mesta in naprej mimo Starega Kota do Lazca. V veselem pričakovanju, da bom po dolgem času spet videl mamo in brata, teče pogovor o prežive- We| potrebni zapleti ob Kolpi Kdo in zakaj bi rad sprl ljudi v deželi Klepca? OSILNICA — Zgornja kolpska dolina, dežela Petra Klepca, je bila že od nekdaj enotna. Ljudje so živeli in umirali ne glede na občinske, republiške in državne meje. Zdaj pa se vse zapleta. Šola v Osilnici bo letos zaprta, ker bi imela le dva slovenska učenca. Ostalih 12 iz bližnje hrvaške vasi Hrvatsko se bo poslej raje vozilo v 15 km oddaljeni Brod na Kolpi, Čabar, Plešce, ali celo v Delnice in drugam. Iz Hrvatskega do šole v Osilnici pa ni niti pol km, poleg tega pa so šolarji iz tega kraja od nekdaj obiskovali šolo v Osilnici. To »novost« so dosegli starši hrvaških šolarjev, ki so tudi razširili govorice, da bi morali hrvaški šolarji v Osilnici zdaj plačevati malico, zanje bi bilo treba plačati šolnino in tudi ob nadaljevanju šolanja v hrvaških šolah bodo morali delati sprejemne izpite. Svet KS je starše šolaijev in druge obvestil, da vse to ne drži in da bo s slovenske strani ostalo vse, kot je bilo doslej in da upajo, da bo isto veljalo tudi za slovenske šolaije, ki obiskujejo šole na Hrvaškem. Pa ni nič pomagalo. Šola v Osilnici bo vsaj za leto dni ukinjena. Trgovec — Slovenec, ki vodi družbeno trgovino v svoji hiši v bližnji hrvaški vasi, je že zaprosil, da bi ga »prekrstili« v Hrvata. Vzrok: odpreti namerava zasebno trgovino v svoji hiši, a je ne sme, ker je tuji državljan. Kaže tudi, da skušajo nekateri na slovenski strani zadeve zaostriti. Tako vedo povedati, da neka stranka zbira podpise na nekakšni deklaraciji oz. memorandumu, njeni aktivisti pa pojasnjujejo, da gre za podpise za gradnjo ceste. Na tej listini pa naj bi pisalo še marsikaj, kar bi zaostrilo odnose med narodoma. Seveda bi ljudje na obeh bregovih Kolpe in Čabranke napravili najbolje, če bi take »dobronamerne« duše pometali v vodo. Ljudje v deželi Petra Klepca so namreč z medsebojnimi porokami in selitvami že tako premešani, da so postali eno. Kdorkoli jih želi ločevati, jim želi le slabo, hoče jih med seboj spreti ali celo prelivati kri, da bi zadostil kakšnim svojim sebičnim interesom. J. PRIMC lem dopustu. V takem vzdušju nas zaustavi pred Novim Kotom, na meji med Slovenijo in Hrvaško, policijska patrulja. Dam dokumente. Vse v redu in prav, nakar sledi pravcati šok za vse nas. Najprej sledi nekajminutno »predavanje« o tem, kako kršimo predpise o prehodu čez mejo in da ne moremo nadaljevati poti, ker tu ni označen mejni prehod, in da se moramo vrniti nazaj proti Čabru oziroma Podplanini. kar pomeni več kot 30 km poti okoli riti v žep. Ko se zberem, izustim, da sem se po tej poti peljal že tisočkrat, da sem tu rojen, da tu živita moja mama in brat in da grem pač na obisk. Dodam še,Tla ni nikjer označeno, daje cesta zaprta in da se po njej ne sme voziti. Vse to policistki nič ne pomeni, ona še kar naprej popisuje mojo družino. Občutek imam, kot da sem kriminalec, in to na svoji zemlji, kjer sem bosonog tekal za kravami in iskal ptičja gnezda. Danes pa ne smem iti po tej poti, po kateri sem hodil 40 let in več in pomeni okno v svet za ostarele .grajane te tako oddaljene in od Boga pozabljene vasice na obrobju Kočevske. Kaj to so mi prinesle obljube ministrov in samostojna Slovenija!? Po končanem neprijetnem »pogovoru« se le • Križaje v dejstvu, da staro odmira, novo pa se ne more roditi (Gramsci) • Med srpom, kladivom in križem je vse manj prostora za računalnik. (Logar) • Bolj ko se koljemo, manj je mesa. (Logar) • Za stroko vnjaka je najvažnejše, da ni obremenjen s politiko. (Čedna) usmilijo in dovolijo vožnjo naprej, ne zavedajoč se, da stojimo samo 500 m pred mojo rojstno hišo. Vmes pa še zagrozijo, da se ne smem vrniti po isti poti. Sprašujem se, ne glede na zakone in predpise, ki so v tem primeru drugotnega pomena: ali ti delavci policije poznajo dobro voljo, človečnost, razumevanje in ljudsko toplino? Prav gotovo ne. Delam v šoli in vedno sem se zavzemal, da je vzgoja prav tako potrebna kot izobrazba, če ne še bolj, in prav človeških vrlin manjka tem ljudem, katerih postopek meje močno prizadel. FRANC CIMPRIČ VAS 8a Le sprenevedanje Ob odgovoru dr. Drnov-ška poslancu V. Grosu Predsednik vlade Dr. Janez Drnovšek je podpisal in z objavo v tajnem Uradnem listu SFRJ št. 32/89 legaliziral zloglasne »smernice predsedstva SFRJ za eliminisanje vanrednih prilika«. Potem, ko je poslanec Vitomir Gros razkril, da so te smernice podlaga za ustanavljanje koncentracijskih taborišč vsepovsod po nekdanji SFRJ, pa se dr. Janez Drnovešk cinično zagovarja, daje to predpis države, kije ni več, in da zato nima več veljave. Ta izjava je očitno zavajanje javnosti! Država Slovenija je namreč ob osamosvojitvi s posebnim ustavnim zakonom ohranila veljavo večine pravnih predpisov nekdanje SFRJ. Podobno so ravnale tudi druge republike nekdanje SFRJ. Izgovor, da torej predpisi države, kije ni več, niso več v veljavi,je potemtakem iz trte izvit in namenjen samo naivnim ljudem. Glede na to, daje omenjeni ustavni zakon prenesel pristojnosti predsedstva SFRJ na predsedstvo Republike Slovenije, in ob upoštevanju trditve dr. Drnovška, da poznajo tovrstne smernice tudi demokratične evropske države, je povsem verjetno, da je te smernice vzelo za svoje tudi predsedstvo Republike Slovenije, vse dokler ni v začetku leta 1991 izdalo nekakšnih analognih tajnih navodil in smernic za izredne razmere. Vendar ob tem še eno vprašanje: teh predpisov Predsedstva Republike Slovenije ne najdemo v nobenem uradnem listu Republike Slovenije! Ali to pomeni obnavljanje stare prakse komunistične tajne zakonodaje?! inž. RADO STRNAD GG KOČEVJE PRISLUHNILO Pred dobrim mesecem smo v Dolenjskem listu poročali o brezupnem stanju ceste Loški Potok — Loška dolina. Številne kritike, ki so deževale na gozdno gospodarstvo in potreba pa sta bila vzrok, daje GG sredi avgusta cesto primerno uredilo. Najbrž pa bi bil človek, ki bi cesto stalno vzdrževal, cenejši, kot pa je enkratno, drugo nasipanje in strojno delo, ki lahko traja le do prvega močnega naliva. A. K. UPOKOJENCI V PAVLA Dl UDINE PAVIA Dl UDINE — Tukajšnja pokrajinska organizacija sindikata upokojencev je v soboto, 29. in nedeljo, 30. avgusta, organizirala posebno srečanje upokojenskih organizacij. Po organizacijski ter vsebinski plati je bila manifestacija z udeležbo delegacij iz sindikatov upokojencev San Marino in Pavia di Udine ter upokojenskih organizacij iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter Slovenije, zares enkratna. Upokojence sta sprejela podpredsednik Komune ter predsednik občinskega sindikata,kis ta v nagovorih poudrila pomembnost srečanja delegacij ter razgovorov na temo »Mir, svoboda, socialne pravice v novi Evropi«. Delegacije so sprejele obvezo za zavzemanje miru, spoštovanja človeka, demokracije in prave svobode. KARATE KLUB VABI SEVNICA Karate klub Sevnica obvešča, da bo v septembru vpisoval v začetni in nadaljevalni tečaj karateja in samoobrambe. Vpisi bodo vsak torek in četrtek ob 19. uri v TVD Partizan. Poleg organizirane vadbe karateja in samoobrambe večkrat na teden vam klub nudi še treniranje joge in seznanitev z metodo sproščanja, opravljanje nalog za višje šolske pasove, družabne večere, video predstave, piknike, izlete v naravo in izlete s kolesi. Zagotavlja vam tudi tečaje za vaditelje, trenerje in sodnike karateja in ponuja možnost razvoja va-ig športne kariere, demonstracijskih nastopov s prikazi borilnih veščin (karate, judo, aikido ipd.). /US metalna Smo mlada, v prihodnost usmerjena družba, ki večino svojih proizvodov izvozi na zahodnoevropski trg. V svoje vrste želimo pritegniti mlade, dinamične in ambiciozne inženirje, diplomirane inženirje strojništva ter ekonomiste in diplomirane ekonomiste Od kandidatov pričakujemo delavnost in pripravljenost spoprijeti se z izzivi na najodgovornejših delih. Zaželjene so nekajletne delovne izkušnje, vodstvene in organizacijske sposobnosti ter aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Ponujamo vam stimulativno plačo, ki bo odvisna od vaših osebnih prizadevanj in doseženih ciljev. Zadovoljivo smo vam pripravljeni rešiti stanovanjsko vprašanje. Vaše ponudbe s pismenimi dokazili pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: Metalna TKN, d.o.o., Krmelj Trgovina želja Suhorobarski izdelki na drugačen način RIBNICA — Sredi mesta, ki počasi dobiva podobo trgovsko-naku-povalnega središča, kateremu dajejo značilnost nekatere obnovljene stavbe, je pred kratkim odprl specializirano trgovino ribniški likovnik in kulturni ustvarjalec Milan Čirovič-Čira. Besedi kreacija, estetika, trgovina in oblikovanje se skrivajo pod imenom Keto, ki med drugimi nudi izdelke iz širokega asortimana znane ribniške suhorobarske dejavnosti. Gre za trgovino želja. Ko se mimoidoči ustavi sredi mesta in se kot izgubljen jezdec napoti po trgu, se lahko sredi naselja napoti v edino tovrstno trgovino v Šeškovi ulici. Milan Čirovič ponuja osnovne izdelke, ki pa jih glede na željo oblikuje v željeno obliko. »Veliko stvari delam po naročilu. Za storitev ni treba dolgo čakati, še posebej če si kdo želi suhorobarski spominek. Nekoliko drugače je, kadar je treba motiv narediti na platnu,« pravi Milan. Trgovina je bila odprta 1. avgusta. M. G-č. V spomin patru Ašiču Pater Simon Ašič, rojen 30. novembra 1906 v zaselku Trebež v županiji Brestanica na Štajerskem, je stopil k cistercijanom v Stično 4. julija 1924 in se za vse življenje zaobljubil Bogu 28. oktobra 1928 ter prejel sv. zakrament mašniškega posvečenja 24. avgusta 1930. V polnosti je zaživel skrivnost Kristusovega poveličanja zgodaj zjutraj v torek, 25. avgusta 1992. »Bili ste najprej mož molitve, bili ste mož vztrajnega dela, bili ste srčno dober človek...« je v poslovilnem nagovoru dejal stiški opat p. Anton Nadrah. Mnogi iščejo srečo, a le malo jih je, ki jo najdejo in z njo zaživijo ter z njo zaključijo tek zemeljskega življenja. Pater Simon, Vam je to uspelo. Najprej zato, ker ste privolili v tako svetel in plemenit božji klic k meniškemu življenju. Potem zato, ker ste bili obdarjeni s službo Kristusovega duhovništva. In zaradi spoznanja človeške krhkosti, da je človek le prazen nič, ki se ga Bog v nesebični ljubezni spomflhja. Prav ta ljubezen je žarela in se v življenju potrjevala pri Vas. Deležni smo je bili vsi, ki smo se z Vami osebno srečali ali pa na- vezali stike s pismi in s prebiranjem ter ravnanjem po Vaših zdravilnih nasvetih. Sredi v sebi razdvojenega in sebi nesmiselnega sveta vztraja menih v poglobljeni molitvi, ki je bila pri Vas, p. Ašič, prošnja k Bogu, da bi mogli služiti Njemu in ljudem, služiti tistim najmanjšim in ubogim bratom, kijih svet prezira, a Bog po njih govori. Spoznati milost predanega služenja in duh ohranjati oživljen in krepak, vedno voljan sebe zavreči in bližnjemu podariti, je sreča, ki ima svoja obzorja daleč čez ta svet. Delati, vztrajno obdelovati Gospodov vinograd vsak dan, ne zagnano in vsiljeno, ampak z močno vero, neomajnim zaupanjem in nesebično pripravljenostjo. Pater Simon, storili ste tako. Moč milosti in sreča je, tudi ko ne zmoreš, moreš služiti. Otroško srce pri Bogu ni zavrnjeno. Tako je čisto, ne-omadeževano, preprosto, vselej radujo-če se bitje. In bližina takega človeka osrečuje, daje tisto, česar svet ne more dati. Pater Simon, Vam je to uspelo. Od Boga danih 86 let in na poseben način Njemu podarjenih 68 let meniškega življenja ter 62 let zahvaljevanja in slavljenja Boga za milost mašniškega posvečenja seje tako prelilo v eno samo večno hvalnico Zveličarju. Ali se je življenje tisto jutro silovito pognalo v večnost ali pa je odtekalo po kančkih, kot da bi hotelo še za hip vedriti z nami... Ljubi Zveličar pozna to skrivnost. Eno pa je gotovo za nas, da Ljubezen je še naprej tudi po delu in sedaj po priprošnji patra Ašiča. Upanje sredi tega sveta ostaja. Je moč za novo življenje. Ali ga bomo sprejeli? VASJAN BAZILIJ KECOJEVIČ Ob 50-letnici belokranjskega odreda Bojna pot Belokranjskega odreda Bela krajina je v narodnoosvobodilnem boju žrtvovala nad tisoč življenj borcev, talcev in internirancev, dala je devet narodnih herojev in šest generalov Belokranjski odred je bil ustanovljen 26. junija 1942 na Mimi gori nad Semičem, da bi kot teritorialna partizanska enota nadziral operativno področje. Ob ustanovitvi je imel v sestavu dva bataljona. V vsakem bataljonu so bile tri čete. Prvi bataljon, kije štel okrog 240 borcev, je imel dve četi Belokranjcev in eno četo borcev Gorjanskega bataljona iz sestava Krškega odreda; v drugem bataljonu, kije štel okrog 180 borcev, pa so bili večinoma Belokranjci in le nekaj borcev Gorjanskega bataljona. Prvi bataljon je, povezan s hrvaškimi — žumberškimi partizani, imel nalogo odbijati sovražnikove napade iz smeri Novega mesta in iz sovražnikovih postojank priZajcu pod Goijanci in s Hrasta pri Suhorju. Drugi bataljon ki je imel večje operativno območje, pa je imel nalogo odbijati sovražnikove napade iz postojank v Semiču, Otovcu, Črnomlju, Koprivniku, Starem trgu ob Kolpi, Vinici in iz ostalih sovražnikovih postojank ob Kolpi vse do Metlike. .olpi C e -eprav so bili v začetku borci obeh bataljonov slabo oboroženi, saj je bil skoraj vsak drugi borec brez orožja, ostali pa oboroženi s puškami, neredki pa celo z lovskimi puškami, in v vsakem bataljonu le z enim ali dvema puškomitraljezoma, so vendar z junaštvom, iznajdljivostjo in drznostjo uspešno opravljali naloge obeh bataljonov. Poleg odredovih bojnih nalog je bila pomembna njegova povezava in sodelovanje s terenskimi aktivisti OF in z belokranjskim prebivalstvom sploh, kar je razvijalo in krepilo medsebojno zaupanje, preraščanje v največjo podporo kmečkega prebivalstva partizanom, kije ostajalo vse do osvoboditve 1945. leta. V prvotni sestavi je odred deloval do prve polovice julija 1942. Takrat so že bile organizirane prve slovenske partizanske brigade. V njihov sestav so bili odrejeni borci dotedanjih partizanskih enot. V prvo slovensko brigado »Tone Tomšič« je odšlo iz Belokranjskega odreda 20 najbolj preizkušenih in zanesljivih borcev, ki so v brigadi postali večinoma poveljniški ka- der. V isto brigado je v prvih dneh avgusta istega leta odšlo nadaljnjih 40 do 50 borcev. V brigado »Ivan Cankar« je v drugi polovici septembra 1942 odšel ves drugi bataljon odreda in 40 borcev prvega bataljona. Posledica tega je bilo razformiranje odreda. Belokranjski odred je bil ponovno ustanovljen 26. novembra 1943 in je imel spet v svojem sestavu dva bataljona. V letih 1944 in 1945 seje odred povečal na štiri bataljone in železniško četo ter je v takem sestavu deloval do razformiranja koncem maja 1945. Ves čas je bil odred neposredno podrejen glavnemu štabu NOV Slovenije. Belokranjski odred je imel nekatere svojstvene značilnosti med enotami NOV Slovenije. Te pa so bile: borbena sposobnost, vojaški uspehi, moralno-politična moč in zavest pri izpolnjevanju nalog, predvsem pa tudi tesna povezava z organizacijami OF ter organi ljudske oblasti v Beli krajini in v sosednji Hrvaški. Pomembna je bila njegova učinkovita kadrovska vzgoja, saj so v odredu zrasli hrabri in predani borci ter spretni poveljniki, ki so zaradi svojih sposobnosti odhajali v najvišja poveljstva enot in v razne specialne enote. Odred je v svojih bojnih akcijah deloval tudi izven Bele krajine, in sicer v Suhi krajini in v zahodnem delu Hrvaške (v Sošicah, Žumberku, Vivodini, Kama-nju, Vrbovškem, Ogulinu in vse do Pisa-rovine pod Zagrebom), kjer so se s hrvaškimi partizani in prebivalstvom takrat kovale najdragocenejše vezi bratstva in enotnosti. Naj navedemo nekatere najuspešnejše borbene akcije odreda: — junija 1942 napad na italijansko stražo pri semiškem predoru, — 28. junija istega leta napad na italijansko obmejno policijo pri Zajcu pod Gorjanci, — 23. julija istega leta napad na tovomo-potniški vlak, — 23. julija skupaj z enotami Gorjanskega bataljona napad na utrjeno sovraž- Vabilo na shod v Črnomlju V nedeljo, 6. septembra, v Jurjevanjski dragi Vse borce teh domicilnih enot in ostale prijatelje Bele krajine vabimo na srečanje ob 50-letnici Belokranjskega partizanskega odreda, ki bo v nedeljo, 6. septembra, ob 11. uri v Črnomlju — v Jurjevanjski dragi pod železniško postajo. Ob 9.30 bo skupščina skupnosti borcev Belokranjskega odreda v hotelu Lahinja, ob 11. uri pa srečanje v Jurjevanjski dragi. Slavnostni govornik na srečanju bo član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, folklorna skupina iz Adlešič, godba na pihala iz Črnomlja. Po programu bo tovariško srečanje na prireditvenem prostoru s pobudo in postrežbo Hotela Lahinje. Iz Ljubljane in krajev ob dolenjski progi bo mogoče potovati z vlakom, ki bo v nedeljo, 6. septembra, odpeljal iz Ljubljane ob 6.42 in prišel v Črnomelj ob 9.20. Za vrnitev pa bo iz Črnomlja na razpolago več vlakov: ob 14.29,16.53,18.25 in ob 20.17.Starejše osebefženske nad 60 let in moški nad 65 let starosti ter upokojenci) bodo imele pri nakupu povratnih vozovnic 30% popusta. Prireditveni odbor nikovo postojanko v Hrastu nad Metliko, — sredi avgusta 1942 seje drugi bataljon brez tretje čete v roški ofenzivi, obkoljen z enotami italijanske divizije Izsonzo, z nadčloveškimi napori po nekajdnevnem tavanju v premikih, prebil iz sovražnikovega obroča. To je bila najtežja preizkušnja za borce in poveljniški kader, — konec avgusta 1942 napad skupine borcev odreda na sovražnikovo preskrbovalno kolono pri Kvasici, ko seje vračala iz Vinice proti Črnomlju; — ena zadnjih večjih odredovih akcij pa je bil napad treh odredovih bataljonov v marcu 1945 za Kamanjem (na Hrvaškem), na »koljaške« ustaške patrole. V zaključnih borbah za osvoboditev Slovenije od aprila do maja 1945 sta glavni štab NOV Slovenije in poveljstvo VII. korpusa izdala povelje komandi odreda, naj nadzoruje in zavaruje teritorij Bele krajine, zlasti proti sovražniku iz smeri Karlovca, Ozlja in Novega mesta. Odhod partizanskih enot iz Bele krajine, premik Belokranjskega odreda na druge položaje in predvideni vdor umikajočega se sovražnika iz smeri Karlovca so zelo vznemi- rili prebivalstvo Bele krajine, še posebej na območju Metlike. Del prebivalstva, predvsem starejši ljudje, ženske in otroci, so se umaknili s svojih domačij in se napotili proti Staremu trgu ob Kolpi, en del pa je ostal na Vranovičih, kjer je bil štab odreda. Prve dni meseca maja je odredova obveščevalna služba prišla do podatkov o spremembi sovražnikovih premikov v smeri Ozalj — Krašiči, Samobor — Bre- žice. S tem je bila odvmjena neposredna nevarnost za Belo krajino. Prebivalstvo se je vrnilo na svoje domove, poveljstvo odreda pa se je preselilo v Metliko. Dne 6. maja i 945 je poveljstvo odreda sprejelo ukaz, naj se odred napoti proti Ljubljani. 9. maja zjutraj pa je poveljstvo • Ob 50. obletnici ustanovitve Belokranjskega odreda izrekamo še živeči borci odreda tudi v imenu padlih in že urmlih ponovno zahvalo prebivalcem Bele krajine, ki so ves čas narodnoosvobodilne borbe dokazovali, da imajo partizansko vojsko za svojo, in imeli za partizane vselej odprto srce in roko. pred vstopom v Ljubljano dobilo ukaz, naj odred s svojimi enotami zasede utrdbe (bunkerje) na vpadnicah v Ljubljano ter zavaruje še nekatere pomembne objekte v mestu. Omenjeno zavarovanje je trajalo do konca maja 1945, ko je bil odred dodeljen II. diviziji KNOJ-a. Na vsej svoji poti, od ustanovitve pa do razformiranja maja 1945, je odred požrtvovalno deloval in vestno izpolnjeval vse naloge z zavestjo, da se bori za pravično stvar, za kar je tudi prisegel svojemu narodu. Borci Belokranjskega odreda smo ponosni na svoj delež v deležu Bele krajine v narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda. V tem bojuje Bela krajina žrtvovala preko tisoč življenj borcev, talcev in internirancev; dala pa je tudi devet narodnih herojev in šest generalov. Predsednik skupnosti borcev Belokranjskega odreda IVAN PEZDIRC — SLAVKO ČETRTEK, 3. IX. SLOVENIJA 1 10.35 - 13.00, 17.20 - 0.25 TELETEKST 1050 VIDEO STRANI 11.00 PROGRAM ZA OTROKE DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (10/13) SAPRAMISKA 11.30 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: CEPLJENJE 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 1735 VIDEO STRANI 17.45 NAPOVEDNIK 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE ZVERINICE IZ REZIJE (6/13) 18.25 EP VIDEO STRANI 18.30 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 KOŠNIKOVA GOSTILNA, ponovitev 21.10 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, amer. dok. serija (5/5) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 7ARKPP 2250 POSLOVNA BORZA 23.05 SOVA 23.05 DRAGI JOHN, amer. naniz. (20/22) 23.30 POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (19/22) 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.45 Sova (ponovitev) - 19.00 Modro poletje (španska nadalj., 36/38) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Video lestvica - 20.25 O raku (angl. poljudnoznan. serija, 2/4) - 21.20 Madež (amer. nemi film) PETEK, 4. IX. SLOVENIJA 1 8.55 - 13.00 in 15.45 - 0.55 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE 9.20 SMRKCI, amer. risana serija 9.45 ZVERINICE IZ REZIJE, ponovitev (4/13) 10.05 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev amer. dok. serije (5/5) 1055 O RAKU, ponovitev angl. poljudnoznan. serije (2/4) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 1255 VIDEO STRANI 16.00 VIDEO STRANI 16.10 NAPOVEDNIK 16.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 1755 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE SAMMYJEVA SUPER MAJICA! * angl. film 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (2/12) 21.15 SOVA ROSANNE, 14. epizoda amer. naniz. 21.45 ODPRTA KNJIGA: ATLAS SLOVENIJE 2155 GRAJSKE STAVBE NA SLOVENSKEM 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: 2230 POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (20/22) 23.20 MOŽ IZ PROTJA, angl. film SLOVENIJA 2 17.45 Sova (ponovitev) - 19.00 Modro poletje (španska nadalj., 37/38) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Jazz in blues - 20.25 Intervju: dr. France Bučar - 21.15 Studio City - 22.00 Koncert kvarteta trombonov Slokar - 23.00 Video strani SOBOTA, 5. IX. SLOVENIJA 1 9.20 - 13.05 in 14.15 - 0.10 TELETEKST 9.35 VIDEO STRANI 9.45 IZBOR 9.45 RADOVEDNI TAČEK 10.05 LONČEK, KUHAJ!: ZDROBOVI SKUTINI ŽLIČNIKI 10.05 MODRO POLETJE, 19. in 20. del 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.50 ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE, ponovitev 4. oddaje 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 1255 VIDEO STRANI 14.30 VIDEO STRANI 14.45 INTERVJU: DR. FRANCE BUČAR, ponovitev 15.35 V 30 SEKUNDAH ČEZ TOKIO, angl. Film (ČB) 1755 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 LETALSKA DRUŽBA, angl. nadalj. (9/9) 19.05 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 SOVA MURPHY BROWN, 40. epizoda amer. naniz. 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (21/22) MEJNA ČRTA, amer. film 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.10 Video strani - 16.20 Sova (ponovitev) - 17.35 Da ne bi bolelo - 18.05 Modro poletje (španska nadalj., 38/38) - 18.30 Domači ansambli: Slovenski muzikantje - 19.00 Šaljivec (slovaška humor, serija, 2/6) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Klasika - 20.25 Zadnji strel (amer. film) - 22.05 Mednarodna obzorja (ponovitev) - 22.50 Video strani NEDELJA, 6. IX. SLOVENIJA 1 9.50 - 13.20 in 14.50 - 0.20 TELETEKST 10.05 VIDEO STRANI 10.15 PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV, ponovitev 11.05 O PREIZKUŠNJI (LAUSANNE 92) 11.30 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (20/26) 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 BEGUNCI, TU Z NAMI 15.15 NAPOVEDNIK 15.20 ŠALJIVEC, ponovitev slovaške humor, serije (2/6) 15.50 DOMAČI ANSAMBLI, ponovitev 16.20 MOJ STRIC BENJAMIN, franc, film 17.50 EP VIDEO STRANI 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (10/13) 19.00 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 SVET NARAVE: HAIDA GWAI - OTOKI, KI PRIPADAJO LJUDEM, angl. poljudnoznan. serija (6/8) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 21. epizoda POLNOČNI KLICI, amer. naniz. (22/22) 0.10 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 7. IX. SLOVENIJA 1 9.10 - 13.00 in 15.50 - 0.55 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 PROGRAM ZA OTROKE 10.25 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (2/12) 11.05 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 VIDEO STRANI 16.05 VIDEO STRANI 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 DIVJE ROŽE: ORHIDEJE, LOKVANJI, OSATI, angl. dok. oddaja 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (1/27) 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DOKUMENTAREC MESECA: JAMBORNA CESTA 20.35 Iztok Alidič: MARS, gledal, predstava 22.00 GRAJSKE STAVBE NA SLOVENSKEM 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.55 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA: SLOVENIJA 2 15.35 Video strani - 15.45 Sova (ponovitev) - 17.00 Športni pregled (ponovitev) - 17.30 Kasaški derbi (posnetek z Brda) - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Razvedrilna oddaja - 21.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija - 22.00 Ciklus filmov znanih režiserjev: M. Jancso: Ljudje brez upanja (madž. film, ČB) - 23.25 Under ■ 25 - 23.55 Video strani TOREK, 8. IX. SLOVENIJA 1 9.25 - 13.00 in 14.50 - 1.30 TELETEKST 9.55 VIDEO STRANI 10.05 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.00 NEKOČ JE BILO...ŽIVUENJE 11.30 DA NE BI BOLELO, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 15.15 NAPOVEDNIK 15.20 LJUDJE BREZ UPANJA, ponovitev madž. filma (ČB) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITIH, amer. risana serija (9/12) POPOTOVANJE OB REKI ZALI, 1. oddaja 18.40 MOSTOVI 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.30 OSMI DAN 20.55 NOVOSTI ZALOŽB: ODPRTA KNJIGA 21.10 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (10/13) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22^0 POSLOVNA BORZA 23.00 KRONIKA, kanadska dok. serija (22/26) 23.35 SOVA: PROBLEMČKI, angl. naniz. (9/?) BEG PRED UMOROM, angl. nadalj. (2/3) GLASBENI UTRINEK 1.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.20 Video strani -14.30 Dokumentarec meseca: Jamboma cesta (ponovitev) - 15.10 Sova (ponovitev) - 16.50 Slovenci v zamejstvu - 17.20 Svet poroča - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Razvedrilna oddaja - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.40 Omizje - 23.40 Svet poroča (ponovitev) - 0.20 Video strani SREDA, 9. IX. SLOVENIJA 1 9.20 - 13.00 in 14.15 - 0.25 TELETEKST 9.35 VIDEO STRANI 9.45 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITIH, amer. risana serija, ponovitev (9/12) . POPOTOVANJE OB REKI ZALI, ponovitev 1. oddaje 11.00 AMBASADORKIN SOPROG-ponovitev franc, nadalj. (10/13) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 14.40 NAPOVEDNIK 14.45 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE PRIGODE TOMA SAWYER/a’ 1. del igrane serije 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK . -oT 19.30 DNEVNIK 2, VREME, SPO«' 20.05 FILM TEDNA eki NOČ, KO JE MOJ OČE, japonsl° 21.45 HAMBURG V ŠTIRIH STAVKIH, nemški kratki film « 22.00 DNEVNIK 3, VREME, SPO* ŽARIŠČE 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: SLOVENIJA 2 Opomba: košarka Optimizem:Steaua 15.15 Video strani - 15.25 Osmi (ponovitev) - 16.15 Sova (ponovi ^r; 18.00 Regionalni programi - Ma ,0 30 Slovenska kronika - 19.00 Psiho - ' Dnevnik BiH - 20.00 Športna sre« 22.00 Koncert komornih del Uroša M - 23.00 Video strani Plesni center Dolenjske vabi k vpisu v celoletno plesno šolo za otrok®; plesne tečaje za odrasle in celoletne tečaj aerobike. Vpis in informacije od 8. do 11 ■ sel" tembra od 16. — 19. ure v Plesnem centru no Loki. Inf. po tel. (068) 21 -685. M MIHEL i*~ ZALOŽBA MIHELAČ, Kongresni trg 1, Ljubljana telefon 061 213-267 CIRIL ZLOBEC: LEPO JE BITI SLOVENEC, NI PA LAHKO (njiga, ki osvetljuje za Slovence pomembne zgodovinske dogodke vojitev, vojna itd) iz drugega zornega Kota in na drugačen način, ♦ Knjiga izide v drugi polovici septembra ♦ Večji format, trda vezava, več kot 200 strani vznemirljivega branja ♦ Prednaročniška cena (z davkom) samo 1.890,00 SIT ♦ Naročila sprejemamo tudi po telefonu (061) 332-020 24 ur na dan NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Cirila Zlobca: LEPO JE BITI SLOVENEC, NI PA LAHKO po prednaročniškt ceni 1.890,00 SIT. Predračun bom poravnal: a) . V enkratnem znesku s 5% popustom in plačal 1.795, 00 SIT b) . V dveh obrokih (prvi obrok takoj, drugi pred izidom) Ime in priimek ________________________ Naslov ____________ Pošta _____________ Datum Naročilnica zavezuje kupca in založbo. _______________ Podpis _________________ VINAM - Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. SEZONA V POREČU ŠE ZDALEČ NI KONČANA. PRIHAJA NJEN NAJUGODNEJŠI DEL. TUDI PO CENAH 7 DNEVNIH PAKET ARANŽMANOV. PLAVA LAGUNA POREČ TERMIN: 5. 9. 1992. HOTELI: Materada, Lotos, Delfin. Cena polpenziona 7.700.—, penziona 9.100.—, SIT. PAVILJONI BELLEVUE IN BUNGALOVI ŠPADIČI: polpenzion 6.300,—.penzion 7.700,— SIT. APARTMANI ASTRA, CITADELA IN VILE SPADIČI: 7 dnevni najem od 5.500.— do 13.300.— SIT. CENA VKLJUČUJE: taxo, gala večerjo (razen za goste v apartm.), šolo tenisa za otroke, šolo smučanja na vodi za otroke in odrasle. TUDI DO 100% POPUSTA ZA OTROKE. INFORMACIJE: Vaša agencija in po tel.: 0531 31 -822, 34-122. OPEKARNA Novo mesto, Zalog 21, 068 / 22 855 84 644 V mesecu septembru vem nudimo naslednje gradbene moteriole po ugodnih cenah z davkom: cement 429,00 SIT apno 346,00 SIT modularni blok 34,00 SIT porolit 12 37,00 SIT polna opeka 16,50 SIT vlnotekar keramične ploščice hrastov parket lamelni parket panelni parket 90,00 SIT 600,00 SIT za m2 1.620.00 SIT za m2 1.350.00 SIT za m2 3.080.00 SIT za m2 Strešna okna - Kovinoplastiko, stavbno pohištvo - Inles in UP Bled po proizvodnih cenah in mnogo drugega gradbenega materiala po ugodnih cenoh. Kamionska naročila vam brezplačno dostavimo na dom. BAIMS, d.o.o. Straža Sela 5, p. Straža Nudimo ugodno prodajo pohištva vseh slovenskih proizvajalcev: dnevne sobe, kuhinje, jedilnice, otroške sobe, predsobe, spalnice. Pridemo na dom in vam svetujemo! Pokličite nas po tel. (068) 85-394 YURENA, šola tujih jezikov Novo mesto vpisuje otroke, mladino in odrasle v začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika. Tečaji potekajo po najmodernejših metodah z domačimi in tujimi profesorji. Informacije in vpisi: torek od 8. do 10. ure, ostale dni popoldne od 15. do 17. ure po tel. (068) 23-434 T?cQ(3ewDCJZA\ B0TLER Pod Trško goro 49, tel. (068) 22-815 sposojanje poročnih oblek in prodaja jeans izdelkov vseh barv ter trenirk, nogavic in spodnjega perila po izredno ugodnih cenah Delovni čas: od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure sobota: od 10. do 12. ure kaj pa jutri ? OHRANIMO NJIHOV NASMEH! Dragocena so mlada življenja, osrečuje nas brezskrbni nasmoli in razigranost naših otrok. KAJ PA JUTRI ? Ne more nam bili vseeno, kako varna je njihova prihodnost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. '/. nezgodnim zavarovanjem predšolskega otroka, učenca ali dijaka poskrbimo, da bodo v primeru nezgode vsaj denarne skrbi odveč. LETOŠNJE ZA VAROVANJE PRINAŠA MNOGE UGODNOSTI: -dostopne premije in visoke zavarovalne vsote ob velikem obsegu zavarovanih nevarnosti, -odlog plačila do 15. 10. 1992 in -možnost izbire pri zavarovanju dnevne odškodnine z odlogom jamstva 7 dni ali brez odloga. Ne prezrite podrobnih informacij o letošnjih pogojih nezgodnega zavarovanja, ki jih bo vaš otrok te dni prinesel domov. INVESTIRAJMO V VARNO ŽIVLJENJE, DA NAS BO OTROŠKI NASMEII RAZVESELI EV AL TUDI JUTRI. zavarovalnica triglav dd VABIMO VAS V ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE! ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Poletja še ni konec. V Zdravilišču Moravske Toplice ga boste lahko podaljšali globoko v jesen. Uživali boste lahko v udobju, ki ga ponujata hotela Ajda in Termal, v kopanju v bazenih z navadno in termo-mineralno vodo, v zeliščnih in žvrkljajočih kopelih, se sprostili ob masažah ali se preizkusili v tenisu in jahanju. Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene počitnice: — 7-dnevni polpenzion že od 245 DEM naprej — 5-dnevni polpenzion že od 171 DEM naprej Upokojenci imajo 10-odstotni popust pri najmanj 7 dnevih bivanja! Možnost plačila na obroke. Pričakujemo vas! ZDRAVILIŠČE MORAVSKE ---- TOPLICE --- Kranjčeva 12 69221 Martjanci tel.: (069) 48-210 faks: (069) 48-607 tedenski koledar Četrtek, 3. septembra • Gregor Petek, 4. septembra - Rozalija Sobota, 5. septembra - Lovrenc Nedelja, 6. septembra - Ljuba Ponedeljek, 7. septembra - Regina Torek, 8. septembra - Marija Sreda, 9. septembra - Peter LUNINE MENE 3. septembra ob 23.39 • prvi krajec kino BREŽICE: 3. in 4.9. (ob 20. uri) ter 5. in 6.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški triler Morilčev dnevnik. ČRNOMELJ: 3.9. (ob 20. uri) in 6.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Komandos iz predmestja. 4.9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Fantje iz soseščine. KRŠKO: 3. in 4.9. (ob 20. uri) ameriška drama Doktor. 5.9. (ob 20. uri) in 6.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Addamsovi. 8.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ricochet. METLIKA: 4.9. (ob 21. uri) ameriška akcijska komedija Komandos iz predmestja. 6.9. (ob 21. uri) ameriški kriminalni film Fantje iz soseščine. NOVO MESTO: Od 3. do 7.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film K2. kmetijski stroji ŽITNI KOMBAJN Masej Ferguson 630 S, 2 m, s silosom, možna žetev nizkega fižola in ostalih stročnic, prodam. Primeren tudi za hribovite predele. St (0608)77-497 od 19. do 21. ure. 3653 KOSILNICO Alpina, strižne širine 1 m, prodam, a 52-518. 3672 TRAKTORSKI cirkular, skoraj nov, in kosilnico BCS 735 prodam. * 27-219. 3676 TRAKTORSKO kosilnico in prikolico prodam, a. (0608)43-264. 3720 NOVO kabino za traktor Same delfi-no, najnovejši tip, ugodno prodam. S' (061)612-972. 3721 NAKLADALNO prikolico in obračalnik 220 prodam, a 85-017. 3732 TRAKTOR Ursus, 35 KM, prodam, a 52-576. 3736 ENOFAZNI nerabljen električni mlin z rezkalnikom 1.5 KSs prodam, a 47-735. 3740 motoma vozila R 21 prodam ali menjam, a 27-921. 3648 OPEL KADETT, 1.5, turbo dizel, in-tercooler, 4 vrata, letnik 3/90, prevoženih 65000 km, višnjeve barve, prodam, a (0608)82-607. 3661 Z 128, letnik 1987, prodam. St 068/23-585 (zvečer). GOLF lil, 1,4, metalik, cena do registracije 26.000 DEM, dobava takoj. AMI, Novo mesto, Ljubljanska 27, tel (068) 26-010 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 5/93, prodam. * 20-557, od 18. do 21. ure. 3673 JUGO 45, letnik 1985, prodam. Jože Novak, Črmošnjice lOa, Novo mesto. 3681 CITROEN BX 14 E, letnik 1987, prodam. ® 26-167. 3682 FORDESCORT 1.4CL, letnik 1986, ugodno prodam. Groblje 8, Novo mesto. 3683 R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Franc Brulc, Gabrje 54. 3684 DOBRO ohranjen aleko, nebesno sive barve, prevoženih 19000 km, poceni prodam. Jože Volf, Lešnica 24, Otočec, ® 85-187. 3690 Z 750, letnik 1985, registriran do 4/93 in traktor Ferguson 558 prodam. Kolenc, Zalog 18, Škocjan. 3699 126 P, letnik 1990, prevoženih 15000 km, ugodno prodam. ® 28-897, popoldne. 3701 REGATO DS prodam. Jože Borse, Herinja vas 28, Otočec. 3705 GOLF JGL, dizel, 11 /84, prodam. Cena po dogovoru- ugodna. ® 25-679 po 20. uri 3706 MITSUBISHI COLT Gl 1.3, letnik 7/90, prodam. ® 26-284. 3711 GOLF JXD, letnik 1988, prodam. ® 76-493. 3718 R 4 GTL, letnik 1984, in jugo Koral 45, letnik 1988, prodam. D (0608)62-628. 3719 126 P, letnik 1984, registriran za celo leto, prodam. Anton Zorc, Zloganjc 14, Škocjan. 3722 BMW 320 V6, registriran do 6/93, prodam. ® 27-560. 3723 Z 101, letnik 1988, prodam. ® 73-168. 3724 Z 101 GT 55, letnik 1985, registriran do 2.8.93, prodam. ® 43-785, Markovič. 3728 R 18 TL, letnik 1984, prodam. * 23-636 3731 BM W 524 TD, karamboliran, ugodno prodam. ® 28-714. 3735 APN 6, lepo ohranjen, kompresor, C02 in avtogeno varilni aparat prodam po ugodni ceni. ® 25-894. 3737 APN 6, rdeče barve, letnik 1991, prodam. Može, Gabrje 87, Brusnice. 3739 obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hiše*, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, * (0608)67-578. 3650 ENOOSNO prikolico Mlaz prodajamo. Cena 198.000 SIT, motokultivator Labinprogres D, cena 190.666 SIT,čelno koso za motokultivator, cena 44.405 SIT. Možnost obročnega odplačevanja. ® (068)44-223. 3738 ŽALUZIJE-ROLETE izdeljujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 3745 TELEFON TRGOVINA - SERVIS IJUBLJAHA BRILEJEVA 12, tel. 573-209 KRAtiJ LJUBLJANSKA 1, tel. 218-883 UPRAVA. OPRESuKOVA 88. KRANJ. '.d. 212-085. lai 215-867 PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO MONTAŽA - SERVIS - REZERVNI DELI Panasonic DEM NETO DEM NETO KXF 50 8 1199 KXT2395 269 KXF 90 B 1499 KXT2310 106 KXT 3621 207 KXT2365 163 KXT 4301 399 KXT 61610 B 1999 GARANCIJA 12 MES. DOSTAVA NA NASLOV OPTO CONTAKT KONTAKTNE LEČE IN OČALA Vse vrste kontaktnih leč in očal ter pregled vida opravljamo po zelo ugodnih cenah. Primer: mehke leče od 140 DEM naprej silikonske leče od 130 DEM naprej trde leče od 60 DEM naprej Vlaška 64, Zagreb, Vodovodna 10, Zagreb tel. (041) 418-001, tel. (041) 172-034 POSLOVNI PROSTOR (sedanja trgovina) oddam v najem od oktobra za trgovino ali drugo mirno dejavnost. Vranešič, Kolodvorska 49, Črnomelj. Tel. 51-137. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52700-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; teletax 24-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravica, Ljubljana. ^ EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 DEM 51 cm, teletekst, euro AV 660 DEM 55 cm, mono, teletekst, euro AV 865 DEM 63 cm, stereo, teletekst, euro AV 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst, euro AV 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608) 61 -936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ZASLUŽEK V DEVIZAH! Iščemo zastopnike za posredovanje pri prodaji srečk avstrijske loterije. Visoki dobitki in odlična provizija. Pogoj vključitve v posel z lastnim minimalnim kapitalom (cca 1000 DEM), zato naj se javijo samo resni interesenti: Ponudbe pod »DEVIZE«. Posojamo denar. Obresti ugodne. ® (061) 321-962 VAKO d.o.o. Kolodvprska 56 68340 ČRNOMELJ Tel. 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/52-073, 53-173 Iščemo kvalificirano žensko s smislom vodenja za opravljanje del v tekstilni stroki. Podgorje d.o.o. podjetje za preskrbo kmetijske dejavnosti Stopiče tel. (068) 43-780 vam po ugodnih cenah nudi: - cement Trbovlje 443.00 SIT - armaturne mreže 9/6 3.800.00 SIT - tenis copate od 1,200 do 1.600.00 SIT - bunde od 4,300 do 5.500.00 SIT - zvezke A4 130.00 SIT A5 65.00 SIT Delovni čas: od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Se priporočamo! Nudimo vam ekskluzivni artikel za poročna ali priložnostna darila. Možnost plačila na 2 čeka. Tel. (068) 78-030 K0BERT’S ELEKTRONIK d.o.o. Novomeška cesta 79, 68351 STRAŽA tel. (068) 22-090 — Sprejem satelitskih programov s kvalitetnimi sprejemniki ECHOSTAR in PACE že za 890 DEM — Ugodne cene za montažo in vzdrževanje individualnih in skupinskih antenskih naprav. — Popravila video rekorderjev Informacije in naročila osebno ali po telefonu vsak delovni , dan od 8. do 15. ure. 'v___________________J Dober zaslužek vam nudimo s prodajo več vrst kvalitetnih izdelkov. Ponudbe pod šifro: »Prosta izbira terena in delovnega časa«. DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj preklici MARIJA GOVEDNIK iz Gor. Lok-vic 34 prepovedujem Matevžu in Mariji Babič iz Lokvic v Kržanem vrhu na parcelah št. 1551, 1552, 1553 vsako vožnjo, parkiranje avta in pašo kokoši ter zahtevam, da mejnik, ki ga je brez mojega soglasja odstranil, postavi nazaj.Odstrani naj tudi pot, ki jo je naredil na mojem zemjišču. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjala. 3677 posest PRODAM najboljšemu ponudniku hišo (četrta faza), lokacija Ratež. jl ■ 21-218 in 28-850. PRI Mokronogu zelo poceni prodam parcelo v izmeri 1100 m2, z začeto gradnjo vikenda. S (061 )813-0%, popoldne. HIŠICO z vrtom kupim. Reiacija Mehika - Črnomelj. Naslov v oglasnem oddelku. 3656 GOZD, po parcelah ali skupaj, velikosti 8845 m2, 6790 m2 in 350 m2, v Mokronogu, Ostrožnik,prodam Cena po dogovoru. ® (063)854-805 po 20. uri. POLOVICO HIŠE v Novem mestu in hišo v Ribnici prodamo. ® 65-501,84-597. 3693 V KRŠKEM prodam v samostojni hiši, opremljeno stanovanje z garažo, vrtom in lastnim vhodom. ® (061)40-756. V KOSTANJEVICI ob Krki prodam veliko nedokončano hišo dimenzije 13x11. Cena 60000 DEM. ® (041)284-149. HIŠO v Brežicah, starejšo, na 3000 m2 zemlje, gospodarsko poslopje, voda, elektrika, telefon, na lepi lokaciji, prodam za 62000 DEM. Kupcu uredim avstrijski kredit. ® (061)106-180. 3717 STAREJŠO vseljivo hišo ugodno prodam. ® 73-663. 3725 prodam UČBENIKE za 1. letnik, smeri upravni tehnik, prodam po polovični ceni ter jih kupim za 2. letnik. ® 27-913. 3649 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Červan, Goriška vas 5, Mirna Peč. 3651 OVERLOCK Pfaff entlarico, novo, nerabljeno, z enoletno garancijo, ugodno prodam. * (064)215-650. 3659 LEPE perzijske muce ugodno prodam. S? 58-268. 3662 KOZO z mladičkom, sanske pasme, prodam. * (0608)79-528. 3663 BREJO telico in pet ovac prodam. ® 64-057. 3665 KROMPIR za seme in jedilni, oves, koruzo za silažo ali zrnje in drva na metre ugodno prodam. * 44-433, po 20. uri. PRALNI stroj Gorenje prodam za 600 DEM. ® 23-247. 3671 HARMONIKO, 80- basno, klavirsko. Melodija, dobro ohranjeno, prodam. Krumar, Mestne njive 7, Novo mesto. VINO, šmarnico, namizno, in grozdje prodam. ® 43-657. 3675 PRODAM večjo prešo starejše izdelave. * (068) 23-585. NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odlične mladiče, starše z izpitom 1 in 2, prodam. £- (061)558-138. 3679 ZAMRZOVALNO skrinjo 210 1 in plinsko peč za ogrevanje prostorov na kolesih, vse ugodno, prodam. S 26-174. POHIŠTVO za šivilski salon, štedilnik Kaloreks in plinsko peč prodam. ® 27-863. 3687 JOGI POSTELJO, 2 x 1.60 m, trosed in dva fotelja prodam, i 27-935, Ivandič, Slavka Gruma 62, Novo mesto. SEMENSKI in jedilni krompir sorte jerla, romana, kenebek. sante in dezire dobite pri Antonu Kraševcu, Šentvid pri Stišni 64, ® (061)785-097. 3689 KORUZO v zrnju prodam. ® 73-517. 3691 ETAŽNO centralno peč, 15 KW, rabljeno dve kurilni sezoni, prodam. ® 22-603. 3692 OHRANJENO otroško stajico Tribuna ugodno prodam. ® 20-523. ŽREBICO, staro dve leti in pol, in žrebico, staro šest mesecev, prodam. Kos-trevc, Ratež 31. 3698 KRAVO s teletom (četrto tele), zruže-no koruzo in na rastilu (0.5 ha) ter gumi voz, 16col., prodam. Ivan Vidrih, Otočec, ® 85-125. 3700 DVA soda, 700 litrov, in dve čebrici, 700 litrov, prodam. Anton Gregorič, Gor. Brezovica, Šentjernej. 3704 VINO, belo, šmarnico, prodam. ® 24-522, popoldne. 3710 POMIVALNO KORITO, rabljeno, prodam. ® 23-343, po 20. uri. 3712 ŠTEDILNIK na drva, navaden, skoraj nov, ugodno prodam. ® 21-747. 3714 NUJNO prodam sank in ostalo gostinsko opremo. ® 25-901, dopoldne, in 22-748, popoldne. 3715 BOROVE plohe (2m3), prodam. Abunar, Črmošnjice 12 pri Stopičah. GRADBENO barako, velikosti 24 m2, in 200 m2 strešnika prodam. ® 25-800. 3729 MALO rabljene hrastove sode, 211, 106 in 36 litrov, z legnarji ter spalnico prodam. ® 21-145, Fabjan, Cesta herojev 33a- pri Ločni. 3733 TALNO PLUTO, 9 m2. prodam za 20 % ceneje kot v trgovini. : 22-361 ali 23-606. 3744 razno ZA celodnevno oskrbo invalida na domu v Dmovcu pri Vinici iščem upokojenko ali starejšo žensko. Hrana in stanovanje v hiši. Plačilo po dogovoru.,,Jože Majetič, Dom starejših občanov Črnomelj. 3664 PROSTOR, 20-30 m2, za mirno obrt v Novem mestu ali bližnji okolici iščema m 25-779. 3669 MAMICA s trinajstletnim sinom išče sobo. Možnost kuhanja. Pomoč pri ostalih opravilih. Cvetka Cvirn, Cesta herojev 34. Novo mesto. 3686 V VARSTVO vzamem otroke - dopoldne in popoldne. ® 24-465. 3702 GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojletje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je pet let. ® (063)39-878. OBRTNIKI, POZOR! Izdelujemo barvne foto vizitke, vžigalnike in keramične svinčnike s tiskom. ® 26-492, Igor. 3709 OPREMLJEN LOKAL za trgovino ali poslovne prostore v Novem mestu oddam v najem. ® 21-608, zvečer. 3713 DEKLE išče garsonjero ali sobo s kopalnico v Novem mestu. Šifra: »NUJNO« službo dobi AKVIZITERJE za delo na terenu čemo. * 28-019. 365 ' HONORARNO zaposlimo dekle, ki ima veselje do dela za šankom. ® (061)482-513. 365» GENERALNI zastopnik korejske firme TRGO!MEX, d.o.o„ Kraigherjeva 1, Lenart, išče izredno sposobne podjetje, skupino ali posameznike, ki bi P rev-** 1 prodajo nerjaveče gospodinjske posode -uvoz (del prodaje v prednaročilu, maloprodaja, veleprodaja) za področje posa- Ajh SLOVENSKA KNJIGA objavlja prosta delovna mesta ZASTOPNIK - PREDSTAVNIK za predstavljanje in prodajo ekskluzivnih projektov. Pogoji: — aktivno znanje slovenskega jezika — srednješolska izobrazba — zaželen lastni prevoz Možnost redne zaposlitve. Vabljeni kandidati s celotnega območja Dolenjske. Delovali boste prek predstavništva na vašem območju, pisne prijave pa pošljtie na naslov: SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38, LJUBLJANA,z oznako »ZASTOPNIK - PREDSTAVNIK« ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni je v 62. letu starosti prenehalo biti srce nadvse dobrega in plemenitega človeka GABRETA BADOVINCA upokojenega gostilničaija iz Metlike Ob njegovi nenadni smrti smo dolžni zahvalo osebju Zdravstvenega doma Metlika, posebej še dr. Mlačku, Splošni bolnici Novo mesto - interni oddelek, CIIM-u in intenzivnemu oddelku Kliničnega centra v Ljubljan' za vso skrb, pomoč in zdravljenje v času bolezni, spoštovanim sosedom za nesebično pomoč, še posebej US' čančevim, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem ostalim za ustno ali pisno izrečeno sožalje in tolažilne besede, vsem darovalcem prelepega cvetja in vsem, ki so se od našega Gabreta v tako velikem številu poslovi li. Za organizacijo svečanega pogreba smo dolžni iskreno zahvalo godbi iz Metlike, govornikom, g. Pep*Ji* Vremescu, g. Starcu in g. Vranešiču, LD Metlika za pozdravno lovsko salvo in gospodu župniku za lep obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA In videl sem, kje so življenja prodi in daje kratka pol in da vse mine in kratka slast in dolge bolečine in da nikdo ne ubeži usodi (A. Gradnik) Stara komaj 23 let, nas je tragično zapustila naša draga hčerka, sestra, nečakinja in sestrična NATAŠA MAKŠE študentka FNT- doma iz Trebnjega V globoki žalosti bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam darovali tvcyc^J sveče in žalovali skupaj z nami. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Ulice heroj u vsestransko pomoč, sosedom iz Maistrove ulice za podarjeni venec. Posebno zahvalo smo dolžni ko ^ Komunale za vsestransko pomoč, kolektivu Akripola za podarjeni venec, njenim sošolkam in soso . Osnovne šole Trebnje, Srednje gradbene šole iz Novega mesta ter študentkam in študentom iz LJU J y’ govornikoma za izrečene besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru ter gospodu župniku za lepo < P ljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mami Milena, ati Tone, sestri Marta in Katja, strici in tete, bratranci in sestrične ter ostalo sorodstvo mezne regije ali vse Slovenije. Odličen zaslužek v kratkem času! Pisne ponudbe Pošljite na zgornji naslov ali po faksu: (062)721-080. 3660 ZASTOPNIKE za posredovanje življenjskega zavarovanja Zavarovalnice Maribor iščem. Možnost napredovanja. S (0608)67-333. 3670 SIMPATIČNA dekleta za delo za šankom iščemo. ® 22-366. 3678 KV mizarje z izkušnjami takoj zaposlimo. Mizarstvo Florjančič, Gor. Karte-Ijevo 20. 3680 PREDSTAVNIŠTVO Slovenske knjige na Dolenjskem honorarno ali redno zaposli štiri zastopnike. Delo je terensko. Program »Velika šola kuhanja«, »Naravni pravnik« in »Atlas svetovne zgodovine«. Šifra: »TEDENSKI OD« 3703 . VSI resni akviziterji, pozor! 30% pro-'rizija za vaše resno delo na terenu. S 26-343. 3716 HONORARNO zaposlim dve šivilji. Otoški butik Pika, C. komandanta Staneta 1 Novo mesto. 3730 ČE ste brez zaposlitve, vam nudimo delo. Zaslužek 100000 SIT mesečno. Obvezen prevoz. Informacije v četrtek ob 19. uri- C. komandanta Staneta 10, Novo mesto. 3734 stanovanja DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu, s centralno kurjavo in telefonom, prodam. Informacije vsak dan od 8. do 9. ure, ® 26-539. 3652 FRANCOZ išče enosobno opremljeno stanovanje v Novem mestu ali okolici. S (0608)21 -400 int. 211. 3654 SEPTEMBRA oddam sobo dekletu. Vinogradniška 11, Metlika. 3655 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža MATIJE MAKUCA s Hotemeža pri Radečah se od srca zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in delavcem Prevzgojnega doma iz Radeč za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala delegaciji in govorniku KO ZZB NOV Radeče za besede slovesa, g. župniku za lep obred, domačim pevkam in dobrim vaščanom Potovega Vrha za zadnje trenutke poslovitve. Žalujoča žena Marija V SPOMIN 4. septembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANKO BANOVEC iz Doblič 49 Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Vsi tvoji najdražji ZAHVALA Delo in trpljenje vaše je bilo življenje. V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta ROZALIJA URŠIČ DVOSOBNO stanovanje, 54.5 m2, prodam. Slavka Gruma 66, 'S 27-547, Stanič. 3694 MEDICINSKA SESTRA nujno išče sobo v Črnomlju. Naslov v oglasnem oddelku. 3695 DVO ali trisobno stanovanje v Novem mestu, opremljeno, za dobo enega leta iščemo. <£ (068) 23-860. 3741 ZARADI starosti menjam večjo garsonjero s centralno v tretjem nadstropju za nižje nadstropje. $ 24-754. 3742 DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu in stanovanjski vikend v Semiču menjamo za hišo. i: 26-704. 3743 ženitne ponudbe SAMSKI fant srednjih let s stanovanjem in službo želi spoznati, žensko za skupno življenje. Šifra: »SREČA« 3668 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil naš skrbni mož, oče, stari oče in praded VIKTOR TURK upokojeni čevljarski mojster iz Črmošnjic pri Semiču Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala družinama Schmuck in Poljane za pomoč, g. župniku za obred, pevcem iz Žužemberka in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je v 89. letu za vedno zaspala naša draga mama, stara mama in prababica IVANA DRAGOŠ iz Tribuč 25 Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njene bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Tribuče 23.8.1992 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, tašča, babica in prababica MARIJA BORSE iz Pristave 11 roj. Saje z Rdečega Kala pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom ter znancem za podarjene vence, cvetje in sveče, za izrečeno sožalje ter Cestnemu podjetju Novo mesto, g. župniku in pevcem ter vsem, ki so kakorkoli pomagali. Vsi njeni mm f ZAHVALA «9 ms a ■ ■ii*i* „ v A m Nihče ne ve, kako boli, ko drage mame v hiši ni Ko solza koga bi rešila, bi našo mamo obudila. V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta ANČKA VOVKO roj. Žitnik iz Kogljega pri Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancen za podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala stricu Viktoiju za vsestransko pomoč, Merkatorju PC Ločna, pevcem iz Šmarjete ter gospodu za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerki Ivanka in Anica, sin Alojz z družinami, sestre ter ostalo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podaijene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem vaščanom, kolektivu Kremen Novo mesto ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Trud, trpljenje tvoje je bilo življenje. V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica ŠTEFKA HRIBAR iz Kamnja 20 pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje, pokojnici darovali cvetje, maše in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za opravljen obred ter govornikoma gospodu Jožetu Ramovšu in gospodu Petru Ravnikarju za poslovilne besede. Žalujoči: sin Janez, hčerki Tončka in Štefi z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA (J V 82. letu starosti nas je zapustil dobri oče, stari oče in praded FRANC GRUBAR iz Dol. Vrhpolja 1 pri Šentjerneju * Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam pomagali ter v tako velikem številu pospremili dragega očeta k zadnjemu počitku. Posebna zahvala podjetju Iskra in Mercator, Zdrav-stenemu domu Šentjernej, cerkvenim pevcem za lepo zapete žalostinke in g. župniku za lepo krščansko popotnico k zadnjemu počitku. Žalujoči: sinovi France, Jože, Karel in Stane z družinami ZAHVALA V 62. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi FRANC ZARABEC Podturn 13, Trebelno Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter pokojnika v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala bolniškemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, podjetju GIP Pionir, Soboslikarstvu Vidmar, VVO Novo mesto, Sodavičarstvu More, GD Štatemberg, pevcem za zapete žalo-stinke ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric IVAN PANJAN iz Sodevcev 17 pri Starem trgu ob Kolpi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede, gasilcem, krajevni skupnosti in folklorni skupini Stari trg, gospodu župniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevkam. Iskrena hvala tamburašem iz Sodevcev za ganljive zvoke s strun tamburic pri odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Vinko, hčerke Matjana, Ivanka in Irena z družinami, brat Jure in Peter z družino ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje srce, ostali so samo sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več! Ob boleči in tragični izgubi dragega sina in brata SREČKA PEZDIRCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spremili na njego-vi prerani poslednji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Zahvaljujemo se za podarjene svete maše, cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo podjetju Žito Imperial Krško, g. Preskarju za občutene besede slovesa ob odprtem grobu, sodelavcem skladišča za častno stražo, vsem sosedom, g. župniku z Rake za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI UST P ma0»- S * * H * % I * 5 i s * H v s H N V N s H s * % s s * s s * s % * H s ** * s s $ s % s s s s s s % s % * N s s Andrej Švent Če že ne bi poznali triatlona kot športne discipline, bi si ga izmislil Andrej SvenL Pravzaprav je Švent bil triatlonec, ko tega še vedel ni Kot rojen Novomeščan je kot otrok in mladenič poletja seveda preživljal ob Krki, in to v tistih (asih, ko je bila še dokaj čista in nadvse prijetna za kopanje; za kolesarjenje je novomeška okolica kot ustvarjena, tekel je pa tudi od nekdaj rad Nasploh je bil Andrej »večnamenski« športnik, saj je igral še namizni tenis, košarko, je tudi izvrsten smučar, zanimal se je za atletiko, poleg tega pa končal tudi glasbeno šolo in igral kitaro v ansamblu. Sicer pa so se s športom in glasbo ukvarjali kar vsi trije Šventovifantje, od katerih je Andrej srednji Andrej pa ima poleg veselja do športa že od mladega tudi trenerske in organizacijske sposobnosti Že v 2. letniku gimnazije je postal smučarski vaditelj, kot študent gradbeništva je bil učitelj smučanja z mednarodno licenco, prav tako v študentskih letih je bil zvezni košarkarski sodnik, med slovenskimi najbolje ocenjen, pa trener novomeške ženske košarkarske ekipe. Med študijem seje preživljal z učenjem smučanja, tudi v tujini in s košarkaškim sojenjem. Ta denar je, kot rečeno, imel za študij, štipendijo pa je dajal ženi Poročil se je namreč že v 2. letniku fakultete in bil oče, ko je napolnil komaj 20 let pri 22 letih pa je imel že dva sina, kasneje pa so dobdi še enega. »In vsi trije se ukvarjajo s športom,« zadovoljen pove oče A ndrej. Starejši Jaka, je najboljši mladi slovenski triatlonec, udeleženec nedavnega evropskega prvenstva, drugi igra košarko, tretji pa plava. (Za sedaj še z rokavčki saj ima šele 5 let) »Vsega, česar sem se v življenju lotit sem se z veseljem, zagreto, lahko bi rekel kar zagrizeno. Dve leti med študijem sem treniral tudi karate. Pri meni je pač tako: katerekoli stvari se lotim, se je tako, kot da je samo tisto na svetu.« Seveda vsega ob toliko interesih in kasneje še ob družini in službi ni zmogel in je počasi stvari opuščat najprej sojenje, potem kakšen šport, pa treniranje. »Le učitelj smučanja sem vseskozi in vsako leto vodim kakšen tečaj.« S triatlonom seje Andrej začel ukvarjati leta 1985 in že na prvi tekmi, na Bledu, se je med kakimi 300 tekmovalci uvrstil na izvrstno 19. mesto. Takrat je bilo treba preplavati 2 km, prekolesariti 80 km in preteči 13 km. Edini novomeški triatlonec je kmalu postal eden najboljših v Sloveniji, se udeleževal triatlonskih tekem v Italiji in Avstriji in na avstrijskem državnemprvenstvu osvojil 6. mesto. »Že takrat sem hotel triatlonsko tekmovanje organizirati v Novem mestu, pa ni bilo posluha za to. Potem smo s somišljeniki pripravili tri triatlone za mladino v Dolenjskih Toplicah, pred kratkim pa smo le uspeli izpeljati lepo in izredno uspelo triatlonsko tekmovanje v Novem mestu, ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski triatlonci,« je vesel SvenL Andrej je danes ne samo duša novomeškega triatlonskega kluba, najboljšega v Sloveniji, ampak tudi predsednik komisije za triatlon v Triatlonski zvezi Slovenije, v okviru katere deluje tudi duatlon. Res veliko je naredil tako na organizacijskem področju kot za popularizacijo te športne panoge med mladino po vsej Sloveniji »Novomeški triatlon, ki smo ga letos sredi avgusta pripravili prvič, je izredno uspeL Naredili bomo vse, da bo ta tekma vsako leto in da bomo nanjo privabili tudi najboljše evropske tekmovalce,« obljublja ŠvenL Volje, izkušenj in znanja za to ima Andrej ŠvenL diplomirani gradbeni inženir, sicer lastnik uspešne in prodorne firme Eko projekL dovolj. A. BARTEU * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 \ 4 *4 4 4 4 i 4 \ 4 J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Teritorialce bo zarasla trava — V Črnomlju so tečni akviziterji, v Tančni gori pa ne vedo, kako bi se znebili moskviča — Pritožba nad KZ Trebnje Še nedolgo tega smo se Slovenci veselili svoje vojske, sedaj pa je že nekaj takšnih, ki imajo pripombe o njej. V zvezi s tem je poklical bralec iz Krškega in nam v telefonsko slušalko celo zatrdil, da so bili v mnogih pogledih nekdanji jugoslovanski vojaki in njihovi komandanti zgledni. Da ne bi pogrevali ta čas na Dolenjskem vojaško najbolj aktualne teme o kadrovanju v vrste tori-torialne obrambe, poglejmo na primer več kot meter visoko travo, ki zakriva luksuzno obnovljene vojašnice. Travo so »pozabili« pokositi tako v Novem mestu v vojašnici v Bršjinu kot pri bencinski črpalki v Krškem, ki je v lasti sedanje vojske. O bifeju »Viktor« v Regrči vasi smo v Dolenjskem listu že napisali nekaj hudih besed, vse pa kaže, da jih lastnik bifeja ali še ni prebral ali pa se na vse skupaj požvižga. Krajani se še vedno pritožujejo nad hrupom, ki ga z motorčki povzroča odhajajoča mladež. To bi sosedi še nekako zdržali, če se ne bi dogajalo celo med 3. in 4. uro zjutraj. Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinatjev vam bo rad prisluhnil. Tudi o parkiranju na Glavnem trgu v Novem mestu je bilo že veliko izrečenega in napisanega. Ta čas, ko napeljujejo plin, je v prometu po starem mestnem središču še nekaj dodatnih težav. V zvezi s tem nas je poklical naš bralec in se zavzel za invalide. Tudi sam ima na svojem vozilu to nalepko, vendar mu pri parkiranju na trgu kaj malo koristi, saj je parkirišče, namenjeno invalidom, zasedeno z vozili, ki te nalepke nimajo. Prizadeti predlaga naj bi invalidom dovolili parkirati tudi na drugih parkirnih mestih in jih oprostili plačila parkirnine. Marija iz Črnomlja se je pritožila nad akviziterji, kijih v tem času kar mrgoli po Črnomlju. Nadlegujejo te na delovnem mestu, doma, v gostilnah, ob Kolpi in še kje. Od njih kupujejo raznovrstno blago tudi na občini, v banki in celo tam, kjer bi morali tak način prodaje preganjati. To je roba sumljivega izvora, neobdavčena, brez deklaracij in podobnega. Med temi prodajalci je po Marijinih besedah še posebej nadležna gospa z rdečim bemvejem. Menda je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, veliko debelejši kos kruha pa si očitno reže na tak način. Tudi naslednji klic je prišel iz Črnomlja. Bralec, kije stalni gost naše rublike, se očitno doma ukvarja s sadjarstvom. Jezi ga, da v Črnomlju vozijo hruške po 130 tolarjev iz Krškega, on pa kvalitetnejše viljamovke ponuja po 60 tolarjev, pa »ne pride zraven«. Sam pravi, da to ni pošteno, da je na delu zelena mafija. Pravi, da ve, kako bi se končalo, če bi on svoje hruške odpeljal na tržnico v Novo mesto. Kateri od mafije bi takoj kupil vso njegovo zalogo in jo potem prodajal po ceni, ki ta čas velja na tržnici. Bralec po tej poti poziva upravitelje KLIC V SILI NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 3. septembra, bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Mojca Papič. Kmetijske zadruge Črnomelj, naj pri-čno odkupovati domače sadje. Res ne bodo obogateli kot pri prodaji voličkov in bikcev, zagotovo pa bi naredili red tudi na črnomaljski tržnici. Pa še to je na koncu pripomnil: »Kljub temu daje že na tone svežih letošnjih jabolk, na tržnicah še vedno ponujajo lansko zalogo. Jabolka so res lepa, vendar v njih ni nič koristnega. Še črva ne najdemo v njih, saj tudi zanj ta jabolka niso več dobra. Anica Žalec iz Tanče Gore pri Dragatušu nas vabi v Belo krajino, da bi pred njihovo hišo posneli star mosk-vič rdeče barve, ki ga je menda lastnik tam pozabil že pred dvema letoma. Z avta je pobrano vse, kar je bilo uporabnega. Za konec smo telefon prihranili za pritožbo Matjana Hostnika iz Velike Loke. Huduje se nad ravnanjem Kmetijske zadruge iz Trebnjega. »Tistim, ki nismo plačali deleža 700 nemških mark zadrugi, nam zadruga ne izplača dolga za oddane kumarice in mleko, ostalim je vse lepo plačala,« pravi Hostnik. J. P. Šentjernejski konji za Slovenijo V mednarodni dirki Alpe-Jadran voznikov amaterjev sta Sloveniji nove točke prinesla člana šentjernejskega kluba Slavko Antončič in Jože Darovec Milan Črnič s svojimi izdelki Dobrodošlo, a premalo cenjeno delo Milan Črnič še opleta steklenice in plete košare GRADAC — Med obrtmi — če bi jim lahko tako rekli — ki imajo v Beli krajini vse manj privržencev, je tudi opletanje steklenic in spletanje košar. Eden redkih, ki še vztraja pri tem delu, je Milan Črnič iz Gradca. Tovrstnih spretnosti se je od očeta naučil kot mlad fant, a pravega časa za resno delo ni bilo vse do pred dobrim desetletjem, ko seje upokojil. Medtem ko enoletne vrbove veje za opletanje steklenic ljudje navadno prinesejo skupaj s steklenicami, pajeskove vitre za košare nabere Milan. Že sama priprava materiala mu vzame precej časa, saj mora na primer vrbove veje kuhati v kotlu, da se lepše obelijo. Za 25-litrsko steklenico potrebuje kar okrog 300 viter, dolgih do poldrugi meter. Da bi s tem delom obogatel, se ni bati, saj je daleč naokrog poznan po tem, da dela za simbolično plačilo. Je pa delo dobrodošlo, ker tako zlasti pozimi hitreje mine čas, pa še uslugo naredi ljudem. »Četudi se ljudje vse bolj vračajo k naravi in želijo izdelke, kakršne so s pridom uporabljale generacije pred nami, so redki tisti, ki bi se dela lotili. Imam sina, zeta in vnuka, a se noben noče naučiti plesti. Pravijo, da to delo nima cene. Toda dobro plačilo ni dovolj, človek mora imeti za to delo smisel, zelo pomembna pa je tudi praksa,« pravi Črnič, ki bi se bil pripravljen vključiti tudi v turistično ponudbo Bele krajine, če bi le bila dovolj organizirana. M.B.-J. ŠENTJERNEJ — Šentjernejčani pravijo: »Če ne bo prej dežja, bo zagotovo na konjskih dirkah«. In tako je bilo tudi minulo nedeljo na veliki mednarodni konjeniški prireditvi. Čemeren in deževen dan je privabil le slabih 3000 ljubiteljev tega na Dolenjskem vse bolj priljubljenega športa. Spremljali so lah- KONJENIŠKA PRIREDITEV METLIKA — Konjeniški klub Bele krajine priredi v soboto, 5. septembra, ob 14. uri v Mestnem logu v Metliki tradicionalno konjeniško prireditev. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tekmovanje v preskakovanju ovir in galopske dirke. Vabljeni! Ha SP na Florido Tekmovalec iz Sevnice prosi za pomoč SEVNICA — Na svetovnem prvenstvu v raketnem modelarstvu, ki bo od 13. do 19. septembra na po-lootoku Cape Canevaral na Floridi, bo v 10-članski reprezentanci Slovenije tudi 25-letni Sevničan Drago Perc. Drago je hkrati tudi predsednik Astronavtično-raketnega kluba (ARK) Vega v Sevnici, kije po dosežkih že vrsto let med najboljšimi pri nas. Naposled tudi to, da so v slovenski reprezentanci poleg Sev-ničana le še predstavniki dveh klubov, ARK Vladimir Komarov iz Ljubljane in MMK Logatec, dovolj zgovorno priča, kje je kakovostni vrh raketnega modelarstva v Sloveniji. Seveda izdelava raketoplanov, padal in strimeijev ter potovanja niso poceni. ARK Vega nima dosti denarja, zato mora študent 4. letnika Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, Drago Perc, dostikrat poseči v svoje plitve študentske že-ge in se marsičemu odpovedati. Čeprav ima status vrhunskega športnika in mu gredo na fakulteti na roko, pa tega sploh ne more reči za Športno zvezo Sevnica. »Pisno sem jih obvestil, naj vključijo ARK Vega v zvezo, ker je prišlo ustrezno priporočilo iz republike in imajo tako urejeno tudi ostali reprezentanti, pa se ne da nič premakniti. Za udeležbo na SP ob pomoči dolgoletnega predsednika ARK Vega, Matjana Zidariča, iščem sponzorje po raznih podjetjih, pri podjetnikih in obrtnikih. Do zdaj so mi pomagali Jutranjka, Inplet, občinski proračun, Uli Rupret, Stane Požun, Jože Radej (varnostni sistemi), Maijan Zidarič, pomoč pa so obljubili še Mercator, Jugotanin in Lisca. Če ne bo šlo drugačle, si bom moral 1800 DEM za letalsko vozovnico sposoditi in bom pozneje z delom vrnil dolg, kajti vsi moji prihranki, okoli 800 DEM, so že porabljeni,« pripoveduje Perc. In še številka žiro računa ARK Vega (s pripisom za SP v ZDA) za tiste, ki bi želeli pomagati slovenskemu reprezentantu: 51600-620-164)5-1379119-300411. P. P. Drago Perc ko osem zanimivih kasaških dirk, med katerimi je bila najkvalitetnejša dirka za veliko nagrado Krke za 3- in 12-letne kasače, ki se lahko ponašajo z najhitrejšimi kilometrskimi časi. Rekord hipodroma 1:17,8 ni padel, zmagal pa je Danzing Bozsorg s časom 1:18,7 pod vajetmi Milana Žana mlajšega iz Ljubljane, ki je za zmago pospravil 72.000 tolarjev. Za Dolenjce je bila nadvse zanimiva zadnja dirka, v kateri so dvojno zmago slavili Šentjernejčani, ki so tako prinesli Sloveniji nove točke v tekmovalnem krogu za pokal Alpe-Jadran. Po napeti vožnji sta ciljno črto prva prevozila Slavko Antončič s kobilo Pelizono. takoj za njim pa klubski kolega Jože Darovec iz Straže s konjem Diefendijem. Za njima so ostali konji voznikov Mayeija in Nestelbacheija iz Avstrije. Po zaslugi šentjernejskih konj sedaj za pokal Alpe-Jadran vodi Slovenija z 20 točkami pred Avstrijo 12 in Hrvaško s 7 točkami. Šentjernejski konji in vozniki so se med seboj pomerili tudi v prvi dirki. Na 1600 metrov dolgi stezi je v cilj prvi privozil Edži Hanover z voznikom Križmaničem s časom 1:28,4. Za njim so v cilj prispeli: Arapida voznika Pavliča, Lava 111 Jožeta Antončiča, Piton voznika Franka in Mond Hanover voznika Bratkoviča. Naslednja velika konjeniška prireditev bo na hipodromu 4. oktobra ob 14. uri. J. P. IGOR BAVČAR IN VITA MAVRIČ NA OTOČCU OTOČEC — Kakšen par! Šarmanten minister in najuspešnejša slovenska šansonjerka letošnjega leta bosta skupaj v živo na Otočcu. Z njima boste lahko poklepetali v soboto, 5. septembra ot> 20. uri v Motelski restavraciji na Otočcu. To bo hkrati nekakšno slovo od poletja, ki se nepreklicno preveša v jesen. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi modele jesensko-zimske kolekcije novomeškega Laboda. Pevka in igralka Vita Mavrič-Rujič bo zapela nekaj svojih najuspešnejših šansonov. Poleg ministra Bavčaija in poslanca Peršaka bo na Otočcu tudi ansambel Metro, ki bo skrbel za ples in prijetno razpoloženje. ZMA GA Z BRA TO VIM KONJEM — V zadnji dirki so se pomerili vozniki amaterji iz Avstrije, Štajerske, Hrvaške in Slovenije. Šentjernejčani so slavili dvojno zmago. Slavko Antončič (na sliki) je z bratovo kobilo Pelizono zmaga in Slovenijo popeljal v vodstvo za pokal Alpe-Jadran. Šetintridesetletni Slavko Antončič je profesor telesne vzgoje, s kasaškim športom se ukvarja štiri leta. Med dvajsetimi nastopi ima tudi eno zmago. (Foto: J. Pavlin) -----------------------------------------------------------—J LEPE NAGRADE ZA DOBRE OPAZOVALCE — Belokranjci se pri prepoznavanju fotografije — posneli smo jo v vinski kleti v Metliki res niso odrezali Nagrada je šla v Veliko vas 48a pri Leskovcu, s pravilnim odgovorom sijo je prislužila Milena Savšek, kije na Dolenjski list naročena od leta 1984. Ugankarska igra za dobre opazovalce se bliža h koncu in ta teden bomo podelili zadnjo nagrado. Odgovore na vprašanje »Kje smo pritisnili na sprožilec fotoaparata?« pričakujemo tudi ta teden, nagrado — zložljivo vrtno garnituro, vredno 12 tisočakov, si boste prislužili tako, da boste v naše uredništvo po telefonu 23-610 čimprej sporočili kje je nastala zgornja fotografija. Nagrada bo vaša, če boste prvi sporočili podatke o posneti fotografiji in da ste ali boste postali naročnik Dolenjskega lista. Mi vas čakamo in nagrada tudi! K branju Dolenjskega lista vas vabimo tudi prihodnji teden, ko bomo objavili kar dve novi nagradni igri. k pipe pa niti kaplje več TRIO SPET NASTOPA —Trio Francija Ocvirka iz Sevnice je po krajšem času zopet slišati po veselicah. Kot novi član se jim je pridružil Novomeščan Zoran Poredoš, ki igra baskiuiro. Za začetek trio kar dosti nastopa in ima zelo konkurenčne cene. l'si kateri bi radi slišali njegovo muziko na veselicah ali plesih, ga lahko pokličejo po tel 0608-82-969. S pitno vodjo so imeli Repičani pravi cirkus. Če je deževalo uro ali dve, je tekla domala cel teden iz m njihovih pip rjava brozga, po ■ lokalnem radiu pa so opozarjali ■ krajanstvo, naj tekočino obvezno prekuhava, če nočejo tvegati kakšne črevesne bolezni. • Vrtina pa naj stane koliko hoče, je bil odločen gospod Izvršnik K m raziskavam in k delu so pritegnili ■ najvidnejše repiške strokovnjake. ■ Med njimi ni manjkal niti človek, ■ ki se razume na barve. Spuščal jih * je pod Zeleno goro, kopica sode- ■ lavcev pa je motrila, kateri potok bo prvi obarvan. Po mesecu in pol vrtanja je že obstajalo sedem teorij o tem, kje naj bi pod zemljo voda sploh bila, kakšne kakovosti je in m kje je je v tolikšni količini, da se m jo izplača črpati. ■■■■■■■■■■■■■■■■a Trije magistri so napisali obširne študije, štirje doktorji znanosti pa članke v strokovno časopisje. Med njimi se je vnela prava vojna, tako da je moral pomirjati strasti celo repiški minister za vodo gospod Vinčič.............................. 'epu publiški inštitut. Inštitut za kraška V iskanje pitne vode v Repičevini so se vključili tudi re- raziskanja je izdelal elaborat o tem, da je pitna voda dvesto petdeset metrov pod površjem, intištut za tekoče zadeve pa je trdil, da to ni res, ampak da je pričakovati zaloge vode dvesto dvaindevetdeset metrov pod zemeljsko skorjo. Slednji je mahal z izkušnjami iz neke afriške države. V razpravi o najdiščih pitne vode sta se vpletla tudi vrhunska repiška profesorja. Profesor Knjižič se je naslanjal na pisca iz devetnajstega stoletja, ki je v neki bajki o Zeleni gori trdil, da je pod njo jezero, ki bo zalilo Repičevino dva dni preu sodnim dnem, profesor Listič po le hotel dokazati, da je podzemna voda pod krajem Sušica. Vas ima sicer ime, ki nima nobene zveze kakršnokoli vlago, kar kaže duhovitost nekdanjih vaščanov, ki so s s smehom reševali pred stoletnim pomanjkanjem pitne vode. laka J trdil profesor Listič, gospod Izvršnik pa je besnel: ... - Vrlina bo do zadnje kaplje izsušila občinski proračun! Repičanom ni bilo mar PrfPir?h in dokazovanj in visokoleteči modrovanj. Ko so imeli čas, so sl ob vodovodnih pipah in čakali na pn>o kapljico. Vedeli so, da je bodo rodile besede še tako znan in priznanih strokovnjakov, saj so dobro poznali pregovor, ki pravi. “Veliko očetov, kilavo dete. BBBBBBBB